v		-J
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XV. št. 10
oktober 2009
r




Tina Gačnik -Tiana na festivalu Ritem duha 2009 zmagala v vseh treh kategorijah
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 11. 2009.
Povej mi, s kakšno kritino je prekrita tvoja streha pa ti povem.

kako varen si.

Vrhunska kritina Metro je trajno odporna proti toči, ognju, viharnim vetrovom, potresnim simkom... Vztrajno krasi vaš objekt ter budno skrbi za vašo varnost in zasluženo ugodje.
Z nakupom strešne kritine Metro si boste zagotovili vsaj pol stoletja brezskrbnega življenja.
Poslanstvo dobre kritine pa se lahko udejanji le, če jo položi krovec, ki dobro pozna proizvod in v vsakem trenutku ve kaj dela. V ta namen smo v MIXu izšolali mrežo izkušenih krovcev, ki bodo iz vaše nove kritine izstisnili kar največ.
Pestra izbira obHkovnih stilov, barv in dodatne kleparske opreme, kot tudi možnost pokrivanja streh z izjemno nizkim naklonom vam omogočajo, da zaživite v hiši svojih sanj.
ni
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
oktober 2009
Županova stran
3
^Iše: župan Janez Pavlin
Otroci,
naše največje bogastvo
Spoštovani!
V tem jesenskem času je na splošno veliko govora o vzgoji in varstvu otrok. Tema, ki zasluži vso pozornost, posebno v času, ko vrednote izgubljajo svoj pomen.
Nedavna anketa, ki je zajela osnovnošolce, srednješolce in študente, je pokazala, da ta populacija postaja egoistična in potrošniška (npr. študentje svoje zapiske celo prodajajo).
Prestop iz 20. v 21. stoletje je za parlamentarno demokracijo pomenil nove izzive, izredno intenzivne spremembe, internacionalna vprašanja in vpliv na razmerje moči znotraj držav in med njimi. Globalizacija pa vpliva na življenjski stil, zaradi svojih izredno kompleksnih učinkov.
V	tem članku bom nekoliko več prostora namenil izobraževanju, in sicer osnovnemu šolstvu ter varstvu in vzgoji predšolskih otrok.
Otroci so naše največje bogastvo. Sedanja vlada se tega premalo zaveda, lahko pa pri vzpostavljanju otroku prijaznega okolja ter zagotavljanju dobrih materialnih pogojev za delo v šolah in vrtcih veliko stori lokalna skupnost.
Kakovostna javna osnovna šola odpira otrokom vrata tako v spoznavanje sveta kot v spoštovanje vseh ljudi ter njihovih kultur. Kvalitetno izobraževanje pa mora biti zagotovljeno vsem, ne glede na kraj šolanja zato naša občina zagotavlja dodatna sredstva za izboljšanje pogojev za osnovnošolce in predšolske otroke.
V	tabelah(desno) so podatki za obdobje 1998 do 2009 vseh izdatkov, ki jih občina nameni izobraževanju, kar predstavlja cca. 25 % celotnega občinskega proračuna na letni ravni.
V	materialnih stroških vrtca je največja postavka »Plačilo razlike
med ceno programov v vrtcih in plačili staršev«. Poleg tega občina sofinancira letovanje otrok iz vrtca in financiranje drugih programov v vrtcih.
V	materialnih stroških Osnovne šole so zajete naslednje postavke:
•	sredstva za stroške prostora (elektrika, voda, komunalne storitve, kurilno olje, zavarovanja, dimnikarske storitve ...);
•	varstvo vozačev;
•	dodatne dejavnosti (šola v naravi ...);
•	nagrade učencem;
•	sredstva za knjige in revije;
•	dodatne dejavnosti (financiranje samostojnih ur na podružnicah pri matematiki, angleškem in slovenskem jeziku).
V	prevoznih stroških so upoštevani šolski prevozi, ki jih opravljata LPP in zasebnik ter šolski prevozi otrok s posebnimi potrebami.
Iz tabele je razvidno, da smo v obdobju 19982009 za izobraževanje namenili 6,41 mio EUR, kar predstavlja več kot dva letošnja proračuna.
Torej, naša občina se vsa leta trudi za izboljšanje pogojev za osnovnošolce in predšolske otroke. Pa vseeno se zadnja leta soočamo s prostorsko stisko v vrtcu. A na srečo nam začasno
uspeva zagotoviti primerne pogoje za vzgojo predšolskih otrok, tako, da noben otrok ni bil zavrnjen. Zavedam se tega, da pogoji res niso idealni, je pa boljša ta rešitev, kot da otroci ostanejo doma oziroma brez varstva, kot pogosto slišimo iz sosednjih občin.
V letu 2007 je bila ideja, da k obstoječemu delu vrtca prizidamo še dve igralnici, a smo se skupaj z občinskim svetom odločili, da naredimo oziroma pristopimo k celostni ureditvi šolskega prostora na Vidmu (vrtec, zunanja igrišča, športna dvorana, parkirišče, zunanja ureditev). Odločitev je bila prava, v nasprotnem primeru bi imeli dve novi igralnici za predšolsko vzgojo, v letošnjem letu pa zopet razmišljanje o novem prizidku.
Vzeli smo si nekaj časa več, analizirali demografijo, priseljevanje, ogledali nekaj vrtcev, se posvetovali z različnimi strokovnjaki, preučili pravilnike ter pripravili projektno nalogo za natečaj, ki ga bo izvedla arhitekturna zbornica Slovenije.
Namen natečaja, ki ga razpisuje Občina Dobrepolje, je pridobiti najustreznejšo rešitev za nove prostore vrtca, novo športno dvorano in celovito ureditev zunanjih površin in dobiti strokovne podlage za vse nadaljnje postopke priprav občinskih prostorskih aktov.
Udeleženci natečaja naj s predlagano natečajno rešitvijo v okviru veljavnih
PREGLED INVESTICIJ V ŠOLSTVO PO LETIH I.						
	2009	2008	2007	2006	2005	2004
VRTEC						
MATERIALNI STROŠKI	468.100,00	430.373,00	355.241,00	391.780,00	349.218,00	328.626,00
INVESTICIJSKI STROŠKI	29.200,00	16.433,00	20.927,00	1.494,00	4.173,00	3.188,00
SKUPAJ	497.300,00	446.806,00	376.168,00	393.274,00	353.391,00	331.814,00
OSNOVNA ŠOLA						
MATERIALNI STROŠKI	153.400,00	138.267,00	94.778,00	102.257,00	98.332,00	80.240,00
PREVOZI STROŠKI	119.500,00	109.860,00	106.002,00	100.808,00	90.509,00	90.399,00
INVESTICIJSKI STROŠKI	113.200,00	80.644,00	26.790,00	58.003,00	69.551,00	25.214,00
GLASBENA ŠOLA	12.000,00	10.409,00	11.900,00	12.077,00	10.215,00	9.669,00
SKUPAJ	398.100,00	339.180,00	239.470,00	273.145,00	268.607,00	205.522,00
PREGLED INVESTICIJ V ŠOLSTVO PO LETIH II.							
	2003	2002	2001	2000	1999	1998	SKUPAJ
VRTEC							
MATERIALNI STROŠKI	288.624,00	246.790,00	235.489,00	233.515,00	165.153,00	115.683,00	3.608.592,00
INVESTICIJSKI STROŠKI	10.432,00	23.264,00	4.590,00	4.172,00	6.259,00		124.132,00
SKUPAJ	299.056,00	270.054,00	240.079,00	237.687,00	171.412,00	115.683,00	3.732.724,00
OSNOVNA ŠOLA							
MATERIALNI STROŠKI	73.487,00	64.726,00	49.820,00	37.717,00	31.862,00	30.586,00	955.472,00
PREVOZI STROŠKI	78.844,00	83.132,00	69.871,00	65.492,00	51.154,00	47.686,00	1.013.257,00
INVESTICIJSKI STROŠKI	52.292,00	54.550,00	36.225,00	31.292,00	30.218,00	21.688,00	599.667,00
GLASBENA ŠOLA	8.952,00	8.920,00	7.987,00	10.047,00	5.816,00	5.000,00	112.992,00
SKUPAJ	213.575,00	211.328,00	163.903,00	144.548,00	119.050,00	104.960,00	2.681.388,00
standardov in normativov zagotovijo otrokom in učiteljem prijetne, funkcionalne, kakovostne, energetsko varčne in zdrave prostore.
Pri investicijah v OŠ Videm pa naj navedem, da smo po energetski študiji v letu 2008/09 v vseh učilnicah na predmetni stopnji zamenjali okna, vgradili
termostatske ventile, zamenjali radiatorje v dveh učilnicah ter dodatno izolirali podstrešje. V kotlovnici so bila potrebna dela za zmanjšanje porabe energije oziroma toplotnih izgub.
Za zaključek: Vsaka sled, ki nastane za nami, je odmev koraka. Vsaka pot, ki jo prehodimo, je seštevek naših sledi, za-
pisanih v naše življenje in življenja vseh, ki prečkajo naše poti.
Vsako dejanje in vdih, vsaka beseda in sleherni gib, so odgovornost, ki jo nalagamo svojim najbližjim in vsej družbi z zavestno gotovostjo in prepričljivo samozavestjo. Sledi namreč niso zato, da bi se zabrisale v praznino. ♦
22. redna seja občinskega sveta občine Dobrepolje, 29.09.2009
Mojca Pugelj
Na začetku je župan predstavil novo delovno moč Heleno Brlan, uni.dipl. pravnico, ki je na delovnem mestu Marije Kramžar.
Navedeni so glavni projekti in aktivnosti, ki se izvajajo.
-	Čistilna naprava v Ponikvah je pričela poizkusno obratovati (projekt je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve). Občina je z ministrstvom podpisala pogodbo o tej investiciji, namenjena pa bo krajanom Ponikve in zavodu Prizma. Celotna investicija znaša 240.000 EUR, ki pa jo v večini financira ministrstvo.
-	V Predstrugah so bile naročene meritve za cesto, ki pelje proti igrišču (za as-valtiranje). Kar se tiče kamnoloma...opravljajo se meritve za prah, občinski svet je sprejel tudi sklep, da se pridobi pravno pisarno, ki bo reševala to problematiko. Prijavila se je firma, ki bi za to zahtevala 28.000 EUR, ta cena je previsoka. Gospod Pirnat iz Pravnega inštituta pa bo pravne posle opravil za 2.800 EUR. G. Pirnat bo pregledal vso dokumentacijo za nazaj in predlagal rešitve. Ponudba je samo potrjena (pogodba še ne obstaja). Pravna dela naj bi bila opravljena v roku meseca dni od podpisa pogodbe.
-	V Strugah je bila pri šoli urejena bre-žina pri šoli.
-	Na Vidmu v mrliški vežici je bilo zunanje in notranje beljenje, montirana je bila klima.
-	Na Jakličevem domu so bile opravljene pomanjkljivosti GPG (balkon), dela je opravilo podjetje Mix, ki je dalo za opravljena dela tudi garancijo.
-	V mesecu juliju se je župan udeležil sestanka na Ministrstvu za promet glede obvoznice mimo Zdenske vasi. Pripravljajo se študije variant, ta projekt naj bi bil prvi v čakalni vrsti za prihodnje leto.
-	Podpeška jama: zbirajo se ponudbe
za postavitev ograje v jami in pa za zaščito vhoda, ker pada dol kamenje. Pri tem projektu se je zelo organiziral Igor Aha-čevčič.
-	Javna razsvetljava - še naprej se zamenjujejo navadne žarnice z varčnimi, račun je na mesec manjši za cca. 800 EUR.
-	Bile so izvedene meritve v Četežu, v Strugah. Problemi okrog dela poti se vlečejo že dlje časa, pa vendar so se po besedah župan stvari začele pozitivno premikat. Trasa nove ceste je zakoličena, dokumenti so podpisani.
-	Širokopasovno omrežje: po mnenju dobrepoljske občinske uprave je razpis za izgradnjo omrežja žal tako pripravljen, da manjše občine na njem zelo težko uspejo. Ideja je, da naj bi združilo več občin skupaj, da bi lažje uspeli na razpisu. Občina Dobrepolje naj bi se priključila še 11 občinam, ki bodo skupaj kandidirale na razpisu.
