ce n tre . T he c h u rc h h a d a sc re e d flo o r w h ich w as w ell p rese rv e d except a ro u n d 
a n d w ith in th e b en ch fo r th e clergy, a lth o u g h in th e n arth e x , th e an n ex e a n d 
to a la rg e e x ten t in th e lo w e r p a r t of th e nave th e glazing h ad b een d e stro y e d 
b e c a u se of se ttle m e n t o f th e floor. A la y er o f c in d e rs a n d ash es u p to 5 cm 
th ic k w as fo u n d above th e p av in g in all room s, a n d , in th e n a rth e x especially, 
la rg e r, b u r n t p ieces of ro o f c o n s tru c tio n lay in se v eral places. In th e s o u th e rn 
p a r t of th e n a rth e x , w h e re th e screed w as also d estro y e d , th e re w as a n em p ty 
to m b , rig h t b esid e th e w all, d u g in to th e ro c k itself.
T h e excavation u n c o v e re d relatively few sm a ll fin d s. W orthy of n o te am ong 
th e m a r e a sm all silv er cro ss, a few riv ets a n d fra g m en ts o f la te R o m an 
p o tte ry . N o t less sig n ific an t w ere th e re m a in s o f p re h isto ric vessels w h ich 
w ere fo u n d u n d e r th e p av in g an d clearly in d ic a te th a t th e n o rth e rn su m m it 
of K u č a r w as also in h a b ite d in p re h isto ric tim es.
1 F. E. Barth, D ie h a llsta ttzeitlich en 
G rabhügel itn B ereiche d es K u tsch e r bei 
P o d zem el (Slow enien), A ntiquitas 3, Bd. 
5 (Bonn 1969). J. Dular, P o d zem elj, Arh. 
katalogi in m onografije 16 (Ljubljana 
1978).
2 A. Dular, A rh eo lo ški v e stn ik 27 
(1976) 196.
3 A. M üllner, G eschichte des E ise n s in 
K rain (1909) 78 ff.; J. Pečnik, Č rnom elj 
m a n u scrip t in the archives of the N atio­
nal M useum in Ljubljana.
4 J. Szom bathy, Tagebuch 31 (a copy 
is kept in the Institute of Archaeology, 
Slovene Academy).
5 V. Šribar, V arstvo sp o m en iko v 13 
—14 (1970) 178.
AJDNA
FRANCE LEBEN, ANDREJ VALIČ
I n š titu t za arheologijo SAZU , L ju b lja n a 
G orenjski m u zej, K ra n j
Im n o rd ö stlic h en S lo w en ien , in G o ren jsk o , sin d b is h e r w enige F u n d stä tte n 
e rfo rs c h t u n d w enige b e k a n n t gew orden, d ie m a n k u ltu re ll u n d zeitlich 
k la r als au s d e r S p ä ta n tik e sta m m e n d b e stim m e n k ö n n te . B e so n d erh e iten d er 
M a te ria lre ste au s d ie se r Z eit, die in einigen n ä h e re n u n d e n tfe rn te re n g eo g ra­
p h isc h e n u n d k u ltu re lle n G ebieten (S te ie rm a rk , K ä rn te n , F riau l, Istrie n ) schon 
b e s s e r e rfo rsc h t u n d w isse n sc h a ftlic h b e h a n d e lt w o rd e n sind, sin d m it n ah ezu 
d en selb e n E ig e n sch a fte n h ie r verg leich b ar. D ie A usw ahl u n d V erteilu n g d er 
P lätz e zu m B au von S tü tz p u n k te n u n d d ere n g erin g es m aterielles K u ltu rg u t 
zeu g en davon, d ass d as L eb en h ie r d am als ä h n lic h v erla u fe n u n d äh n lic h e n 
V e rä n d e ru n g e n u n te rw o rfe n w ar. G o re n jsk a (O b e rk ra in ) d ie ser rä u m lic h kleine 
u n d en tleg en e W inkel, von e in e r K ette h o h e r u n d ste ile r B erge um geben, d er 
Ju lisc h e n A lpen u n d S a v in jsk e Alpe u n d d e r K a raw a n k en m it ih re n V orge­
b irg e n u n d B erg p ässen in den F lu sstä lern , e r h ä lt m it dem U n terg an g des 
rö m isc h e n S ta a te s u n d m it dem B eginn d e r V ö lk erw an d e ru n g e n eine p o litisc h e 
u n d stra te g isc h e Rolle. An die H a u p ts tra sse n A q u ile ia — E m o n a u n d A q u ile ia —

1 A jdna in bližnja arheološka najdišča: 1 Ajdna, ruševine poznoantičnega zatočišča;
2 G radišče nad Sotesko, ruševine u trjen e postojanke; 3 K oroška Bela (N a ledinah), 
n ajd b e prazgodovinskega kam nitega orodja; 4 M oste (cerkev sv. M artina), antične in 
zgodnjesrednjeveške najdbe; 5 ruševine cerkve sv. Lovrenca nad Zabreznico; 6 Breg 
(sv. R adegunda), najdbe zgodnjega srednjega veka; 7 V rba, n ajdba rim skih novcev; 
8 Sm okuč, staroslovansko grobišče; 9 Rodine, o stanki rim ske stavbe. — A jd n a und 
d ie n ä c h st gelegenen F u n d o rte: 1 A jdna, sp ä trö m isc h e B au ru in en ; 2 G radišče, Über­
re ste ein er B efestig u n g ; 3 K o ro šk a Bela, vo rg esch ich tlich e S te in w e rkzeu g e; 4 M oste 
(M a rtin sk irc h e ), rö m isch e u n d frü h m itte la lte r lic h e F unde; 5 L a u ren tiu s oberhalb 
Z a b rezn ica , K irch en ru in en ; 6 B reg (hl. R a d e g u n d e ), frü h m itte la lte rlic h e F unde; 
7 V rba, rö m isch e M ü n zen fu n d e ; 8 S m o k u č , a ltsla w isch e s G räberfeld; 9 R odine,
rö m erzeitlich e B auruine.