-	Do konca januarja naj bi bile poznane rešitve glede ureditve šolskega centra Vidma. V tem sklopu je zajet: vrtec, športna dvorana, zunanja igrišča in zunanja ureditev. Igor Ahačevčič je bil zadovoljen, da so se zadeve povezane s šolstvom končno začele premikati. Pa vendar ga skrbi, da kmalu tega centra ne bo imel kdo obiskovati (na podlagi demografskih
podatkov). Župan mu je odgovoril, da je vrtec je projektiran za 6 oddelkov + 2 oddelka rezerve. (upoštevana je demografija in priseljevanje, tako da bo velikost vrtca ustrezna). Svetniki so bili mnenja, da bi bilo NUJNO najprej narediti strategijo šolstva v občini, šele potem bi se pogovarjali o gradnji.
Svetniki so sprejeli tudi Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja z vodovodnim sistemom Hočevje in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Hočevja. Po uvedbi nove zakonodaje Zakon o prostorskem načrtovanju namreč določa, da se opremljanje stavbnih zemljišč določi s Programom opremljanja in ni več v pristojnosti občine. Občina je skušala zagotoviti čim nižjo ceno komunalnega prispevka. Svetniki so razpravljali in sprejeli tudi dva pravilnika, ki določata vse tehnične zadeve vseh vodovodnih in kanalizacijskih sistemov v občini.
Končno ( po skoraj 5 letih prizadevanj) je bil sprejet tudi poslovnik občine. Osnutek novega poslovnika je večkrat obravnavala Statutarno pravna komisija, zato se je tudi večkrat popravljal, se dopolnjeval in prilagajam določilom Statuta občine. Z novim poslovnikom se bodo odpravila neskladja tako z določili Zakona o lokalni samoupravi, kot tudi z določili novega statuta. V Poslovniku so natančneje predpisani posamezni postopki, organizacija in način dela občinskega sveta ter njegovih delovnih teles (komisij in odborov).
Jože Prijatelj, predsednik nadzornega odbora pa je predstavil naloge, s katerimi so se člani odbora ukvarjali: pregled proračuna, pregled investicij (v letu 2008) ter sistem dela na teh investicijah ter pregled Zveze športnih organizacij Dobre-polje. Ugotovljeno je bilo, da se zaključni račun sprejme tak kot je. Svetniki so delo nadzornega odbora zelo pohvalili. ♦
oktober 2009
Obvestila
5
Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08), Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2009 (Ur.l. RS, št. 22/09) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 90/2007) Občina Dobrepolje objavlja
Javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja
v občini Dobrepolje za leto 2009
splošne zadeve, Heleni Brlan. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti z oznako NE ODPIRAJ - »sofinanciranje programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2009«.
8.	Odpiranje vlog bo v 3 dneh po poteku roka za oddajo vlog na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
9.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom najkasneje 20 dni po odpiranju vlog. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu.
10.	Medsebojna razmerja med občino in prejemniki sredstev pomoči bodo urejena s pogodbo.
Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin
1.	Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2009 in sicer za izvajanje sledečih ukrepov:
Skupinske izjeme za kmetijstvo (pomoč za plačilo zavarovalnih premij,
2.	Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev za posamezne namene:
•	pomoč za plačilo zavarovalnih premij 5.000,00 EUR.
3.	Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: (pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Dobrepolje,
4.	Razpisna področja:
A/POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ v skupni višini 5.000,00 EUR.
Sredstva se dodelijo za delno kritje stroškov zavarovanja bolezni domačih živali. Upravičeni stroški:
•	stroški zavarovalnih premij za zavarovanje živali. Finančne določbe v okviru pomoči za plačilo zavarovalnih premij:
•	finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,
•	višina pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije ob upoštevanju dodeljene pomoči na državnem nivoju.
5.	Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge za navedeni ukrep so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge. Obrazce vlog lahko zainteresirani dobijo v delovnem času občinske uprave na naslovu: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, oziroma na spletni strani občine: www.dobrepolje.si.
6.	Obravnavane bodo le popolne vloge, vlagatelji, katerih vloge bodo nepopolne, bodo pozvani k dopolnitvi.
7.	Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2009 je 17. 11. 2009. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri svetovalki za
Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, Grosuplje na podlagi Odloka o odvajanju in čišcenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Ivančna Gorica (Ur.l. RS 1/08), Odloka o odvajanju in čišcenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Dobrepolje (Ur.l. RS 118/08), Odloka o odvajanju in čišcenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Grosuplje (Ur.l. RS 112/08), 18. člena Statuta občine Grosuplje (Ur.l. RS 42/99, 36/02), 14. člena Statuta občine Dobrepolje (Ur.l. RS 28/08), 16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Ur.l. RS 89/04) in 3. člena Odloka o ustanovitvi skupnega organa v javnem podjetju Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, Grosuplje (Ur.l. RS 71/04), objavlja
C e n i k
storitev prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav
Občina Dobrepolje
Storitev	Enota mere	Cena brez DDV	DDV 8,5%	Cena z DDV
prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic ali MKCN*	m3	17,9300	1,5241	19,4541
ravnanje z blatom iz obstoječih pretočnih greznic ali MKCN*	m3	7,0700	0,6010	7,6710
				
Občina Grosuplje				
Storitev	Enota mere	Cena brez DDV	DDV 8,5%	Cena z DDV
prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic ali MKCN*	m3	16,0700	1,3660	17,4360
ravnanje z blatom iz obstoječih pretočnih greznic ali MKCN*	m3	7,0700	0,6010	7,6710
				
Občina Ivančna Gorica				
Storitev	Enota mere	Cena brez DDV	DDV 8,5%	Cena z DDV
prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic ali MKCN*	m3	12,0000	1,0200	13,0200
ravnanje z blatom iz obstoječih pretočnih greznic ali MKCN*	m3	7,0700	0,6010	7,6710
MKČN* — mala komunalna čistilna naprava Cenik se uporablja od 1.9.2009.
Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., direktor Tomaž Rigler
Podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe — povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpie@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov denarne socialne pomoči za leto
2009.	Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je s subvencioniranjem zaposlovanja zaposliti 200 brezposelnih oseb za določen čas najmanj 12 mesecev ali za nedoločen čas. Ciljna skupina so dolgotrajno brezposelne osebe, ki so v zadnjih 16 mesecih prejemale denarno socialno pomoč najmanj 12 mesecev. Za območno službo Ljubljana, Zavoda za zaposlovanjem, je predvidenih 30 vključitev. Rok za oddajo vloge je: 28. 10. 2009 do 12. ure, oziroma do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/
2.	Javni razpis za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2009. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak ter za naložbe v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa. Rok za oddajo vlog: do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
3.	Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Predmet javnega razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev po načelu »de minimis« za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno. Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. Rok za oddajo vlog: vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v dvomesečnih razmikih. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 5.
2010.	Podrobnosti	razpisa: http://www.mop.gov.si/si/javne_objave/jav-ni_razpisi/
4.	Javni razpis za ukrep 111 - Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Razpi-snik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa je podpora izobraževanju za dvig ravni usposobljenosti za delo v kmetijstvu in gozdarstvu ter prispevati k izboljšanju izobrazbene strukture in s tem k dvigu produktivnosti dela v kmetijstvu in gozdarstvu. Podpira se usposabljanje po programih oziroma delih programov, ki so prilagojeni potrebam upravičencem, ki delajo na področju kmetijstva, gozdarstva ali prehrane ter omogočajo pridobitev izobrazbe. Rok za oddajo vlog: razpis bo odprt do objave o zaprtju javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ni_razpisi/
5.	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe mladih prevzemnikov kmetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009051.pdf
6.	Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci (v nadaljevanju: štipenditorji) izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2009/2010 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, študijskih programih višjega izobraževanja, dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih (v nadaljevanju: javno veljavni izobraževalni programi), ne glede na to, kdaj je bila pogodba o štipendiranju za trenutno stopnjo izobraževanja sklenjena. Rok: do vključno 30. aprila 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2 0 09/Ra/ r2009057.pdf
7.	II. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev v okviru podukre-pa št. 2 »izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov«, ki je po 36. členu uredbe del ukrepa »Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva«. Nepovratna sredstva bodo prispevala k splošnemu izboljšanju konkurenčnosti kmetij-
skega sektorja oziroma k izboljšanju ureditve funkcionalne infrastrukture, racionalnejše porabe vode in bolj kontroliranega vnosa hranil. Podpirajo se aktivnosti izgradnje in dograditve velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov skladno s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009060.pdf
8.	Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več: www.urad-ni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009063.pdf
9.	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje naložb, ki zadevajo: A) predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, razen proizvodov iz rib ter proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode; B) predelavo in trženje živil, ki niso zajeta v Prilogi I k Pogodbi in katerih surovina so kmetijski proizvodi; C) skupne naložbe (naložbe, ki zadevajo naložbe iz točke A in B tega odstavka); D) prvo stopnjo predelave in trženja lesa. Seznami kmetijskih proizvodov in živil ter proizvodov prve stopnje predelave lesa so objavljeni na spletnih straneh: www.arsktrp.gov.si in www.mkgp.gov.si. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/ r2009069.pdf
10.	Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov / absolvent - aktiviraj in zaposli se!« Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je aktiviranje študentov v času absolventskega staža tako, da se jim omogoči vključitev v usposabljanje na delovnem mestu in s tem pridobitev znanj in veščin za lažjo vključitev v delo ter spodbujanje zaposlovanja diplomantov s pomočjo subvencije za zaposlitev. Predmet javnega razpisa je usposabljanje študentov v času absolventskega staža na delovnem mestu, ustreznem njihovi smeri in ravni izobraževanja, po zaključku usposabljanja in opravljeni diplomi pa subvencioniranje njihove zaposlitve za polni delovni čas za obdobje 6 mesecev. Rok: do zadnjega delovnega dne v mesecu v letih 2009 in 2010, in sicer: 30. 11. 2009, 29. 1. 2010 in 31. 3. 2010. Vsi do 12. ure. Več: www.uradni-list.si/_pdf/ 2009/Ra/r2009069.pdf
oktober 2009
Obvestila
7
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
Jemanje vzorcev zemlje za kemično analizo tal
Vsi, ki imate analizo zemlje starejšo od petih let in ste v letu 2004 uveljavljali ukrep nitratne direktive, morate napraviti novo analizo zemlje in gnojilni načrt. Najprimernejše obdobje za jemanje vzorcev zemlje je v času od spravila pridelkov do naslednjega gnojenja. Vzorec jemljemo po celi parceli tako, da zavzamemo povprečje površine. Vzamemo približno 0,5 do 1 kg zemlje, ki jo damo v PVC vrečko, napišemo, kje smo vzorec vzeli, in zapremo. Pri odvzemu vzorca na pašnikih se izogibamo mest, kjer so živali puščale svoje iztrebke.
Globina jemanja vzorca:
•	Na njivah jemljemo vzorec zemlje do globine oranja.
•	Na travnikih jemljemo vzorec zemlje do globine 6 cm, ker se v tej plasti zemlje razvija največ korenin (travno rušo na mestu vzorčenja odstranimo).
Vzorec se lahko jemlje s posebnimi sondami, lahko si pomagate tudi z manjšo lopato ali iz-kopalnikom za korenje. Z lopato napravimo
jamo do globine jemanja vzorca. Jama naj ima eno navpično steno. Iz te stene odvzamemo od vrha do želene globine enakomerno debelo plast zemlje. To ponovimo čim večkrat (cca. 20 krat) po celi parceli. Vzorec označimo vidno in obstojno: naslov kmetije, MID številko, ime in številko GERKa ter vrsto kulture, ki bo rasla ali že raste na parceli.
Tako označene vzorce lahko prinesete do 13. novembra 2009 na KSS Dobrepolje, da jih skupaj odnesem v analizo na Kmetijski inštitut v Ljubljano. Seveda jih lahko peljete tudi sami. Analiza naj bo opravljena na kislost zemlje ter vsebnost fosforja in kalija. Analize boste morali plačati sami ob prevzemu rezultatov po pošti.
Franci Omahen, KSS Dobrepolje
Vabilo na strokovno ekskurzijo
Kmetijsko svetovalna služba skupaj z Govedorejskim društvom Dobrepolje in občino Dobrepolje vabi na strokovno ekskurzijo v torek, 10. novembra, na kmetije v okolico Kamnika.
Ekskurzija bo imela namen vzpodbujanja in ohranjanja sonaravnega načina reje govedi. Na ekskurziji bo sodelovala specialistka za govedorejo na Kmetijskem zavodu Ljubljana, Jasmina Slatnar.
Odhod iz Strug ob 6.45 uri, nato se ustavimo še v Kompoljah, Podgori in v Vidmu na avtobusni postaji ob 7.00.
Obiskali bomo kmetiji, ki ležiti na hribovsko gorskem območju v okolici Motni-ka z mlečno proizvodnjo, pod Krvavcem z rejo avtohtonih krav dojilj cik in ovac jezerskosolčavske pasme.
Po kosilu na kmetiji odprtih vrat v okolici Domžal si bomo ogledali njihovo klavnico, ki je registrirana za lastne potrebe.	g Na koncu sledi še ogled večje intenzivne kmetije s prirejo mleka v Komendi.
Prijavite se lahko do ponedeljka, 9. novembra, na tel. 041 310 169.
Lastna udeležba je 10 EUR.
Vpis namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji
v register kmetijskih gospodarstev (RKG)
30.9.2009 se je iztekel predpisan rok za posredovanje podatkov o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, vendar je bil odziv dokaj skromen, zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejelo odločitev, da se rok za vpis namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji prestavi na 31.12.2009.
Zakon o kmetijstvu (ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/2008) na novo določa kmetijo kot obliko kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na eni kmetiji je lahko vpisanih eno ali več gospodinjstev (ne glede na naslov gospodinjstva), posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji. Vsaka
kmetija, ki ima več članov kmetije, mora poleg nosilca imeti tudi namestnika nosilca. Podrobnosti o vpisu namestnikov in gospodinjstev ter članih kmetije so v priloženih navodilih za izpolnjevanje obrazca.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato poziva vse nosilce, katerih kmetijska gospodarstva so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, da pristojni upravni enoti sporočijo podatke o namestniku in gospodinjstvih na kmetiji.
Vsi tisti nosilci kmetijskega gospodarstva, ki doslej še niste sporočili podatke o namestniku nosilca kmetijskega gospodarstva, to storite čimprej. Obrazec izpolnite in ga izpolnjenega in podpisanega
s strani nosilca ter s strani namestnika nosilca pošljite na naslov: UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE,TABORSKA CESTA 1,1290 GROSUPLJE. Obrazec z navodili je na voljo tudi na spletni strani Upravne enote Grosuplje na naslovu http://www.upravneenote.gov.si/gro-suplje/.
Izpolnjen obrazec lahko na Upravni enoti GROSUPLJE v času uradnih ur oddate tudi osebno.
Opozarjamo vas, da kmetije brez vpisanega namestnika nosilca v RKG ne bodo mogle vnesti zbirne vloge za subvencije v letu 2010.
Nevenka Gorec, univ.dipl.prav., načelnica
DIMNIKARSTVO ANA JELANČIĆ s.p. Ribniki 12, 8290 Sevnica
Cenik dimnikarskih storitev
Posredujem Vam cene najpogostejših dimnikarskih storitev (izvleček iz cenika Ur.list 71/07), na kurilnih napravah toplotne moči do vključno 50 kW:
TEKOČE ALI PLINASTO GORIVO
mehansko čiščenje in letni pregled kurilne in dimovodne naprave	33,60 EUR
meritev emisije dimnih plinov	22,80 EUR
Skupaj letna oskrba	56,40 EUR
PLINASTO GORIVO, kurilna naprava z atmosferskim gorilnikom (izvedbe B ali C) z ali brez medija za prenos toplote
letni pregled in meritev emisij dimnih plinov ter mehansko čiščenje dimovodne naprave
45,60 EUR
TRDNO GORIVO z medijem za prenos toplote (centralne kurilne naprave)
mehansko čiščenje in letni pregled kurilne in dimovodne naprave	26,40 EUR 1X in
čiščenje kurilne in dimovodne naprave	19,20 EUR 3X
Skupaj letna oskrba	84,00 EUR
TRDNO GORIVO brez medija za prenos toplote (navadni štedilniki, peči)
mehansko čiščenje in letni pregled kurilne in dimovodne naprave	19,20 EUR 1X in
čiščenje kurilne in dimovodne naprave	14,40 EUR 3X
Skupaj letna oskrba	62,40 EUR
Zgoraj navedene cene so maksimalne, ki se smejo obračunati za REDNO izvajanje dimnikarskih storitev.
V	primeru izrednih pogojev izvajanja storitev, izredno onesnaženih naprav, zamašenih dimovodnih poti zaradi izpuščenih rednih čiščenj ipd., se storitve obračunajo po porabljenem času in nastalih materialnih in ostalih stroških.
V	primeru katranskih oz. smolnatih oblog v dimniku izvajamo tudi strojno odstranjevanje po predhodnem dogovoru.
Oskrba oz. roki čiščenja so navedeni v Pravilniku o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. list Rs 128/04).
Za vse informacije smo vam na voljo vsak delovni dan na tel. št. 01 529 12 34 ali 07 816 20 60, 07 492 09 50 med 7 in 15. uro.
Vaš dimnikar na terenu je Robert, GSM 051 390 901.
Lepo vas pozdravlja Dimnikarstvo Jelančić — kolektiv s tridesetletno tradicijo
Skupna gasilska vaja
V sklopu meseca oktobra, ki je mesec požarne varnosti, potekajo po gasilskih društvih različne aktivnosti. Ena izmed njih bo skupna vaja vseh PGD v GZ Dobrepolje, ki bo 31.10.2009 ob 15.00 uri v
Zagorici. Vaja bo potekala na lokaciji Mizarstva Vinka Erčulj Zagorica 16, kjer bo zagorelo v lakirnici, požar pa se bo razširil na samo delavnico in silos. Vabljeni na ogled vaje.
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče
prireja
20. razstavo pasemskih malih živali
v lovskem domu na Turjaku, v soboto 7: 11. 2009, od 9. do 18. ure in nedeljo 8.11.2009, od 8. od 16. ure
Razstavljali bodo: - 20pasem kuncev v več barvah - 20 pasem perutnine (okrasne, vodne, pasemske perutnine) - 15 vrst ptic - 10 pasem golobov
Vsi vljudno vabljeni!
oktober 2009
Obvestila
9
SRCE
SLOVENIJE
V
NVO stičišče Srca Slovenije

Naložba v vašo prihodnost
OPERAajO DELNO FINANORAEVIIOPSKAUNIJA
Evropski socialni sklad
S pomočjo spletne strani do večje prepoznavnosti NVO
Za večjo prepoznavnost in promocijo nevladnih organizacij so številna društva že izkoristila možnost postavitve brezplačne spletne strani, ki smo jih izdelali v okviru projekta Srce me povezuje in se tako lansirala na svetovni splet.
Konec septembra je potekalo prvo izobraževanje za administratorje spletnih strani, na kateri so se predstavniki društev naučili, kako spletno stran ažurira-
ti, dodajati nove vsebine, slike, ustvarjati povezave in kreirati fotogalerijo. Peter Benko iz podjetja Peternet, ki je spletne strani razvil, je udeležencem predstavil tudi pomen vpisov spletne strani v imenike in iskalnike ter pravilno izbiro ključnih besed, s katero dosežemo višje uvrstitve v iskalnikih. Udeleženci so bili navdušeni nad enostavnostjo posodabljanja in nam predstavili že prve odzive obiskovalcev njihovih strani. Preko analize že izdelanih spletnih strani so se
društva spoznala med seboj in navezala stike za nadaljnje sodelovanje. Izobraževanje in izdelava spletnih strani so za nevladne organizacije iz Osred-njeslovenske regije brezplačne in so sofinancirane s strani Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada, ki se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 20072013.
Več informacij na info@srce-me-povezuje.si.
Računovodska podpora za nevladne organizacije
Društva, zasebni zavodi, ustanove, torej vse nevladne organizacije so pravne osebe, ki morajo vsako leto poskrbeti za oddajo letnih poročil na DURS in AJPES, torej za urejeno računovodsko evidenco. Ker si v večini društev težko privoščijo drage računovodske servise se predvsem manjša društva v večini primerov zanesejo na znanje in zmožnosti svojih članov.
Stičišče nevladnim organizacijam v okviru projekta, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada nudi brezplačna usposabljanja in svetovanja s področja računovodstva z namenom krepitve nevladnega sektorja in večje usposob-
ljenosti nevladnih organizacij. Preko stičišča lahko začnete uporabljati spletni računovodski program mini-MAX, ki za nevladne organizacije omogoča enostavno in poceni uporabo programa. Za vključitev v program potrebujete digitalno potrdilo in nekoga, ki se bo usposobil in bil zadolžen za njegovo uporabo. Do programa lahko dostopate kjerkoli preko interneta. Z njim vam je olajšan pregled poslovanja, saj lahko sproti vnašate in pregledujete vse dokumente. Uporaba spletnega programa vam bo olajšala tudi vse potrebne oddaje letnih poročil. V sistem e-davki in aj-pes se namreč dostopa kar preko računovodskega programa, zato niso potreb-
ni novi vnosi v te portale. Za vse dodatne informacije nas kontaktirajte na info@srce-me-povezuje.si ali po telefonu 040/786-939.
Regionalno stičišče NVO delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
Kultura
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija
tel.: 01/7869- 070, 051/675-238, fax: 01/7869-075
e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV
•	DRŽAVNA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN
sobota, 24. 10. 2009, ob 19.00, Radovljica
Na državno revijo se lahko prijavijo male pevske zasedbe od tri do enajst pevcev ali pevk, ki jih je strokovni selektor (za OI Ivančna Gorica: Stojan Kuret) predlagal na Območni reviji odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Organizator bo na predlog dveh strokovnih svetovalcev revije podelil nagrade zasedbam, ki bodo kvalitetno izvedle spored. Nagrade bodo podeljene v treh kategorijah: nagrada za najboljšo zasedbo revije, nagrada za perspektivnega debitanta in nagrada za izvirno sestavljen spored.
•	SEMINAR ZA 41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV
sobota, 7. november 2009, ob 9.00, OŠ Ferda Vesela, Šentvid pri Stični Kot že tradicionalno bo v jesenskem času potekal seminar za zborovodje, ki se bodo s svojimi zbori udeležili 41. Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Vabljeni so vsi zborovodje, korepetitorji ali pevci. Seminar bo vodil Igor Švara. Na voljo pa bo tudi notno gradivo za ženske, mešane in moške pevske zasedbe.
•	REGIJSKA RAZSTAVA IZBRANIH KOLAŽEV NA TURJAKU
torek, 17. november 2009, Turjak Na regijskem srečanju in razstavi bodo na ogled likovna dela v tehniki kolaža, ki so bila izbrana na območnih razstavah koordinacije Osrednja Slovenija. Strokovni spremljevalec bo izbral likovna dela, ki se bodo udeležila državne razstave v letu 2010.
•	REGIJSKI SEMINAR - PETJE LJUDSKIH PESMI: KAKO ZAPETI, DA ME BO KDO SLIŠAL IN POSLUŠAL
sobota, 21. november 2009, Laško Na seminar je povabljena Ljoba Jenče z namenom, da predstavi svoje lastne bogate izkušnje s terena in pokaže način reševanja temeljnih težav današnjih pevskih skupin, ki je povezan s pretihim in nečistim petjem. Ljoba Jenče bo na seminarju ude-ležancem pokazala načine oblikovanja glasu in govora, ki »novim« ljudskim pevcem lahko pomagajo, da bo petje bolj slišno in intonančno ustreznejše.
MAVRIČNA KULTURA
• DRUŽENJE OB BRANJU POEZIJE IN INTERPRETACIJA DRAMSKEGA BESEDILA V GROSUPLJEM
V jesenskem času so se ponovno zbrali starejši literarni ustvarjalci, tokrat v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Literarno ustvarjanje je predvsem intimno početje. S tega vidika so javne predstavitve in komentarji še kako pomembni za nadaljnje literarno udejs-tvovanje, za pesnikovo rast ali pa za razvoj dramskega besedila. V komornem vzdušju med ljubitelji poezije in literature, v prostoru, kjer so knjige doma, se je predstavilo pet avtoric in avtor.

^ -7

Male afne
Literati
Literarni popoldan je strokovno spremljala magistra Ana Porenta, ki se je izčrpno pogovorila z vsakim od sodelujočih in nas poslušalce uvedla v globine leposlovnih stvaritev. Na prireditvi so nastopili: Marija Bregar z Muljave, Marija Mohorič s Ponikev, Janko Rošelj iz Zagradca, Gabrijela Škantelj iz Dobrepolja, Sandi Zalar iz Dobrepolja, Milena Zaletel iz Šentvida pri Stični. Kulturni program prireditve z naslovom Ko najdeš svoj mir so popestrili Šentjurski fantje. Likovno podobo vabila za prireditev pa je dopolnila slikarka Nevenka Kotar.
Naslednje leto se bo srečanje odvilo v Dobre-polju v sodelovanju z dobrepoljskim društvom upokojencev. Tako bodo imeli dobre-poljski literarni ustvarjalci priložnost, da se predstavijo tudi domačemu občinstvu.