V ir u n u m sc h lie ssen sic h in d iesem L a n d s tric h v ie r V izinalw ege a n : die 
V e rb in d u n g d u rc h die P o lja n s k a d o lin a ü b e r K la d je u n d C e rk lja n sk o n ach 
C ividale, a n R a te če v o rb e i in d as K a n a lta l, n a c h B e lja k (V illach) ü b e r den

K o re n sk o sedlo (W urzelpass), u n d n ac h Rož (R osental) ü b e r d en L jubelj-P ass. 
D ieses D u rch g an g sg eb iet w ird s p ä te r fü r S ied le r von en tsch e id en d e r h is to ri­
sc h e r B ed eu tu n g , d en n h ie r w u rd e ü b e r das S ch ic k sal ih res stä n d ig e n o d e r 
v o rläu fig e n A u fen th alts b e s tim m t. A ber a u c h in h isto risc h e n Q uellen w ird 
e rw ä h n t, d ass die ro m a n isie rte n B ew o h n er in d ie se r G egend im 5. u n d 6. J a h r ­
h u n d e r t u n ru h ig e u n d u n s te te Z eiten e rfa h re n h ä tte n .
D iese V erh ältn isse u n d diese Z eiten w e rd e n a u c h von einigen arc h äo lo g i­
sc h en H in te rla sse n sc h a fte n w ied e rg esp ie g elt: in d en E inzelfunden v o n s p ä t­
rö m isc h e n B ronze- u n d S ilb erm ü n z en in B led (B rd a, G rad, Želeče, Z aka),1 G old­
m ü n z en in T u n jice b ei K a m n ik 2 u n d in L a d ja b ei M ed v o d e;3 b e im B au 
d e r zu m Teil m ilitä ris c h e n V erte id ig u n g so b je k te u n d F estu n g en in G rad išče 
n a d P ivko bei N aklo,4 A jdovski g rad e č bei B o h in jsk a B istrica,5 G rad išče n a d 
S o tesk o bei K o ro šk a B e la ; b eim G eb rau ch u n d d e r W ied erau fn ah m e ä lte re r, 
n a tü rlic h g esch ü tz ter, u m m a u e rte r u n d e n tle g e n e r F estu n g sb a u te n in den 
B ergen, w ie z. B. G rad išče n a d B a šlje m 7 u n d d e r b e n a c h b a rte Sv. L o v ren c n a 
G ori,8 A jd n a n a d P o to k i;9 in zeitw eiligen n a tü rlic h e n Z u flu ch tsh ö h len w ie 
A jd o v sk a ja m a in B a b n a g o ra o b erh a lb von B itn je in B ohinj u n d C iganska 
ja m a in G obovci b ei P o d b re z je ;1 0 im e rh a lte n e n H au sn a m e n des L an d b e sitz ers 
(vulgo L ašk ar) in B a še lj1 1 u n d im O rtsn a m e n L ahovče bei C e rk lje1 2 u n d 
sc h lie sslic h n o ch in d en a lte n N am en d er P a tro z in ie n in Š m a rtn o u n d Sv. 
L o v ren c.1 3 D as illu stra tiv e V erzeichnis v o n so lc h en O rten k ö n n te n o ch u m fa n ­
g re ic h e r sein, w as a u f d ie b is h e r m an g elh a ften arc h äo lo g isch e n to p o g rap h isch e n 
F o rsc h u n g e n h in w eist.1 4 D iese sin d fü r die E rfo rsc h u n g d e r F rag en des frü h e n 
M itte la lte rs von u n m itte lb a re r B ed eu tu n g , fü r V e rla u f u n d U m fang d e r A nsied­
lu n g u n d den A nfang d e r K o lo n isieru n g d e r sla w isch e n B evölkerung im a n tik e n 
K u ltu rra u m des O sta lp en g e b iets u n d fü r d ere n k u ltu re ll-m a te rie lle V erb in d u n g 
m it d e n A u to ch to n en .1 6 E in e solche to p o g ra p h isc h e F o rsc h u n g h a b e n w ir 
u n lä n g st in A jdna d u rc h g e fü h rt.
Im sü d lich en V o rg eb irg e von S tol (2263 m ) in den K araw an k en h a b e n w ir 
im J a h re 1976 a u f dem verein zelten , v o rg ela g erte n u n d sch w er zugänglichen 
G ipfel A jdna (1048), d e r sic h m it se in en s e n k re c h t a b fa llen d e n W än d en fa st 
500 m ü b e r das D orf P o to k i erh e b t, zw ei S o n d ie ru n g e n vorgenom m en. A jdna 
b e h e rrs c h t den E in g an g in das Tal d er o b ere n S aw e; von ih m aus h a t m an 
ein em k la re n Ü b erb lic k ü b e r V erk eh r u n d W ege sow ie das T re ib e n in d er 
n ä h e re n u n d w eiteren U m gebung (B ild 2 a, b ) . V on h ie r re ic h t die S ic h t b is 
ins K a n a lta l, zu den J u lie rn m it ih re n V o rg eb irg en (Jelovica, šk o fje lo šk o h ri­
bovje), b is n ac h H ru šic a u n d die Ja v o rn ik i m it d e m S nežnik, bis zum H ü g ellan d 
von D o len jsk o u n d zum Z asavsko h rib o v je m it d e r H ö h e n k e tte d er G o rjan c i 
im H in te rg ru n d . U nd im R ü ck en vom A jdna ste h e n die K äm m e v o n S tol, 
B egunj ščica u n d D obrča.