• DRŽAVNA PLESNA REVIJA Z DVEMA SKUPINAMA IVANŠKE IZPOSTAVE
Plesna produkcija izpostave je v nekaj letih naredila velik preskok v kvaliteti. Tako sta se na državni nivo uvrstili kar dve skupini iz naše izpostave. Na odru velenjskega kulturnega doma sta med 15 plesnimi skupinami iz vse Slovenije nastopili baletna skupina TeGIBlo 3 KD Teater Grosuplje s plesom Ne-prepozna-ven v koreografiji Špele Repar in deset plesalcev skupine Male afne OŠ Dobrepolje z
Opičjimi norčijami pod vodstvom Anje Grži-nič, ki sta jih tokrat v Velenje pospremili učiteljici Aleksandra in Breda. Skupini sta konec septembra nastopili na državnem srečanju, ki je potekala v okviru tradicionalnega festivala Pika miga. Nastop je vodila »prava« Pika Nogavička, priznanja nastopajočim pa je podelila republiška svetovalka za ples, Nina Meško.
Čestitamo predvsem dobrepoljski skupini, ki ji je uspela, brez prepoznavne plesne tradicije, takojšnja uvrstitev na državno srečanje!
•	NA BOGENŠPERKU V PREKRASNEM IN AKUSTIČNEM AMBIENTU NASTOPILI ŠENTJURSKI FANTJE
Na Valvazorjevem Bogenšperku so se konec septembra predstavili Šentjurski fantje v okviru regijskega srečanja malih pevskih skupin Osrednje Slovenije. Na regijsko srečanje so bile uvrščene tudi pevke male pevske skupine Dekliški sekstet Komplet, ki pa se ga zaradi odsotnosti vodje Ane Erčulj, niso udeležile.
•	UČNA URA IZ KOLAŽA POD STROKOVNIM VODSTVOM ANAMARIJE STIBILJ ŠAJN
Na območnem srečanju in razstavi z naslovom Kolaž, ki smo jo odprli v Humekovi galeriji v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični konec septembra, se je predstavilo 21 likovnih ustvarjalcev. Razstava je plod zgleda-nega sodelovanja z Muzejem krščanstva na Slovenskem in njihovo direktorico, Natašo Polajnar Frelih, ki je prijazno pozdravila obiskovalce na naši otvoritvi. Razstavo in likovno ustvarjanje smo uvrstili v Dneve evropske
Anamarija Stibilj Šajn
oktober 2009
Kultura
11
kulturne dediščine, ki so bili letos posvečeni dediščini, inovativnosti in ustvarjalnosti. Srečanje likovnikov in odprtje razstave je potekalo skozi spoznavanje osnovnih zakonitosti kolažne tehnike. Udeleženci so se seznanili z zgodovinskim razvojem kolaža in njegovim pomenom znotraj umetnosti. Na ogled so likovna dela, ki kažejo visoko kvaliteto ustvarjanja na območju ivanške izpostave. Za regijsko razstavo, ki bo v novembru na Turjaku, bo izbor pripravila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstavljalci na območni razstavi so iz občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in iz Kočevja: Katja Adamlje, Marija Biček, Damijana Bijek, Milka Gruden, Štefan Horvat, Meta Jakič, Slavka Lisec, Mirjam Mazaj, Ani Medved, Adela Margi-ta Petan, Judita Rajnar, Martina Porenta Pleše, Alenka Rožac, Saša Strnad, Olga Šeme, Joža Škufca, Ljudmila Šuklje, Branka Tomov, Zora Trilar, Gabrijel Vrhovec, Štefka Zajec. Na otvoritvi nas je s svojim glasbenim programom na prečni flavti navdušila Karin Kova-ček.
Meta in Saša
Iz Dobrepolja sta se dve likovni ustvarjalki Saša in Meta predstavili z izredno kvalitetnima deloma in domišljijsko interpretacijo kolažne tehnike. Anamarija Stibilj Šajn je v razgovoru po prireditvi pohvalila njuno ustvarjalnost. Razstava bo odprta do 1. novembra 2009.
• STIČNA ZAŽIVELA Z MLADIMI IN NEUVELJAVLJENIMI ROCKOVSKIMI ZASEDBAMI
V	Baru Jama v Stični je v začetku oktobra potekal že drugi Rock maraton v soorganizaciji s Kulturnim društvom Stična in natečajem za Festival Stična. Predstavilo se je 11 skupin iz celotne Slovenije in tako je Rock maraton dobil pridih državnega srečanja. Vsi nastopajoči so bili mladi v načinu svoje ustvarjalnosti.
V	dopoldanskem času je potekal seminar iz pisanja rockovskih besedil pod strokovnim vodstvom Gorana Gluviča, od 16. ure dalje pa prireditev, kjer so nastopajoči postopno ogrevali publiko in oboževalce. Prireditev je dosegla vrh z razglasitvijo dveh zmagovalnih bandov, ki bosta nastopila na Festivalu Stična. To sta Freeway Machine iz Stične in Negative Two iz Ljubljane. Stičani so na Maratonu nastopili že v lanskem letu, vendar je bila njihova letošnja predstavitev izjemen preskok v kvaliteti, kar dokazuje, da je Stična med drugim tudi ena od zibelk alternativnih glasbe-
nih izrazov. Kot pomembno pa se izkazuje tudi tovrstno ustvarjanje v dobrepoljski dolini. Iz Ponikev sta se srečanja udeležili kar dve skupini: Panic Stricken in Čist drugu.
Strokovni spremljevalec mag. Brane Škerja-nec je svoje vtise podrobno predstavil še v kratkem zapisu o vtisih s prireditve s katerim bodo seznanjeni vsi nastopajoči: »Sodelujoče rockovske in pop rockovske zasedbe so se tokrat potegovale za prestižen nastop na Festivalu Stična, ki bo letos izveden v mesecu novembru. V primerjavi z lanskoletnim »Rock maratonom« smo lahko že pred začetkom prireditve ugotovili, da je prišlo do odločnega napredka izvedbe prireditve. Lansko leto se je na natečaj prijavilo pet neuveljavljenih skupin, medtem ko smo bili letos deležni veliko širše udeležbe. Letos se je za zmagovalca prireditve potegovalo kar enajst talentiranih, večina tudi perspektivnih glasbenih zasedb. V organizacijskem smislu lahko presežno pohvalimo vse vpletene, še posebej zato, ker je bilo udeleženih glasbenikov resnično veliko. Tudi večje rockovske prireditve v slovenskem prostoru bi se lahko marsičesa naučile pri organizatorjih obravnavane prireditve. Program je v koordinacijskem smislu potekal izredno tekoče, profesionalno in dovršeno, kar na tovrstnih dogodkih v domačih logih ni prav pogost pojav. Prav zaradi tega lahko ugotovimo, da je »Rock maraton« v zgolj dobrem letu dni postal močna institucija, ki mu lahko brez predsodkov napovedujemo bleščečo prihodnost. Morda bi se lahko na temeljih navedene prireditve že v bližnji prihodnosti razvil kvaliteten, presežni rockovski festival, ki jih v zadnjih letih, v slovenskem prostoru močno primanjkuje. To je moč sklepati na podlagi močnega in samozavestnega entuziazma vseh vpletenih, nesramežljive podpore širše lokalne skupnosti in zdravih perspektivnih infrastrukturnih temeljev, na podlagi katerih se lahko tovrstne socialno-kulturne, ustvarjalne dejavnosti razvijajo.
Panick Stricken
Škerjanec o Panic Stricken pravi, da smo jih videli tudi že na lanskoletni prireditvi. Ob njihovem nastopu smo začutili velik napredek v spontanosti in samozavestnosti. S svojim pop punkovskim modelom glasbene izraznosti so dodobra prepričali svoje zveste spremljevalke in spremljevalce. V primerjavi z lanskim letom so navedeni močno izboljšali tudi svojo tehniko igranja. Tudi njim napovedujemo bleščečo prihodnost.«
Čist drugu
O drugi ponikovski skupini pa: »Zasedba iz Ponikev sliši na ime Čist drugu, le-ta je uprizorila povsem soliden nastop, vendar pri slednji se je nekako čutilo, da potrebuje še kakšno leto kaljenja, ker ob njihovemu nastopu še ni bilo zaslediti usmerjenosti k avtonomnemu avtorskemu pristopu, ki je nujen pogoj razvoja vsake konstruktivne rockovske glasbene enote.
•	PRVA PREDSTAVA DOBREPOLJSKEGA LUTKOVNEGA ABONMAJA
Tudi v letošnji sezoni so se trije organizatorji Občina Dobrepolje, JVIZ OŠ Dobrepolje in JSKD RS OI Ivančna Gorica zbrali in pripravili pester gledališko - lutkovni program za dobre-poljske otroke. Tako se je v sredini oktobra odvila prva predstava abonmaja pod naslovom Ko bom velik, bom. Predstava v izvedbi Stena Vilarja je dobrepoljske otroke popeljala skozi različne vidike izbire poklicev, predvsem pa je poleg gledališkega nudila tudi intenziven glasbeni dogodek. Abonma je namenjen vsem otrokom od 3. do 10. leta in več. Prve predstave se je udeležilo več kot 260 otrok.
•	FESTIVAL JOŽETA GALETA
Zaradi premajhnega števila prijav smo letos odpovedali festival kratkega filma, ki mu bomo v naslednjem letu poskušali dodati dopoldansko izobraževanje. Kljub letošnji razpisani nagradi in strokovni komisiji smo prejeli premajhno število prijav, da bi festival izvedli.
•	DVE NAŠI SKUPINI NA REGIJSKEM SREČANJU PEVCEV LJUDSKIH PESMI V TOLMINU
Na srečanju so se predstavili Družina Erčulj iz Dobrepolja pod vodstvom Alojza in Ane Erčulj ter pevci ljudskih pesmi Zarja KD Račna pod vodstvom Jožice Poderžaj. Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž medobmočij Kranj, Izola, Nova Gorica in Osrednja Slovenija, katerega program je izbrala Mojca Kovačič, je spremljala državna selektorica Jasna Vidakovič. Dobrepoljska glasbena družina Erčulj je predstavila izredno kvalitetno poustvarjanje ljudskih pesmi in popestrila celotno prireditev.
www.kultura-ustvarjanje.si
Občina Dobrepolje, JVIZ OS Dobrepolje
& Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica
Dragi otroci,
prijazno vabljeni na drugi
I^tfTK VNI AMNCW
Vidimo se ob četrtkih, in sicer:
15. OKTOBRA 2009, 10. DECEMBRA 2009, 4. FEBRUARJA 2010, 15. APRILA 2010,
v Jakličevem domu na Vidmu
Cena celotnega abonmaja: 10 €
Vsak prvi otrok v družini plača 10 € za abonma,
drugi otrok, ki si bo ogledal predstave, 9 €, tretji iz iste družine pa 8 € za vse štiri predstave.
PREDSTAVE, ki vam jih ponujamo: četrtek, 15. oktobra 2009, ob 9.00 Studio Anima:
KO BOM VELIK, BOM
Izvaja: Sten Vilar
četrtek, 10. decembra 2009, ob 10.00 Gledališče Labirint:
SNEŽNA KRALJICA
Izvajajo: Tina Oman, Iuna Ornik, Saša Jovanovič
četrtek, 4. februarja 2010, ob 9.00 Lutkovno gledališče Jesenice:
ŽABJI KRALJ
Lutke in scena: Nataša Škrilec Rožič
četrtek, 15. aprila 2010, ob 9.00 Lutkovno gledališče Jesenice:
pismonoša in dedkov čarobni
PAKET
Izvajajo: Rado Mužan, Toni Mežan
INFORMACIJE:
* OŠ Dobrepolje (ga. Dušica Hočevar) * vrtec Dobrepolje (ga. Marija Žnidaršič)
Kulturno društvo Dobrepolje Moški pevski zbor Rafko Fabiani
Vabi na bienalni
KONCERT
>Ko mošt vino postane«
ki bo na Martinovo soboto--
14. 11. 2009, ob 19.00 uri, v Jakličevem domu na Vidmu
Program bodo popestrili zanimivi gostje. Lepo vabljeni!
JUvekalni SEKSTET KOMPLET
VAS VLJUDNO VABI NA KONCERT Z GOSTI,
21.11.2009 OB 19.30 URI,
V JAKLIČEVEM DOMU NA VIDMU.
Podgorska raja osvaja dobrepoljska srca
Že na začetku naj razčistim vsa ugibanja. PODGORSKA RAJA je tradicionalni projekt Turističnega društva Podgora, ki je namenjen vsem generacijam, najbolj pa otrokom, našim sončkom, ki nam velikokrat brezpogojno polepšajo dneve.