A uf d e r au s dem B o d en au sg eh au en en te rra sse n fö rm ig e n F läche sin d m e h ­
re re g e m a u e rte O b jek te v e rsc h ie d e n e r G rösse zu sehen, die a b g e stu ft a u f die 
u n te rsc h ie d lic h e n H ö h en d e r engen T errasse u n m itte lb a r u n te r dem B erggipfel 
u n d u n m itte lb a r ü b e r d em steil ab sch ü ssig en W e sth a n g v e rte ilt sin d (B ild 3). 
W ir h a b e n den z e n tra le n Teil d e r T errasse d u rc h zw ei A usg rab u n g en von
4,8 X 3,0 m u n d 6,5 X 3,5 m u n d im D u rc h sc h n itt 1,2 m tie f so n d iert. D abei sin d

2 A jdna (1048 m ) nad Potoki: a pogled z jugovzhoda (z M ost), b pogled z zahoda 
(izpod G radišča) n a vrh, k je r so ruševine poznoantične naselbine. — A jd n a oberhalb 
P otoki: a A n sic h t von S ü d o ste n , b A n sic h t vo n W esten.

w ir a u f R u in en sa k ra le r A rc h ite k tu r g esto ssen — O b je k t V III — , die w ir zum 
Teil a u c h freig eleg t h ab e n . M it d er a n d e re n S o n d e h a b e n w ir d an e b en n och 
den n ö rd lic h e n E ck teil d es b e n a c h b a rte n O b jek tes (X ) e n td e c k t (Beilage I).
A J D N A n a d P O T O K I
3 S ituacija najdišča z delom a odkopanim i objekti. — S itu a tio n sp la n der F u n d stä tte 
m it teilw eise ausgegrabenen O b jekten .
Die Architekturreste
D as O b je k t V III w eist b is h e r den G ru n d riss ein es rech tw in ck lig g efo rm te n 
K irch e n sch iffes a u f (1 1 ,1 5 m lang u n d 6,50m b r e it). Die g rö sste e rh a lte n e 
M a u erh ö h e (1,55 m ) b e fin d e t sich beim je tzig en F o rsc h u n g ssta n d in d e r S ü d ­
ecke des O b je k te s; die M a u e rn sin d 0 ,70m s ta rk u n d n u r die n o rd w e stlich e 
M auer, die am R a n d d es ste ile n A bhanges s te h t, ist s tä rk e r (0,90 m ). Im 
H in b lic k a u f die F u n k tio n a litä t ist das O b jek t m it se in er L ängsachse m e h r 
gegen S ü d o 9 ten g e ric h te t, w eil es w egen des F e lse n ra n d e s keinen R a u m fü r 
eine A u srich tu n g m e h r n a c h O sten gegeben hat.

sonda 1 - objekt Vlil
AJDNA
sonda 2 - objekta Vlil in X
nad POTOKI
Priloga — Beilage

4 O bjekt V ili: delom a odkopana polkrožna duhovniška klop z osrednjim sedežem 
in podstavkom oltarne mize. — O b jek t V III: te ilw eise ausgegrabene P riesterb a n k
m it T hron u n d A lta rtisch .
5 Zahodni vogal objekta V ili z lizeno; spodaj del zidu objekta X. — W este ck e des 
O b jek te s V i l i m it Lišene; u n te n M a u erte il des O b jek te s X .
i.*

M it d e r e rste n S onde h a b e n w ir den a p sid ia len Teil d er K irche e rfa sst 
u n d ein e h a lb k re isfö rm ig e, g em au e rte u n d v e rp u tz te P rie ste rb a n k m it an g e­
m a u e rte r R ü ck en leh n e te ilw eise ausgegraben. D ie B a n k sch liesst sich a n die 
sü d ö stlic h e A p sidenw and ( die H öhe d e r B ank b e trä g t 0,40 m ; die e rh a lte n e 
In n e n h ö h e d e r R ü ck en leh n e 0,30 bis 0,90 m an d e r W a n d ). So e rg ib t sich, d ass 
ih re g rö sste Q u ersp an n w e ite 3,30 m u n d ih re A chsentiefe 2,40 m b e trä g t 
(Bild 4). D ie b eid en F lügel d e r P rie ste rb a n k v ere in ig en sich zu ein em g u t 
e rh a lte n e n T h ro n , d e r g e m a u e rt u n d fein v e rp u tz t ist. Als S ockel d ie n t eine 
0,38 m h o h e S tufe, ü b e r die sich ein 0,40 m h o h e r w an n e n fö rm ig e r S itz m it 
R ü c k en leh n e u n d zw ei A rm leh n en e rh e b t ( die B re ite des Sitzes 0,55 m u n d die 
Tiefe 0,35 m ; die e rh a lte n e H öhe d er R ü ck en leh n e 0,57 m u n d d e r A rm leh n en 
h ö c h ste n s 0,30 m ). V om T h ro n u n d den b eid en F lü g eln d e r P rie ste rb a n k gleich 
e n tfe rn t is t d e r zu ein er H ö h e von 0,50 m e rh a lte n e g em au e rte u n d v e rp u tz te 
re c h tw in k lig e (1,15 m X 0,75 m ) S ockel des A lta rtisch e s. Den F u ssb o d en d e r 
A pside b ild e t ein E stric h , in d e r E cke zw ischen B a n k u n d K irch e n m au e r b e fin ­
den sich B oden k lein ere S te in b ru c h stü c k e .
6 Delom a odkopan vodni zbiralnik v objektu XIV. — T eilw eise ausgegrabener
W asserspeicher im O b jek t X IV .

M it d e r a n d e re n S o n d e h a b e n w ir das w e stlic h e k irch lich e E ck e n sy ste m 
e n td e c k t, d essen M a u er in n e n 1,00 m u n d a u s se n 1,25 m h o ch ist. V on d er 
In n e n w a n d h a b e n sic h s ta rk e S ch ic h ten b e m a lte n P u tzes ab g elö st. An d er 
ä u s s e re n sü d w estlic h en W a n d b e fin d e t sich a u c h ein e g em au e rte , 0,50 m sta rk e 
L iše n e ( Bild 5 u n d Beilage 1 ). D u rch d ie B e se itig u n g d e r M a u e rre ste sin d w ir 
0,80 m tie fe r n o c h a u f die N o rd e ck e des O b je k te s X gestossen, d e sse n M au ern 
0,50 m s ta r k sind. D ieses O b je k t w e ic h t m it se in e r L än g sm au e r v o n d e r 
sü d w e stlic h e n K irc h e n m a u e r ab.
B e re its v o r u n se re n S o n d ieru n g en w u rd e n a u f d e r u n te re n T e rra s s e die 
I n n e n r ä n d e r zw eier G e b ä u d e a u fg e rissen u n d zu m Teil a b g e tra g e n (B ild 3). 
D as n ie d rig ste O b je k t X II I h a t ein e T ra p e z fo rm m it den S e ite n von 
8,30 X 7,60 m X 7,00 m X 6,60 m . In d e r n o rd w e stlic h e n E ck e des b e n a c h b a rte n 
O b je k te s X IV is t -ein re c h tw in k lig e r W a sse rsp e ic h e r teilw eise fre ig eleg t w o rd en , 
d e r m it s ta rk e m F e in sa n d m ö rte l v e rp u tz t ist, je d o c h n o ch n ic h t b is zu m B oden 
a u s g e rä u m t w u rd e ( B ild 6 ).
Inventar der Funde
Im In n e rn des O b je k ts V III b e fa n d e n sic h v o r allem in den M a u e rre ste n 
u n d im M ö rte lsc h u tt viele B ro ck e n von ro t, g rü n , b la u sow ie sc h w a rz g estrich e­
n e m W a n d v erp u tz .
Z w isch en d em S o ck el des A lta rtisch e s u n d d em T h ro n ste ck e n im E stric h 
d ie u n te re n T eile ein es z e rb ro c h e n e n g rü n lic h e n T rin k g lases s p ä ta n tik e r H er­
k u n f t (Tab. 2: 25). D ie v e r s tä r k te u n te re W a n d g e h t b o g en fö rm ig in d en k o n ­
k a v e n B o d en ü b er. In d e n m it E rd e v e rm isc h te n M a u e rre ste n zw isch en dem 
A lta rtisc h u n d dem E n d e des re c h te n B a n k flü g els lagen in H ä u fc h e n o d er 
ein ze ln v e rs tre u t die T eile d es R e liq u iari um s. B ieg sam e b ro n ze n e E ck b esch läg e, 
m it e in g e k e rb te n k le in e n k o n z e n trisc h e n K re ise n (Tab. 1: 5—11). E in gebo­
g e n e r G riff au s B ro n z e d ra h t m it h a k e n fö rm ig e n A b sch lü ssen (Tab. 1:2). Teile 
v o n d e r p ro filie rte n K n o c h e n u m ra n d u n g d es D eckels (Tab. 1: 5, 12— 18). Teile 
v o n K n o c h e n p lä ttc h e n (Tab. 1: 19— 26). D er q u a d ra tis c h e B ro n ze b esch la g des 
S ch lo sses, in d e r M itte m it k o n z e n trisc h e n K re ise n v e rz ie rt u n d m it k le in eren 
a n d en E c k e n ; au f d e r R ü c k seite h a t sich d e r V e rsc h lu ssm e c h a n ism u s m it 
H o lz re ste n e rh a lte n ; e r w a r m it e ise rn e n n ag e lfö rm ig en N ie te n b efe stig t 
(Tab. 1: 4). Z u m R e liq u ia riu m g eh ö re n n o c h b ro n z e n e N äg elch en m it h alb ­
k u g elfö rm ig e n K ö p fen (Tab. 1: 3), zu se in em I n h a lt a b e r das E n d g lie d eines 
F in g e rs — p h a la n g a te r tia d ig ito r u m e in e r e rw a c h se n e n P e rso n (Tab. 1: 1).