Saša Strnad, TD Podgora
S prireditvijo podpiramo ustvarjalno in izobraževalno druženje. Namen projekta je stičišče različnih generacij, kultur, umetnosti, gibalnih in športnih iger, eko in etno dejavnosti ter zabavnih znanosti. Umetniki, mentorji in prostovoljci poskrbijo, da obiskovalci prireditve spoznavajo najrazličnejše dejavnosti, izročila in naravo ter kraj na zanimiv in aktiven način. To je dan druženja z ljudmi, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi področji in kjer tudi sami s svojo aktivnostjo lahko poskrbimo, da nas drugi spoznajo.
Vse brezplačne ustvarjalne delavnice in aktivnosti se odvijajo v prijetnem, naravnem okolju, v naravovarstvenem rekreacijskem centru pri Koritu v Podgori (NVRC).
Tudi letos smo snovali in razširili zgodbo, ki pa smo jo morali zaradi ne-konstantne vremenske napovedi prilagoditi in okrniti, saj smo želeli imeti prireditev ne glede na vreme. V nedeljo, 13. septembra, smo imeli naslednje delavnice:
PRAVLJIČNA DELAVNICA s knjižničarko Jasmino,
IZDELOVANJE LUTK - rokica - nogi-ca z Moniko, Dašo in Lucijo,
IZDELOVANJE LUTK - kuhalnica-igralnica s Sašo, Karmen in Silvo,
IZDELOVANJE HIŠK - pravljičnega mesta s Špelo, Moniko in Barbaro,
izdelovanje in igranje z GIGANT milnimi mehurčki z Meto,
KALIGRAFIJO ste lahko spoznali z Janjo,
SKAKALNI GRAD pa je imel viteze z imeni Žan, David in Gašper.
Otroci pa so imeli tudi možnost jahanja konjev. Popestritev prireditve so bili tudi simpatični, zgovorni in igrivi DOBREPOLJSKl SKAVTI »STEG VIDEM -DOBREPOLJE.
Vendar to ni bilo vse. V koči je bila na ogled tudi fotografska razstava »POKRAJINE KLOROFILA«, avtorja Oliviera
Grandovec, ki bi jo lahko zelo na kratko zaključila takole: »Žlahtnost izkušenj, modern tonus«. Pa bom še malce dodala, saj me je izbran motiv narave prepričal. Motiv vzet iz narave je v umetnosti ponavadi uporabljen kot metafora upanja - pač v smislu večnega obnavljanja življenja, letnih časov, mogočnosti stvarstva v primerjavi s krhkostjo človeš-
kega življenja. Olivierjeva razstava je tokrat prikazala še en vidik narave: bogastvo avtorjevih izkušenj in trdne ukoreni-njenosti v tako dovršenem in razvejanem svetu, kot je umetnost. In seveda še marsikaj, a tisto ... marsikaj dopušča gledalcu, da dokonča zgodbo, ki se odvija pred njim. Razstava je vredna ponovne razstave v galeriji s pridihom poe-
zije in glasbe. Tako bodo njegovi motivi ponovno zažareli in in nam povedali svojo zgodbo.
Podgorska raja ostaja dobronamerna prireditev, zato se zahvaljujem vsem podpornikom — Maretu Strahu, Pekarni Blatnik in Občini Dobrepolje, podgorski ekipi, ki ste jo z vašimi srci podprli za druga mala srca. ♦
Kaj pravi avtor Olivier Grandovec o razstavi
POKRAJINE KLOROFILA:
»Vedno sem čutil veliko spoštovanje do favne in flore, spoštovanje, ki se je skozi leta okrepilo in preraslo v zame edini pravi odnos do vseh oblik življenja.
Naravo fotografiram že od rane mladosti, čeprav nisem strokovnjak za to področje - od prvih, preprostejših posnetkov, do današnjih bolj dovršenih kompozicij. Pravzaprav se pri izboru tematike ne omejujem. Prednost dajem izbiri tehnike in umetniškemu izrazu, s katerima želim ustvariti koherentno interpretacijo sveta, ki nas obdaja. Zelo me privlači in zanima fotografiranje elementov iz našega vsakdanjika, stvari, ki se nam zdijo samoumevne in jim ponavadi ne pripisujemo velikega pomena. Narava nam razkrije vso svojo lepoto, če se ji približamo in smo pozorni na detajle. Zato je ena od mnogih tematik, ki kar kliče po tovrstnem umetniškem pristopu. Predstavljen izbor makro fotografije je preprosto izraz moje ljubezni do narave, bolj kot mojega interesa za fotografijo narave.«
EX TEMPORE 2009 na temo Dobrepoljske mačkare
»A smo bili v eni hiši in na njeni trati eno, kot da bivamo v skupni sobi - sobi iz besed in jezika, ki ga ljubimo, zgodb, ki jih skupaj poslušamo, in radosti, ki jo delimo ljudje, 'ki v srcu dobro mislimo'.« France Prešeren
Saša Strnad, TD Podgora
Kot vsako leto se je tudi tokrat odzvalo lepo število likovnikov. Doživetje je bilo podobno besedam, ki so nas nagovorile v predgovoru; prešerno in obarvano s slovensko folkloro Dobrepolja. Letošnja tematika Dobrepoljskih mačkar je bila izbrana namerno in z zavedanjem pomembnosti lastne identitete, zgodovine Dobrepolja in naklonjenosti tradiciji ljudskih šeg in navad.
Likovni ustvarjalci so predčasno prejeli gradivo, ki ga je že za predstavitev grafične mape »Pust in ohcet v Ponikvah v Dobrepoljah na Dolenjskem«, avtorice Alenke Kham Pičman sestavila etnologinja Anka Novak za pustne mačka-
re iz obeh vasi Ponikve in Zagorica. V gradivu je podrobneje opisana zgodovina in razlika pustnih mask Ponikovcev in Zagoričanov. Gradivu smo dodali barvne fotografske utrinke Mete Jakič, Tamina Petelinška in Saše Strnad posnetih letos v obeh vaseh v času pusta. Nekateri likovnikov so pustni prireditvi tudi obiskali; bodisi v Ponikvah ali v Zago-rici in se tako pristneje povezali z mač-karami.
Likovni ustvarjalci slikarskega srečanja EX TEMPORE 2009 so bili: Milan Vla-šič, Maja Mlakar, Ivan Geder, Saša Pajk, Ljudmila Šuklje, Emilija Erbežnik, Bogdan Potnik, Zeljko Vertelj, Ivanka Hribar, Janja Praček, Martina Starc, Meta Jakič, Saša Strnad, Neva Vranešič Virant, Cvet-
ka Jakovljevič, Darinka Grmek Štrukelj in likovno delo Michele Strnad dodano k razstavi s strani strokovne komisije. Strokovno komisijo sta sestavljala: akademski kipar Ljubo Zidar in umetnostna zgodovinarka Smiljana Mayer Škofic.
Likovno srečanje EX TEMPORE se je zaključilo s premierno razstavo likovnih del ljubiteljev likovne umetnosti v koči pri Koritu.
Strokovna komisija je letos izbrala naslednje nagrajence:
1.	nagrada: Ivan Geder, portret otroka v pustni maski grbca, olje na platnu
2.	nagrada: Milan Vlašič, obrazi pustnih mask, akril na platnu
2.	nagrada: Bogdan Potnik, pustna maska Dvojčka v Zagorici, oljni pastel
3.	nagrada: Ivanka Hribar, Mali Luka v kostumu grbca, ilustracija, risba s peresom,
in dve častni priznanji:
4.	Saša Strnad: diptih pustnih mask s poudarki kasturjev, akril na platnu
5.	Saša Pajk: motiv tihožitja, pustna maska na mizi, akvarel.
Otvoritev razstave so popestrili Veronika Zajec na violinskih citrah in Zago-riške mačkare z Marijo Znidaršič, ki je »mačkare« slikovito predstavila v besedi in s kostumi skozi zgodovino. Sladkali smo se z dobrotami vaščanov Podgore in Pekarne Blatnik ter poskusili kulinarično posebnost večera Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge »štula«.
Strnjeni vtisi strokovne komisije:
»Ritem in gibanje same postavitve razstave je vplivala na energijo odražanja
slikarskih eksponatov. Mnogovrstnost oblik in raznolika nastanitev v samem am-bientu s prijetno, dihajočo, atraktivno okolico pa je pričarala gledalcu prav posebno čutno odzivnost domačnosti v povezavi z vizualno učinkovitostjo, iz vidnega govora razstave pa njeno bistveno in prepoznavno podobo.
Vsled obravnavane starodavne-etno-loške tematike se nam na prvi pogled zazdi, da nam sama razstava ne more ponuditi možnosti vizualne zaznave v povezavi s samo strukturo, vendar pa nam sama tematika predstavlja površje koncepta, pod katerim se skriva bit razstave. Gre namreč za prikaz oz. soočenje izseka tradicionalnega kmečkega življenja prežeto s tradicijo starodavnega običaja »mačkar«, obogateno z zakladnico likov in podob.
Skušala se bom osredotočiti na rdečo nit razstave in na nekatere misli, ki se nam ob njej porajajo.
Pri večini likovnih del gre za mačka-re, vendar jih je smiselno obravnavati kot kompleksne vizualne podobe, katerim forma pustnih šem služi predvsem za ok-
vir slikarskega formalnega in vsebinskega raziskovanja. Razstavo lahko obravnavamo v kontekstu kontinuitete figuralne umetnosti glede na njeno etnološko vsebino oz. njeno bistveno značilnost. Sama vsebina razstave, ne glede na temo, nudi slikarju vsekakor kanček svobode v njegovem barvnem koloritu in hkrati omogoča veliko informacij za samo pripoved o nečem konkretnem, nevi-denm, duhovnem ...
Razstava lahko samodejno deluje na številnih raznolikih ravneh vidnega, kar pa je odvisno od gledalčeve percepcije. Umetniško delo najbolj impresionira, ko govori iz same slike s svojo govorico barvnih tonov, oblik ter usklajenosti same kompozicije prežete z vsebinsko tematiko.
Svoja razmišljanja in vtise s slikarskega srečanja Ex tempore v Podgori bi rada zaključila z izjemno pohvalo organizatorki kulturne sekcije TD Podgora, ge. Saši Strnad in vaščanom Podgore za njihovo gostoljubje in tako pogrešano človeško toplino, ki smo jo lahko začutili vsi prisotni.«
Smiljana Mayer Škofic
❖❖❖
Preteklosti in sedanjosti v maskah in pustnih oblekah zagoriških ljudi ne bodo več samo v fotografskih arhivih, literaturi, ampak tudi del dodane vrednosti na področju likovnih del. Dobrepoljska pustna dediščina je z nastalimi deli Ex tempore 2009 bogatejša. ♦
Knjižnica v Dobrepolju J||%\\
Aíť.rma Ěuji^iifa Gm-ujtíjr
Jiibii—jl.B
Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
našem življenju kot na slikarjevi paleti je ena sama barva, ki daje smisel življenju in umetnosti. Ta barva je ljubezen« (Marc Chagall)
Za vsakogar nekaj v knjižnici Dobrepolje!
Mersel Jasmina
Če je mogoče kdo izmed nas že večkrat razmišljal o potovanju v Avstralijo, ga je obisk potopisnega predavanja, ki smo ga pripravili v knjižnici, zagotovo prepričal, da gre za deželo vredno ogleda. Izkušeni popotnik Štefan Rehar nam je namreč z navdušenjem in na slikovit način predstavil bisere te dežele, ki je najmanjša med celinami. Ob ogledu posnetkov nas je predavatelj popeljal skozi glavne znamenitosti, ki privabljajo turiste od Velikega koralnega grebena pa do Uluru-ja, ki je največji skalni monolit na svetu. Seznanil nas je z navadami, kulturo in načinom življenja, ter domačini znani kot aborigini, ki so prvotni prebivalci Avstralije. Vse pa je očarala tudi čudovita pokrajina in narava, edinstveni rastlinski in živalski svet, kakršnega ne najdemo nikjer drugje. Z navdušenjem pa smo prisotni prisluhnili tudi glasbi vokalne skupine Mavrica, ki je
s svojimi pesmimi poskrbela za lepo popestritev večera.
Ob koncu predavanja smo v knjižnici odprli tudi likovno razstavo »Olje v barvah« naše domačinke Teodore Hekič. Kljub temu, da ima Teodora šele 18 let je pripravila že svojo prvo samostojno razstavo, saj jo risanje izpopolnjuje in njemu posveti večino svoje prostega
časa.. Njene slike, ki so zagotovo edinstvene, bodo na ogled do konca meseca novembra. Slike je mogoče tudi kupiti.