Z w isch en d e n O b je k te n V III u n d X lag n e b e n d e r L išene im a sc h e h altig en 
M ö rte lsc h u tt ein k le in e re s E ise n m e sse r m it e in se itig e r g eb o g e n er S chneide 
u n d zu m Teil e rh a lte n e m E n d e zu m Auf se tz e n des G riffes (Tab. 2: 24). In 
d e m se lb e n Z w isc h e n ra u m h a b e n w ir ganz u n te r den R u in en n o c h S ch erb en 
d u n k e lg ra u e r G efässe g e fu n d e n : ein S tü c k von einem o b e re n T ö p fch en teil 
m it n a c h a u sse n g e w ö lb te m R and, d a s u n te r d em H als u n d a m B a u ch ein 
sc h rä g g e k e rb te s W e lle n m u ste r tr ä g t m it se ic h te n , k a u m sic h tb a re n w aage­
re c h te n K an n e lü re n (Tab. 2: 11); ein S tü c k e in e r n ac h a u sse n gew ö lb ten 
T ö p fc h e n sc h n u te , a u f d em d e r o b ere R a n d ein es sc h rä g en W e lle n m u ste rs am 
a b g e b ro c h e n e n B a u ch zu se h en ist (Tab. 2: 22); ein Teil d e r T o p fw a n d m it

e in e r V erzieru n g v o n sc h rä g ein g e d rü c k te n L inien (Tab, 2: 18) u n d n o ch ein 
S tü c k ein es grob a u s g e a rb e ite te n T öpfchens m it n ac h au ssen g ew ö lb ter 
S c h n u te (Tab. 2: 23). D as einzige E x em p lar von r o tb ra u n e r K eram ik a n tik e r 
H e rk u n ft is t ein K ru g b o d e n m it einem Teil d er W a n d (Tab. 2:4).
V o n A jd n a sin d u n s n o c h einige zufällige F u n d e von frü h e r b e k a n n t, die 
sich h e u te in P riv a tb e sitz b efin d e n . An d e r In n e n w a n d des O b jek ts X IV lag 
ein zu m Teil b e sc h ä d ig te r S te in h a m m e r m it S p u re n eines K alk a n stric h s 
(Bild 7), w o ra u s zu sch liessen ist, dass e r h ie r g efu n d e n u n d se k u n d ä r einge­
m a u e rt w o rd e n w ar. Im R u in e n sc h u tt des W a sse rsp e ic h ers sin d au ch m e h re re 
k le in e re sc h w a rz g rau e S c h e rb e n von d ü n n w än d ig e n G efässen gefunden w o rd e n , 
die m it sc h rä g k a n n e lie rte n W ellenlinien in v ersc h ie d e n e n H öhen v e rz ie rt 
w o rd e n sin d (Tab. 2 : 5— 10, 12— 17). E inige von ih n e n h a b e n ein W ellen m u ster, 
das o b e n u n d u n te n m it e in e r w a a g erec h ten K a n n e lü re abgegrenzt ist, so d ass
7 Prazgodovinsko kam nitno kladivo, ki je 
bilo vzidano v objektu XIV. — V orge­
sch ich tlich er S tein h a m m er, eingem auert 
in d er W and d es O b jektes X IV .
alles z u sa m m e n ein stre ife n fö rm ig e s O rn a m e n t b ild e t. Zu den b esseren E x em ­
p la re n g eh ö re n n o ch Teile e in e r S chüssel (Tab. 2: 1— 3), die u n te r d er Ö ffnung 
einen D o p p elstre ifen m it W ellen lin ien h at.
U n se re e rste n P ro b e g ra b u n g e n a u f A jdna w a re n w id e r E rw a rte n erfo lg ­
reich. S ie h a b e n A rc h ite k tu rre s te u n d kleine F u n d e, w ah rsch e in lich aus 
dem 5. u n d 6. J a h rh u n d e rt u n d d am it die T a tsa c h e au fg ed eck t, d ass w ir 
au c h in d iesem n o rd w e stlic h e n Teil S low eniens d en e rste n u n d b e d e u te n ste n 
en tleg e n en sp ä ta n tik e n S tü tz p u n k t h ab e n . E r g lie d e rt sich ein in die K e tte 
d er in d e n letzen J a h re n a n d e rsw o in S low enien e n td e c k te n S tü tz p u n k te d ie se r 
Zeit in A jdovski g rad e č o b e rh a lb von V ra n je , R ifnik, K u čar, P ra p re tn o u n d d er 
b e re its b e k a n n te n in K ä rn te n , F ria u l u n d Istrie n . D ie zu k ü n ftig en , sy stem a tisc h 
an g e se tz te n F o rsch u n g en a u f A jd n a w e rd en sic h e rlic h zusätzliche u n d n eue, 
d u rc h ev e n tu e lle kleine F u n d e v e rs tä rk te A rc h ite k tu re le m e n te b rin g en . V or 
allem w e rd e n sie a b e r m a n c h e s u n b e k a n n te k lä re n in d e r k u ltu re llen V e rb in ­
dung zw isch en den R esten d e r ro m a n isie rte n B ev ö lk eru n g u n d den Z u w an ­
d e rn d e n — d en Slaw en.

1 J. šašel, A. Valič, Bled, A rheološka 
n a jd išč a S lo v en ije (A N S I), L jubljana 
1976, 162—164.
2 M. Zupančič, Tunjice, A N SI, 184.
3 J. šašel, Ladja, A N SI, 192.
4 A. Valič, G radišče n ad Pivko pri 
N aklem , A rh eo lo ški v e s tn ik 19 (1968) 485 
ss.
5 S. Gabrovec, A jdovski gradeč, AN SI, 
164.
6 A rheološko topografski zapis A. Va­
liča iz leta 1976 h rani G orenjski muzej 
v K ranju; A. Valič, Potoki pod K aravan­
kam i, V a rstv o sp o m e n ik o v 21 (1977) 335.
7 A. Valič, G radišče nad Bašljem , 
A N SI, 172.
8 A. Valič, A rh eo lo ški s p o m e n ik i Go­
r e n jsk e , Zbirka vodnikov k u ltu rn i in na­
ravni spom eniki Slovenije št. 76 (Ljublja­
n a 1977) 11.
9 A. Valič, Po zgodovinskih poteh v 
okolici Jesenic, Jeklo in lju d je (Jeseniški 
zbornik 1, 1964) 476.
1 0 F. Leben, A rheološke jam sk e posta­
je n a G orenjskem , N a še ja m e 17 (1975) 
86, 88.
1 1 M. Kos, S tarejša naselitev na K ranj­
ski ravnini, 900 let K ra n ja — Spom inski 
zbornik (Kranj 1960) 52.
1 2 Ib id em .
1 3 ~.A. Valič, Š m artno p ri C erkljah na 
G orenjskem , A rh eo lo ški v e s tn ik 21—22
(1970-71) 275 ss. F. T ruhlar, P roblem sta­
rih patrocinijev v Sloveniji, B ogoslovni 
v e s tn ik 23 (1973) 61 ss.
1 4 To kažejo zadnja o d k ritja leta 1977 
na križišču Isk ra v K ranju (prafara sv. 
M artina).
1 5 A. Valič, V prašanja raziskovanj 
zgodnjega srednjega veka n a G orenj­
skem , A rh eo lo ški v e s tn ik 21—22 (1970-71) 
111 ss.
1 0 J. šašel, Problem naseljevanja 
vzhodno-alpskih Slovanov, K ro n ik a 20
(1972) 3 ss.
1 7 A. Valič, Ajdna nad Potoki, V arstvo 
sp o m e n ik o v 21 (1977) 195 ss. Finančna 
sredstva sta prispevala In štitu t za arheo­
logijo SAZU in Občinska k u ltu rn a skup­
no st Jesenice, delo pa vodila arheologa 
dr. F rance Leben (In štitu t za arheologijo 
SAZU) in Andrej Valič (G orenjski muzej 
v K ranju). Strokovno je pom agal in risal 
arheolog-konzervator M ilan Sagadin (Za­
vod za spom eniško varstvo K ranj), ki se 
bo lotil p rep aracije in obdelave slikanega 
om eta; delali so dipl. ing. A ndrej Fock, 
M arjan Peneš, Janez Sagadin in Drago 
Žum er iz K ranja; fotografiral je Drago 
H olinski, geodetski posnetek je izdelalo 
P rojektivno podjetje iz K ra n ja (geome­
tra D ušan M aretič in Tone Pogačnik), sli­
kovno dokum entacijo pa je izoblikovala 
D ragica Knific-Lunder.
AJDNA
V severozahodni Sloveniji, uokvirjeni na G orenjsko, je doslej proučenih m alo 
n ajd išč in poznanih m alo najdb, ki bi bile k u ltu rn o in časovno jasn o opredeljene 
v poznoantično obdobje. Značilnosti m aterialnih ostalin tega časa, ki so v nekaterih 
bližnjih in oddaljenejših geografskih in k u ltu rn ih področjih (Š tajerska, Koroška, 
F u rlan ija, Istra ) že bolje raziskane in znanstveno obdelane, so z dom ala enakim i 
znam enji prim erljive tu d i p ri nas. Razm estitev in izbira m est za gradnjo postojank 
te r n jih drobno kulturno-m aterialno gradivo p rič a jo o ta k ratn ih podobnih življenj­
skih dogajanjih in sprem em bah. Prostorsko m a jh en in odm aknjen k o t Gorenjske, 
obdan z verigo visokih in strm ih gora Ju lijsk ih in Savinjskih Alp te r K aravank 
s pred g o rji in gorskim i prehodi po rečnih dolinah, pridobi s p ropadanjem rim ske 
države in z začetkom preseljevanja ljudstev politično in strateško vlogo. Pokrajino 
vežejo z glavnim a cestam a A quileia— E m o n a in A qu ileìa— V iru n u m štiri vicinalna 
pota; Po Poljanski dolini čez K ladje in C erkljansko v Čedad, m im o R ateč v K analsko 
dolino, n a B eljak čez K orensko sedlo in v Rož čez Ljubelj. To prehodno ozemlje 
im a kasneje za n ekatere naseljence odločilni zgodovinski pom en, saj se je tod odlo­
čala usoda o njihovem začasnem ali stalnem bivanju; a tudi zgodovinski viri 
o m enjajo za rom anizirane prebivalce 5. in 6. sto letja v naših k rajih nem irne in 
nestalne čase.