V mesecu septembru pa je potekal tudi Teden otroka in ob tej priložnosti smo se v krajevni knjižnici spomnili naših prvošolk in prvošolcev. Obiskala sem učence prvega in drugega razreda na podružnični šoli v Strugah in jih razveselila z zanimivo lutkovno zgodbico. Pregledovali smo knjige, se pogovarjali o različnih zgodbah in krajih v katere nas lahko popeljejo in o junakih, živalih in drugih zanimivih stvareh, ki jih lahko srečamo v knjigah. Za učence prvega razreda iz Vidma pa je podobno srečanje potekalo kar v prostorih knjižnice.
Ob tednu otroka pa smo pričeli tudi s pravljičnimi uricami, na katerih se nam lahko pridružite vsak petek, ob 18. uri, v prostorih knjižnice. Vabljeni vsi otroci, stari od 4. do 9. let, da se z nami podate v različne dogodivščine. V petek, 20. novembra, ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, pa smo za vas pripravili še prav posebno pravljično urico na kateri se nam bo pridružil tudi karikaturist Gabrijel Vrhovec. Ob tej priložnosti pa vas vabimo tudi na strokovno predavanje 2abe radenskega polja. Spregovorila nam bo Lara Kastelic in sicer v sredo, 18. novembra, ob 19. uri, v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje. Lepo vabljeni. ♦
Jasmina, hvala za tvoj prijazen nasmeh, hvala za tvoje iskrice v očeh, hvala za trud, prijaznost in smeh, hvala za sonček, za radost, bogastvo tvojih lepih besed.
Hvaležni prvošolčki in drugošolčki iz Strug z učiteljicama Karmen in Katarino.
Prav poseben večer
Da, bil je prav poseben večer, petek 18. septembra, gospodovega leta 2009, ki ga bo marsikomu, zaradi marsičesa težko pozabiti. Zakaj že? Zaradi pričakovanja, zaradi doživetja, zaradi občutka in zaradi veselja.
Andrej Debeljak
Okoli 19. ure so na struškem igrišču zasvetili reflektorji. V zraku je bilo čutiti evforijo vsakoletnega struškega turnirja, na katerem se med seboj pomerijo ekipe struških nogometašev vseh starosti, od osnovnošolcev, mladincev, članov, do veteranov.
Ob istem času so v Pizzerijo pri Petru začeli kapljati pesniki in glasbeniki struške in dobrepoljske doline, ter maloštevilni poslušalci, ki so v prijetnem vzdušju čakali na odhod na Bohinj 79, kjer se je kasneje odvijal čudovit literarni večer.
Kaj je takrat počela slovenska košarkarska reprezentanca, ki je čakala na četrtfinalni obračun evropskega košarkarskega prvens-
tva, z našimi dragimi južnimi sosedi, ne vem. A vem, da je dihala kot eno, prav tako kot so kot eno dihali tisti zbrani na struškemu igrišču in tisti v Pizzeriji pri Petru.
Od tu naprej je vse skupaj subjektivna zgodba, ki se je pričela še sredi poletja, ko nas je literarne ustvarjalce, nekega večera Saša povabila k sebi v Podgoro na gurmansko večerjo, poplaknjeno z opojno bovlo. Med degustiranjem neštetih specialitet ter sproščenimi, hudomušnimi in tudi resnimi debatami vseh vrst smo se kakopak dotaknili tudi našega naslednjega literarnega večera. Takoj, ko je padla ideja, da naj bi bila njegova rdeča nit tematika narave, mi je pred oči stopila idilična podoba griške koče - po novem imenovane »Na Bohinju 79«. In sem se ja-
vil, da bom tokrat gostitelj jaz, no, ne jaz, ampak Struge. Čeprav te koče in tega kraja po večini ni videl še nihče od navzočih, so mi zaupali na besedo in se strinjali.
Preden preidem na srčiko dogodka, se moram zahvaliti vsem, ki ste me opozorili, da sem v vabilu za na literarni večer v tem glasilu, v septembrski številki napisal dan in datum, ki se nista ujemala. Ampak saj veste, kako so včasih rekli, da se živemu človeku vse naredi, tudi jaz sem samo človek. No, ampak z malo truda smo v glavnem večino rednih obiskovalcev naših večerov seznanili s pravim terminom.
Pa se vrnimo nazaj k našemu posebnemu petku in zbranim v Pizzeriji pri Petru. Kljub temu, da se je akademskih 15, sicer tako značilnih za vse ustvarjalce, razvleklo v skoraj akademsko uro, ni bilo čutiti nobene nervoze, živčnosti ali nestrpnosti. Neka prav posebna, pozitivna in zbližujoča energija se je pretakala od enega do drugega. V takem duhu smo se odpeljali v približno tri kilometre oddaljeno zavetje gozda, kjer so nam toplo dobrodošlico izrekli prenovljena gozdna koča, velik taborni ogenj in nasploh vsa obdajajoča narava, ki nas je po materinsko vzela v svoj objem. Ko smo se vsi zbrani posedli, se je kot že tolikokrat doslej zgodilo nekaj enkratnega. Nek moment, zaradi katerega niso več pomembni ne priimki, ne nazivi, ne to, od kod prihajaš, kaj počneš; ne politične, verske, socialne ali kakršnekoli druge razlike -tam smo bili preprosto mi: Alenka, Ana, Marija, Stanka, Franci, Janko, Jasmina, Lidka, Saška, Silva, Stanka, Koma, Gape, Gregor, Hipi, Marija, Matej, Damjan, Žiga in jaz - takšni kakršni smo in kakršni se med seboj poznamo. Vsak za-
se izrazit, drugačen, unikaten, vsak zase tako on sam. In kot smo edinstvene kreature narave in življenja, so tako edinstvena in neponovljiva tudi naša dela. Tako pripadajoča njihovim stvariteljem, da bi tudi za nepodpisane in nein-terpretirane vedel, komu pripadajo.
Od izpovednih, do igrivih; od preprosto vsakdanjih, do globoko življenjskih; od slikovito upodobljenih, do efektivno formuliranih, in še in še, združeno v za-nosen mozaik besed, rim, podob, čustev in občutkov, doživetij in sanj, spoznanj in sporočil, ki smo si jih kot zlata orehova jedrca, izluščena iz lupin, polagali na dlani ušes, src in možganov.
Svoje so k duhovnemu in fizičnemu hedonizmu dodali še v magično celoto zlivajoči se, subtilna glasbena spremljava Gapeta, Žige in Hipija, glasbeni vložki med sklopi, Damjana, Kome in Mateja, omamni vonj in okus pečenih koruznih storžev, v žerjavici pečenega krompirja in klobas ter prekrasnega naravnega ambienta. Nasploh je bil ta literarni večer, morda še bolj kot kateri od prejšnjih, spontan in svoboden. Vmes se je spil kakšen kozarec rujnega, se prižgal cigaret, se povedala kakšna šala, ki je izzvala salvo smeha, pa spet nazaj k tihemu in resnemu prisluškovanju naslednjemu avtorju; vsekakor vzdušje, vredno zavidanja.
Maloštevilna, a izbrana publika priča o več stvareh: zagotovo je prva ta, da so
na literarni večer prišli tisti, ki so hoteli na njem prisostvovati zaradi sebe. Kajti po mojem so tudi ti posamezniki podobno kot avtorji in glasbeniki, ki smo se predstavili, odprti za drugačne poglede na življenje, zagotovo razmišljujoči z lastno glavo, posamezniki, ki bolj kot na čredništvo prisegajo na lastno pot in kakopak poleg relativnega odklona od konzervativizma, tudi s ščepcem uporništva v svojih žilah. Lahko pa zadevo vzamemo tudi drugače in gre le še za eno pritrditev Prešernemu Pevcu, ki pravi, da je slep, kdor se s petjem ukvarja in da mu Kranjc njegov osle kaže. Temu v prid priča tudi dejstvo, koliko prahu je dvignil predzadnji večer poezije, ki je bil posvečen erotiki in se je odvijal v »hiši greha« (Krajčkovem saloonu), česar si ne znam razlagati drugače, da sta omejenost in zaplankanost v teh dolinah tako veliki, da teptata vse, kar ni tradicionalno, kar ni ljudsko, oz. česar niti poznata ne. Ampak mene to ne moti, celo laska mi, saj menim, da mora biti nekomercialna umetnost posvečena sama sebi, če hoče biti paradni konj neke kulture. Samo mi se ne damo, smo čudovito pisana družbica, ki ima pogum in srce ustvarjati in predstavljati, kar ji narekuje občutek in hotenje in ki poleg užitkov ob ustvarjanju, njegovih samozdra-vilnih učinkih, kljub vsemu še vedno s svojim udejstvovanjem dela v prid kulture naših krajev in nasploh jezika in naroda. In kdo ve, morda pa kdaj iz naših
vrst pride še kakšen velik poet?!
Res je bil poseben večer!
Na koncu vseh tekem so si struški nogometaši iskreno in z zadovoljstvom segli v roke, zaradi česar bo morda ostal živ šport v struški dolini.
Slovenska košarkarska reprezentanca je premagala hrvaško in se prvič v zgodovini uvrstila v polfinale evropskega košarkarskega prvenstva, zaradi česar bo morda ostala živa slovenska košarka.
Na Bohinju 79 je koncu literarnega večera zadonela Prešernova Zdravljica, zaradi česar bo morda ostalo naše ustvarjanje in poklon slovenski identiteti. ❖❖❖
Res je bil poseben večer, za kar bi se rada tudi jaz posebno zahvalila Griškemu Jožetu, ki nas je na svoji rezidenci »Na Bohinju 79« sprejel, prijetno presenetil, skrbel za dobro počutje in humor. Hvala Jože, in hvala tudi tvojemu pomočniku Mat-kučevmu Petru. Poklon in zahvala tudi našim gostom, prijateljem, poetom, glasbenikom, fotografom in nasploh vsem članom iz skupine www.pesem.si, glasbenikom in skupini KOMA 750 ter gostitelju, Andreju Debeljaku.
Poezija pušča sledi, čas beži in ekipa ST.ART teče z njim.
Saša Strnad.
■W T ^	• •	•	•
Večer poezije^ m vmo,
petek, 2.1 1.2009 ob 19. uri, v koči pri Koritu, Podgora v Dobrepolju.
Star slovenski pregovor pravi: »Kdor rad poje, slabo ne misli«.
Da bi vsi dobro delali in mislili ter bili zadovoljni, smo se ljubitelji vina vina odločili za večer pesmi v čast vinu, veselju in užitkarstvu. Vino je tesno povezano s kulturo človeštva. To še posebno velja za Slovence, saj smo vinorodna dežela z bogato vinsko tradicijo in kulturo. Zato ni slučaj, da smo si za nagovor izbrali
Prešernovo Zdravljico, ki nazdravlja vsem narodom, da bi živeli v miru in svobodi. Ni je večje vrednote od zadovoljstva in sreče, ki si ju pričaramo tudi s pesmijo ob dobri kapljici.
Dobrepoljski juiorji in seniorji izpolnjujemo svoje poslanstvo in namenjamo melodije ter verze vinskih pesmi vsem veselim ljudem v prepričanju, da bomo z njimi vsi bogatejši in še bolj samozavestno spregovorili
»Slovenec, Slovenka sem«. Večer bo popestrila prijetna družba grškega boga Dioniza s bakhantkami in skupina mladih glasbenih ustvarjalcev.
»Naj hvalnica vinu velja vse dni, naj vino združuje vse dobre ljudi!«
Turistično društvo PODGORA, Kulturna sekcija, Saša Strnad
oktober 2009
Turistično okno
19
Postanek avtobusa zvestobe Nedeljskega dnevnika v Strugah
V soboto, 10.10.2009, se je v Strugah ustavil avtobus zvestobe v organizaciji Nedeljskega dnevnika in Kompasa.
J.N.
Po kratkem nagovoru, smo goste peljali v farno cerkev, kjer jih je sprejel gospod župnik, biseromašnik in prelat Bogomir Hren. Kdo bi lahko bolje predstavil našo cerkev kot Bogomir, ki že več kot pet desetletij skrbi zanjo? Pretresljiva je bila slika poškodovane cerkve, kakršna ga je pričakala, ko je prišel v Struge. Prav tako so bile zanimive zgodbe o delu bratov Kralj v struški cerkvi. Po končanem župnikovem nagovoru so pevci MPZ Struge zapeli pesem Pod skalovjem Svete Ane, ki je tako ali tako že dolgo struš-ka himna. Na koncu je župnik opisal še veliko poplavo leta 1933.