Odsev takega sta n ja in tega časa se odraža tudi v nekaterih arheoloških zapu­
ščinah: v posam ičnih n ajd b ah poznorim skih b ro n astih in srebrnih novcev z Bleda 
(B rda, Grad, Želeče, Z aka),1 zlatnikov iz T unjic p ri K am niku2 in z Ladje pri 
M edvodah;3 v graditvi delom a vojaško o b ram bnih objektov in u trd b na Gradišču 
nad Pivko p ri N aklem ,4 A jdovskem gradcu p ri B ohinjski B istrici,5 G radišču nad

Sotesko p ri Koroški Beli;6 v uporabi in nadaljnji oživitvi starejših naravno zavaro­
vanih, obzidanih in odm aknjenih gradišč v gorskem svetu kot so npr. Gradišče 
nad B ašljem ' in sosednji Sv. Lovrenc na Gori,8 A jdna nad Potoki;9 v občasnih 
naravnih zavetiščih kot sta Ajdovska jam a v Babni gori nad B itnjam i v B ohinju in 
Ciganska jam a v Gobovcih p ri Podbrezjah;1 0 v ohranjenem domačem imenu posest­
nika (vulgo Laškar) v B ašlju1 1 in k raja Lahovče p ri C erkljah1 2 pa še stara im ena 
patrocinijev v Šm artnem in Sv. Lovrencu.1 3 Ilustrativni seznam takšnih krajev bi 
bil lahko obširnejši, k ar kaže na dosedanja pom anjkljiva arheološko topografska 
raziskovanja.1 4 Ta so neposredno pom em bna za proučevanje vprašanj zgodnjega 
srednjega veka,1 5 za potek in obseg naselitve ter začetek kolonizacije slovanskega 
življa v antični kulturni am bient vzhodnoalpskega p ro sto ra pa njihove kulturno 
m aterialne povezave s staroselci.1 6 Eno takih raziskovalnih topografskih akcij smo 
pred k ratk im izvedli na Ajdni.
V južnem predgorju Stola (2263 m ) v K aravankah sm o na osamljenem, izstopa­
jočem in težko dostopnem vršacu Ajdne (1048 m ), ki se s prepadnim i stenam i 
strm o dviga dom ala 500 m nad vasjo Potoki, izkopali leta 1976 dve sondi.1 7 Ajdna 
(pare. št. 1138/4 k. o. Žirovnica) dom inira nad vhodom v zgornjesavsko dolino, 
s katere je jasen pregled n ad prom etom in potm i pod njo te r dogajanji v bližnji 
in daljni okolici (sl. 2 a, b). Razgled z nje seže do K analske doline, na vrhove 
Julijcev s predgorji (Jelovico, škofjeloško hribovje), na Polhograjske dolom ite, 
H rušico in Javornike s Snežnikom , na Dolenjsko gričevje te r Zasavsko hribovje 
z obronki Gorjancev v ozadju; hrbet pa ji ščitijo grebeni Stola, Begunjščice in 
Dobrče.
Na izsekanem terasastem p ro sto ru je več vidnih obrisov ruševin zidanih objektov 
različnih velikosti, ki so stopničasto razm eščeni na raznih višinah ozke terase tik 
pod vrhom nad prepadnim zahodnim pobočjem (sl. 3). Sondirali smo osrednji del 
terase z dvem a izkopoma 4,8 X 3,0 m in 6,5 X 3,5 m razsežnosti poprečno 1,2 m 
globoko. P ri tem smo trčili in delno odkrili ruševine sakralne arhitekture — objekt 
V III — in z drugo sondo ob njem še na severni vogalni del sosednjega objekta X 
(pril. 1).
Ostanki arhitekture
O bjekt V III izkazuje do sedaj osnovni tloris obsežne pravokotno oblikovane 
(11,15 m dolge in približno 6,50 m široke) cerkvene ladje. Največjo ohranjeno višino 
zidu (1,55 m ) nudi zaenkrat južni vogal objekta; debelina zidov je 0,70 m in le severo­
zahodni zid, ki stoji na robu strm ega pobočja je m očnejši (0,90 m). Po funkcional­
nosti je objekt s podolžno osjo usm erjen bolj proti jugovzhodu, ker zaradi skalnatega 
roba ni bilo prostora za vzhodnejšo usm eritev.
S prvo sondo sm o zajeli apsidalni del cerkvice in delom a izkopali polkrožno, 
zidano in om etano duhovniško klop z dozidanim naslonom , ki je priključena na 
jugovzhodno apsidno steno (višina klopi 0,40 m; ohranjena notranja višina naslona 
0,30 do 0,90 m pri steni). Kaže se, da je njen največji n o tran ji prečni razpon 3,30 m 
in osna globina 2,40 m (sl. 4). Obe krili duhovniške klopi se združita v dobro oh ra­
njenem tronu, ki je zidan in fino om etan. Za vznožje m u je 0,38 m visoka stopnica, 
nad k atero se dvigne 0,40 m visok banjasto oblikovan sedež z naslojalom za h rb et 
in naslonom a za roki (širina sedeža 0,55 m in globina 0,35 m; ohranjena višina 
hrbtnega naslona 0,57 m, naslonil za roki pa največ 0,30 m ). Enako oddaljen od tro n a 
in obeh kril duhovniške klopi je 0,50 m visoko ohranjen zidan in om etan pravokotni 
(1,15X0,75 m ) podstavek o lta rn e mize. Tla v apsidi so iz estriha, v kotu m ed 
klopjo in cerkvenim zidom pa so v tleh m anjši kam niti lom ljenci.
Z drugo sondo sm o odkrili zahodni cerkveni vogalni sistem z znotraj 1,00 in 
zunaj 1,25 m visoko ohranjenim zidom. Od notranje stene so se izluščile m očne 
zaplate slikanega om eta, tla pa so iz nabitega lom ljenca. Na zunanji jugozahodni 
steni je h k rati zidana 0,50 m široka lizena (sl. 5 in pril. 1). Z odstranjevanjem zidnih 
ruševin sm o 0,80 m nižje zadeli še severni vogal objekta X z 0,50 m širokim a stenam a. 
S svojo vzdolžno steno se odm ika proč od jugozahodne cerkvene stene.
Že p red našim sondiranjem so bili na spodnji terasi razgrebeni in delom a 
odkopani n o tran ji robovi dveh stavb (sl. 3). N ajnižji objekt X III je trapezoidne

oblike s stranicam i 8,30 X 7,60 X 7,00 X 6,60 m. V severozahodnem vogalu sosednjega 
o b je k ta XIV je delom a izkopan pravokoten vodni zbiralnik, om etan z močno 
drobnopeskasto m alto, ki p a ni očiščen do dna (sl. 6).
Inventar najdb
V notranjščini objekta V III je bilo zlasti v sten sk ih ruševinah in m ah n em sipu 
veliko kosov rdeče, zeleno, m odro in pa črno ter belo barvanega om eta.
Med podstavkom oltarne m ize in vznožjem tro n a so v estrihu tičali spodnji deli 
razb ite zelenkaste steklene čaše poznoantičnega izvora (tab.2: 25). Odebeljeno 
spodnje ostenje ločno p reh a ja v vbočeno dno. V zidnih ruševinah, pom ešanih z zem­
ljo, m ed oltarno mizo in koncem desnega krila klopi so bili vkup ali posam ično 
raztresen i deli relikviarija. Pregibno bro n asto kotn o okovje, okrašeno z vrezanim i 
koncentričnim i krožci (tab. 1: 5—11). L okast ročaj iz bronaste žice s kavljastim i za­
k ljučki (tab. 1: 2). Deli p ro filiran e koščene obrobe pokrova (tab. 1: 5, 12—18). Kosi 
ploščatih koščenih zaplat (tab. 1: 19—26). B ronast kvadraten okov ključavnice z za- 
robo, okrašen z večjim i koncentričnim i krogi v sredini in m anjšim i n a vogalih; na 
zad n ji stran i je o h ran jen m ehanizem za zapiranje z ostanki lesa; p ritrje n je bil z 
železnim i žebljičastim i zakovicam i (tab. 1: 4). K relikviariju sodijo še b ro n asti žeb­
ljički s polkroglasto glavico (tab. 1: 3), k njegovi vsebini pa končni p rstn i členek 
ro k e — phalanga tertia d ig ito ru m odrasle osebe (tab. 1: 1).
M ed objektom a V ili in X je ob lizeni v pepelnatem m ahnem sipu ležal m anjši 
železen enorezen nož z ukrivljenim rezilom in z delno ohranjenim trn o m za nasadi- 
tev ro ča ja (tab. 2: 24). N a istem vm esnem p ro sto ru sm o v dnu ruševin našli še 
črep in je tem no sive keram ike: kos zgornjega dela lončka z izvihanim ustjem , ki 
im a pod vratom in na obodu poševno valovnico vrezano v površino s plitkim i kom aj 
opaznim i vodoravnim i kaneluricam i (tab. 2: 11); odlom ek izvihanega u s tja lončka 
z ostankom vrha poševne valovnice na odlom ljenem obodu (tab.2: 22); del ostenja 
lončka z okrasom poševnih v rst odtisov (tab.2: 18) in še kos grobega lončka z izvi­
h anim ustjem (tab. 2: 23). E dini prim erek rdeče-rjave keram ike antičnega izvora je 
dno vrčka z delom stene (tab. 2: 4).
Z A jdne poznam o še nekaj predčasnih slučajnih najdb, ki so danes v privatni 
lasti. Ob n o tran ji steni o b je k ta XIV je ležalo delom a poškodovano kam nito kladivo 
s sledovi apnenega beleža (sl. 7), k ar priča, da je bilo tod najdeno in sekundarno 
vzidano. Iz ruševinskega zasipa v vodnem zbiralniku so nabrali tudi več m anjših 
črno sivih črepinj posodja s tankim i stenam i, ok rašen ih s poševno kanelirano valov­
nico različnih višin (tab. 2: 5—10, 12—17). N ekatere od n jih im ajo valovnico zgoraj in 
spodaj om ejeno z vodoravno kaneluro tako, da oblikujejo skupaj tra k a st ornam ent. 
M ed boljše prim erke sodijo deli sklede (tab. 2: 1—3), ki im a pod u stje m dvojni 
tra k z valovnico.
N aša prva poskusna so n d iran ja na Ajdni so b ila proti pričakovanju uspešna. 
O dkrila so arhitekturne o staline in drobne n ajdbe prejkone iz 5. in 6. stoletja, s tem 
p a dejstvo, da im am o tu d i v tem severozahodnem delu Slovenije prvo in pom em bno 
poznoantično višinsko postojanko v odm aknjenem svetu. P riključuje se verigi 
v zadnjih letih drugod n a Slovenskem od k ritih p o sto jan k tega časa n a Ajdovskem 
gradcu nad V ranjem , R ifniku, K učarju, P rap retn em p a tistim že znanim n a K oro­
škem , v F urlaniji in Istri. Prihodnja, sistem atično zasnovana raziskovanja n a Ajdni 
bodo odkrila dodatne in nove arh itek tu rn e elem ente podkrepljene z m orebitnim i 
drobnim i najdbam i. Z lasti p a bodo dopolnila m arsik aj neznanega v k u ltu rn i zvezi 
m ed ostanki rom aniziranega prebivalstva in prišleci — Slovani.

Tab. — Taf. 1

Tab. — Taf. 2
35 — A rheološki vestnik