Drugi del sprejema pa je potekal pod kozolcem ob obori, malo nad Tisovškim križem. Drago Gregorič je prijazno odstopil svoj čudovito urejen kozolec, da smo sprejem lahko pripravili pod streho, poleg tega pa je z nečakom Dušanom in ostalimi sodeloval pri pripravi vsega potrebnega. Prizadevne žene iz društva podeželskih žena so pripravile blinc in druge dobrote ter okrasile prizorišče, Simona je spekla domače hlebčke, Meglenov Anton je narezal salame, tiste »ta dobre«, dva čebelarja sta postavila stojnici s čebelarskimi izdelki, zraven pa sta pripravila še nekaj dobrot za pogostitev, fantje so pekli krompir v žerjavici, najboljša dekleta pa so stregla z
medico, bukovim likerjem , vinom in svežim jabolčnikom. Seveda harmonika ni manjkala ...
V domačem okolju, pod kozolcem okrašenim s pridelki z naših njiv ter gozdov, so se gostje hitro udomačili. Stvari, ki so nam samoumevne, so na goste naredile velik vtis:
»V kako krasni naravi in miru živite, zavidam vam... «
»A so to bio jabolka?«
»Joj, že štirideset let nisem jedel krompirja pečenega v žerjavici!«
»In kako čudovito narečje govorite, kot da vseskozi pojete.«
»A lahko vzamem enega od jurčkov, ki so za dekoracijo?«
Podobnih vprašanj in izrazov presenečenja bi lahko napisal še več strani. Neka gospa je celo hotela plačati za de-gustacijo, predstavitev in nasploh trud, ki smo ga vložili v našo kratko predstavitev struške doline.
Po kulinaričnih užitkih pa so se nekateri gostje podali še do obore, kjer so pri krmljenju divjih svinj neizmerno uživali (tudi tukaj se je našlo kar nekaj takšnih obiskovalcev, ki bi radi kupili mlade divje prašiče), drugi so si ogledali še naravni most v bližini, nekateri pa se kar niso mogli ločiti od obloženih miz in prijaznih Stružancev. In dasiravno naj bi postanek v Strugah trajal samo pol uri-
ce, se je le ta raztegnil v uro in pol. Iz obrazov ni bilo mogoče spregledati zadovoljstva in veselja, in prenekateri so obljubili, da še obiščejo Struge, ko se bodo spet odpravili na kakšen potep po naši ljubi deželici.
In tako se je naše druženje končalo-le mahali so nam še v nedogled v slovo, in mi njim na novo snidenje. Ko so zadovoljni gostje odšli, smo si še gostitelji vzeli nekaj časa zase. Tudi mi smo bili veseli in zadovoljni: ne zgodi se vsak dan, da lahko tako preprosto uročiš dva avtobusa ljudi, za katere veš, kako se jim je v spomin vtisnil kratek postanek v tvojem rojstnem kraju.
In kaj je name naredilo največji vtis? Pri sprejemu nas je sodelovalo približno trideset Stružancev. Vsi, ki smo bili povabljeni, smo bili pripravljeni sodelovati. Neglede na vsesplošno stisko s časom, na nori materializem, nihče od sodelujočih ni vprašal, ali bo za svoje delo, oz. tudi dobrine, ki jih je dal iz svojega, dobil kaj povrnjeno. Pojedlo se je kar nekaj salam, kruha in blinca, krompirja in ocvirkov; popilo se veliko svežega ja-bolčnika, vina in medice, pa ni bilo nikomur žal za to, kar je dal - dal je za Struge. In kadar gre za Struge, sem skoraj vedno doživel tako odzivnost, da sem vsakič znova ponosen na to, da sem Stružanc! ♦
Izletniki med nami
Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje_
Izletniki iz gobarskega društva Sežana so bili povabljeni na otvoritev gobarske razstave v Hočevje in pot jih je peljala preko Dobrepolja. V sodelovanju z gobarskim društvom Hočevje, smo jih na Vidmu pričakali člani TD Dobrepolje s prijatelji gobarskega društva Štorovke iz Hočevja. Ob prihodu so se pogreli z domačimi napitki in s pecivom iz pekarne
Blatnik, ki so jim pripravili »štorovčani«, člani TD Dobrepolje pa smo jim pokazali center Vidma in pokopališče z deli bratov Kralj, našo prelepo cerkev, multimedijski prostor, spominsko sobo posvečeno Franu Jakliču ter sobo naše kulturne dediščine. Izletniki so bili navdušeni nad našo dediščino, nad delom naših rojakov in sploh nad krajem. Mnogi so bili tu prvič in kar niso mogli verjeti, da je med hribi tako lepa dolina s po-
krajino, stavbami in cerkvami. Poslušali so predstavitev kraja in mnogi so obljubili, da se v našo dolino še vrnejo in pripeljejo nove ljudi.
Hvala društvu Štorovke za povabilo k sodelovanju že tretje leto.
S sodelovanjem, povezovanjem, z izmenjavo idej, s pripravljenostjo in dobro voljo bomo odprli vrata naše prelepe doline. Verjemite, da so obiskovalci vsakič bolj navdušeni. ♦
Avtobus zvestobe zavil tudi v Dobrepoljsko dolino!
Jasmina Mersel
V okviru akcije Avtobus zvestobe, ki jo organizira časopis Nedeljski dnevnik v povezavi s Turistično agencijo Kompas Holidays, je v soboto 10. oktobra našo dolino obiskalo kar dva avtobusa izletnikov. Časopis Dnevnik namreč vsak mesec med svojimi dolgoletnimi naročniki izžreba srečneže, ki jih povabi na izlet po eni izmed slovenskih regij. V žrebu so tako vsak mesec zajeti naročniki iz druge regije. Slednji se pod vodstvom izkušenih turističnih vodnikov podajo na enodnevni izlet, ki jih je tokrat vodil tudi v naše kraje. Eno izmed zaslug za to je mogoče pripisati tudi turističnemu vodniku, našemu domačinu, g. Ediju
Zgoncu, ki s svojim znanjem in predanostjo rojstnemu kraju veliko prispeva k prepoznavnosti in širjenju lepe podobe Dobrepoljske doline. Izletniki so svojo pot začeli v Ljubljani in se nato popeljali skozi Ribnico in Kočevje ter Kostel. Na koncu pa so si ogledali še našo prečudovito dolino, kjer smo jih sprejeli člani turističnega društva v sodelovanju z do-brovoljnimi domačini in jim predstavili naravne in kulturne znamenitosti, navade, običaje in druge zanimivosti našega kraja. Tako so imeli izletniki postojanko tudi na Vidmu. V Jakličevem domu smo jim predstavili etnološko zbirko Živimo z ljudskim izročilom in spominsko sobo Frana Jakliča ter Dokumentacijski center umetnikov bratov Kralj. Z navduše-
njem pa so si ogledali tudi druge ključne objekte, med drugimi župnijsko cerkev, in kulturne znamenitosti, ki se nahajajo v središču Vidma. Med pomembnejšimi je spomenik padlim vojakom v 1. sv. vojni in nagrobnik družine Drob-nič, ki sta delo kiparja Franceta Kralja, ter kapelica posvečena sv. Cirilu in Metodu, ki je delo Toneta Kralja. Zahvala gre tudi zakoncema Draženovič, ki sta izletnikom predstavila eno naših najstarejših obrti - izdelovanje zobotrebcev, ki je požela veliko zanimanja. Prav zagotovo pa bo vsem turistom v spominu ostalo tudi pecivo, ki ga je za potešitev lakote pripravilo Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge.
Turizem smo ljudje! ♦
Jože Kovačič iz Kompolj - izdelovalec kolovratov
Mojca Pugelj
Jože Kovačič je star 87 let in je večino svojega življenja preživel v Velikih Poljanah pri Ortneku, zadnjih 22 let pa živi v Kompoljah. Ko sem ga vprašala, kako to, da dela ravno kolovrate, odgovori: »V otroštvu se je večkrat zgodilo, da me je zeblo, saj nisem bil ravno iz premožne družine. Tako sem še kot otrok moral iti k bolj premožni družini (ki je imela ovce), kjer so iz ovčje volne na kolovratu spredli predivo in mi »naštrikali« nogavice ali pa kaj drugega toplega. Že takrat je bila moja želja, da bi tudi jaz lahko svoji mami naredil kolovrat.«
In tako se je pred 15 leti lotil izdelave prvega kolovrata. Pravi, da je za izdelavo najbolj primeren les bresta ali bukve oziroma tak, ki se ga da stružit. Največ problemov ima s pripravo lesa, ki ga je potrebno oblikovati tako, da »paše« v stružnico. Do sedaj je naredil 9 kolovratov in vse je podaril. ♦
Festival Ritem duha 2009 v znamenju Tine Gačnik — TIANE!
V Mariboru se je v soboto, 17. oktobra 2009, z izborom najboljše skladbe sklenil letošnji Ritem Duha. Obiskovalci v dvorani UŠC Leona Štuklja in strokovna žirija so bili enotni: najboljša je bila pesem Alfa in Omega, ki jo je zapela Tina Gačnik - Tia-na. Pesem je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. Tiana je po nastopu povedala, da ni pričakovala zmage v vseh treh kategorijah.
Mojca Pugelj
Tina, živjo... Kako si? Še vedno pod vtisi sobotne zmage?
Lepo pozdravljena tudi ti in vsi bralci občinskega glasila, še posebno pa avtobus navijačev, ki me je podpiral in se na koncu tudi upravičeno prešerno veselil ob skupni trojni zmagi. Dan po festivalu me je napadla bolezen in me obvarovala pretiranega proslavljanja. Vtisi so seveda še vedno izredno živi, še kar dežujejo čestitike - HVALA vsem!
Kaj ti osebno pomeni nastop na festivalu Ritem duha? ... Kakšno je tvoje mnenje o tej prireditvi?
Ritem duha je festival slavljenja Boga, druženja podobno mislečih ljudi, festival plesa in petja ter razvijanja krščanske glasbe, ter vzporedno z njo, krščanskih vrednot.
Letošnji festival mi je do zdaj največ pomenil, zato, ker sem svoj nastop, svojo pesem, sama v sebi in javno posvetila prijateljici, učiteljici, zaupnici in pevki, pokojni babici Marjeti Menard, ki je bila moja luč v veri, glasbi in življenju in je za nas ugasnila 2.oktobra letos, a zdaj njen plamen še močneje sveti pri Njemu, ki je Eden in Edini, Začetek in Konec, Prvi in Zadnji, Alfa in Omega! Vsakega mojega nastopa se je močno razveselila, me vedno kritično podpirala in ko je na radiu Ognjišče zaslišala mojo pesem, smo jo kmalu slišali tudi vsi ostali družinski člani v hiši. Ni bilo malo tistih, ki so mi po festivalu rekli, da je« mama zrihtala mojo zmago«. Ni važno kdo je zaslužen, na odru sem čutila, da je z mano. Zares veliko mi je pomenila!
Ogledala sem si posnetek tvojega nastopa in moram reči, da se mi je zdel izredno dovršen. Kako so izgledale tvoje priprave na Festival?
Najprej moram izreči nekaj zahval:
HVALA spremljevalnim vokalom in
prijateljem Luciji Kos, Tadeji Dolenc, Boštjanu in Mihi Kadunc, za maksimalni prispevek v vseh pogledih. :) HVALA Primožu Šinkovcu za vse fotografije in moralno ter tehnično podporo. HVALA moji družini (staršem-njami hrana in pijača ter za miljon ostalih stvari, sestri Poloni z možem Primožem in bratu Urošu z malim Maksom ter mojemu Mihi) za vsestransko podporo pri pripravah (peka peciva in ostalih dobrot, vodenje avtobusnega tima in duha in spremstvo na festivalu). HVALA navijačem - kako lepo je videti gručo veselja in dobre volje ter kasneje prejeti veliko poljubčkov in rož. Res hvala!:) HVALA pekarni Blatnik za sendviče! HVALA vulkanizerstvu in avtooptiki Stane Kadunc iz Perovega pri Grosuplju za podporo. HVALA Leonu Oblaku in Boru Zuljanu za izvrstno pesem!
Pri pripravi nastopa je vsak prispeval svoj delež. Na tem mestu se moram zahvaliti Franciju Zrnecu za posojo mikrofonov in Big Bendu Grosuplje za možnost uporabe dvorane na Spodnji slivnici. Hvala tudi Tadejini mami, ki je njej in fantoma sešila srajce in napisa ALFA in OMEGA, katera sta na koncu nastopa presentila gledalce in poslušalce v dvorani. Moja obleka pa je nastala pod prsti Metke iz trgovine Metka v sončnih dvorih. Veliko sodelujočih, kaj ne? :) Ampak edino s takim pristopom smo bili na koncu lahko vsi zadovoljni, še posebno pa On!
Meniš, da je Ritem duha dobra odskočna deska za izvajalce? Pričakuješ morda še večjo prepoznavnost doma in v tujini?
Jaz jemljem festival Ritem duha (RD) kot osnovo za vse ostalo. Torej lahko temu rečem odskočna deska. Naj citiram kar stavek mojega tekstopisca in prijatelja dr. Leona Oblaka, ki pravi , da je »RD najbolj iskren festival v Sloveniji«.
Namen dobre glasbe je, da se širi med
ljudi, da ponarodi, da jo prepeva mlado in staro. Verjamem, da tisti, ki sooblikuje festival, sooblikuje svoje plačilo. Torej naj se širi v prepoznavnosti doma in v tujini!
Festivala si se letos udeležila že tretjič. Si ga mogoče kaj spremljala že prej, v preteklih letih? Kateri nastop ti je najbolj ostal v spominu?
Sodelovanje z Leonom in Borom sem prvič potrdila prav na tem festivalu, pred 3 leti, kjer sem prejela nagrado za najboljšo debitantko. Takrat sva z Leonom rekla usodni »da« k udeležbi festivala, dokler bova to zmogla. :) Tudi prej sem ga spremljala, a se mi je zdel tako nedosegljiv in daleč... Najbolj sem si zapomnila nastope Petre Stopar, ki mi je potem lani pela spremljevalne vokale na EMI. Zares neverjetno je, kako se v življenju odvijajo stvari...
Tvoja skladba Alfa in Omega skladba je zelo karizmatična, polna energije. Se z njo lahko poistovetiš?
Na začetku sva bila z Leonom malo v dvomih, ker je pesem precej rokerska, jaz pa sem do zdaj vedno pela bolj umirjene pesmi. A ker je sporočilo pesmi direktno in močno, kot si tudi sama ugotovila, je Bor močni sporočilni vrednosti dodal še malo kitar in bobnov, mi odeti v rdeče-bele obleke, vse skupaj pa podpisano s črkama A in O, kar pomeni Začetek in Konec in je nenazdanje tudi naslov pesmi. Slišite jo lahko na mojem blogu http://tinagacnik.blogs-pot.com/
Tina, najlepša ti hvala, ker si si vzela čas za tale intervju. Želim ti veliko uspeha še naprej na vseh področjih.
Hvala tudi tebi Mojca za intervju in za možnost, da sem svoje veselje delila še z ostalimi Dobrepoljci, saj je moja zmaga, naša zmaga in naša zmaga Njegova zmaga! ♦
Sekstet Komplet na festivalu Europa Cantat - Utrecht
S sekstetom smo se udeležile festivala Europa Cantat, ki je letos potekal v Utrechtu od 17. 7. do 26. 7. 2009.
Vokalni sekstet Komplet
Da bo pot bolj zanimiva (in tudi cenejša) smo se tja odpravile s kombijem, ki nam ga je delno sponzoriral Mare Strah iz Kompolj.
Štart poti se je začel v Ljubljani, 17. 7. okoli 19.00 ure, kjer smo poleg naše Ane pobrali tudi gospod Mitja Kovača, ki nam je pomagal pri vožnji in koordinaciji. Po 14 urni vožnji smo le prispeli na cilj, kjer nas je pozdrav infrastruktur čisto prevzel (študentje lahko o takih študentskih domovih kot so v Utrechtu samo sanjamo). Še isti dan smo se prijavile v Jaarbeurs-Utrecht, kjer smo dobile naslove družin pri katerih smo stanovale. Ko smo nekako našli hiše, nas je njihova velikost in ožina fascinirala. Šele pogled na noro ozke stopnice (ki jih ni bilo malo) nam je pognal malo strahu v kosti ... Le kako bomo hodile tukaj-le ponoči? Ampak smo uspele! Nič hudega se nam ni pripetilo.
Po napotkih gospoda Kovača smo s seboj v Utrecht vzele tudi kolesa (2 gorska in 1 ponija). Sedaj se boste mogoče spraševali, zakaj? To niti ni bila slaba poteza. V mestu se je namreč večina prebivalcev vozila s kolesi. Kolesarji imajo prednost pred avtomobili IN pred pešci. Se pravi - če greš na sprehod in te na prehodu za pešce zbije kolo ... si si čisto sam kriv! Zato smo bile na kolesih že iz
preventive. Žal smo imele samo tri kolesa in tako sta se morali Vida in Špela znajti drugače. Na trenutke se jima je uspelo celo pretihotapiti na avtobus, ne da bi za to plačali. Seveda je bila pa naša Vida tako prepoznavna in je na nek način tudi dajala vtis organizatorja, da smo na ta račun prišle tudi do brezplačnih fotokopij.
Da vam malo predstavim skupino, ki je delala z nami skozi teden: Finska skupina Rajaton (kar v finščini pomeni »brezmejno«) deluje od leta 1997, sestavlja pa jo 6 poklicnih glasbenikov. Poleg priredb izvajajo tudi lastno avtorsko glasbo in so ena izmed redkih vokalnih
skupin, ki se je uvrstila in obdržala na pop lestvici letno pa imajo več sto koncertov.
Karizmo z odrov pa so prenesli tudi na nas, udeležence seminarja, saj so s svojim pristopom vnesli v naše pesmi nekaj povsem novega. Veliko smo delali na lastnem zvoku in raziskovali svoje zmožnosti (od primitivnih zvokov do oponašanja inštrumentov). Eno dopoldne smo izvedli celo improvizacijo, kjer smo se vsi tako »zdrli«, da smo bili do konca dneva brez glasu (vendar so nas člani Rajatona na to tudi opozorili).
Tekom tedna smo pripravile dva krajša koncerta in festival zaključile z dvema koncertoma skupaj z vokalno skupino Rajaton, na katerih smo predstavile različen program. Nastopile smo v cerkvi Jakobiskerk, ki je bila na obeh koncertih nabito polna. Za uspešen nastop in nove ideje se moramo v prvi vrsti zahvaliti finski skupini, ki nam je pokazala, kam vse sežejo naše zmožnosti. Upamo, da se nam bo takšna priložnost kmalu spet ponudila, saj smo se vse članice Seksteta Komplet od izkušenih pevcev mnogo naučile. Spoznale smo tudi slavnega finskega dirigenta Kari Alla Polla-nena in švedskega dirigenta Freda Sjo-berga, ki sta nas obiskala na delavnicah in se udeležila zaključnega koncerta. Po koncertu sta nam čestitala in nam zaželela uspešno nadaljevanje, kar nam pomeni le še dodatno vzpodbudo za naprej. ♦
Farmer Rock #4
mo za naslednje leto. Travnik namreč lahko sprejme tudi več tisoč ljudi, kar je dober potencial za nadaljni razvoj prireditve.
Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem donatorjem, ki so pripomogli k uresničenju naše ideje:
Intralite d.o.o., Akustika Pirman d.o.o., Leis d.o.o., Ostržek d.o.o., Piz-zerija Adam in društvo Stentbaj Hvala in lep pozdrav, Ekipa Farmer Rock
V soboto, 19.9.2009, je vas Ponikve v Dobrepolju zatresla rock glasba. Potekal je namreč, zdaj že tradicionalni, 4. Farmer Rock. Gre za koncert garažnih in manj uveljavljenih slovenskih skupin, ki se je letos preselil iz premajhnih prostorov PGD Ponikve na velik travnik na obrobju vasi.
Okoliške medvede so preganjali:
- Panic Stricken (mlad ponikovski punk-rock bend, ki še veliko obeta);
-	Otium (dobro uigrana novomeška rock zasedba z zelo pestro in razgibano avtorsko glasbo);
-	Koma 750 (legende dobre-poljskega rocka, že od 1991);
-	ČistDrugu (glavni krivci za organizacijo Farmer Rocka, seveda iz Ponikev);
-	Diverso (mlada rock skupina iz Kranja, ki navdušuje s svojo mešanico raznoraznih zvrsti glasbe);
-	Spini (dolgoletni prijatelji iz ribniškega konca, ki so z repertoarjem starih rock uspešnic zopet naredili pravi odklop).
Koncerta se je udeležilo okoli 300 obiskovalcev, kar smo tudi pričakovali. Upamo pa, da smo si s konkretno in profesionalno organizacijo naredili dobro rekla-
Občinsko in regijsko gasilsko tekmovanje 2009
3.10.2009 smo v sobotno jutro zakorakali z velikimi pričakovanji. Ta dan se je odvijalo občinsko gasilsko tekmovanje, ki je tako kot že vrsto let potekalo v sodelovanju z GZ Grosuplje.
Uroš Gačnik, VGČ
OBČINSKO TEKMOVANJE 3. 10. 2009 - DOSEŽENI REZULTATI
Ekipe, ki so se že več tednov pripravljale so komaj čakale, da predstavijo vse kar so se naučile. Po začetni nervozi in dvigu zastave se je začelo. Nastopile so prve ekipe in z njimi so prišli tudi rezultati. Pomembna je bila vsaka sekunda, ki je odločala o najboljših mestih.
Iz GZ Dobrepolje se je tekmovanja udeležilo 23 ekip. Razvrstitev si lahko ogledate v spodnjih tabelah.
Najboljše 3 ekipe iz vsake kategorije so se udeležile regijskega tekmovanja, ki je potekalo 10.10. 2009 v Ribnici. Tu je našo GZ letos zastopalo več enot, ki pa letošnje leto niso imele ravno tekmo -valne sreče. Kljub izjemnim
MLADINCI					Vaja za ml.		Štafeta za mlad.	
Mesto	P G D	GZ	Dosežene točke	Začetne točke	Čas izvedbe vaje	Negativne točke	Doseženi Čas	Negativne točke
1	Zdenska vas	Dobrepolje	805,30	1000	74,70	10	105,00	5
2	Ponikve	Dobrepolje	762,12	997	105,88	30	99,00	0
3	Zagorica	Dobrepolje	757,07	997	94,93	40	105,00	0
4	Kompolje	Dobrepolje	749,01	1000	119,99	15	114,00	2
5	Videm	Dobrepolje	742,94	1000	119,06	25	108,00	5
6	Struge	Dobrepolje	669,19	1000	171,12	45	104,69	10
MLADINKE					Vaja za ml.		Štafeta za mlad.	
Mesto	P G D	GZ	Dosežene točke	Začetne točke	Čas izvedbe vaje	Negativne točke	Doseženi Čas	Negativne točke
1	Struge	Dobrepolje	897,00	997		0	100,00	0
PIONIRJI					Vaja z vedrovko		Prenos vode	
			Dosežene	Začetne	Čas izvedbe	Negativne	Začetne	Negativne
Mesto	P G D	GZ	točke	točke	vaje	točke	točke	točke
1	Zdenska vas	Dobrepolje	1089,17	997	18,83	0	148,00	37
2	Ponikve	Dobrepolje	1086,74	994	16,26	5	146,00	32
3	Struge	Dobrepolje	1076,23	991	16,77	7	144,00	35
4	Zagorica	Dobrepolje	1060,28	997	35,72	10	146,00	37
PIONIRKE					Vaja z vedrovko		Prenos vode	
Mesto	P G D	GZ	Dosežene točke	Začetne točke	Čas izvedbe vaje	Negativne točke	Začetne točke	Negativne točke
1	Zdenska vas	Dobrepolje	1091,07	997	19,93	0	148,00	34
rezultatom so nekatere dese-	ČLANI "B"					Taktična vaja		Razvršč.	Testi
tine zgrešile najboljša mesta			Gasilska	Dosežene	Začetne	Čas izvedbe	Negativne	Negativne	Negativne
le za par sekund.	Mesto	P G D	zveza	točke	točke	vaje	točke	točke	točke
Na koncu bi rad kot povelj-	1	Ponikve	Dobrepolje	836,47	1015	156,53	13	9	0
nik GZ Dobrepolje čestital vsem za dosežene rezultate, ter se zahvalil vsem tekmovalcem, mentorjem in sodnikom, ki so vložili za pripravo in izvedbo vseh tekmovanj, vaj obilo truda in svojega prostega časa. ♦
ČLANICE "B"					Taktična vaja		Razvršč.	Testi
Mesto	P G D	Gasilska zveza	Dosežene točke	Začetne točke	Čas izvedbe vaje	Negativne točke	Negativne točke	Negativne točke
1	Ponikve	Dobrepolje	753,72	1012	191,28	58	9	0
								
ČLANI "A"					Taktična vaja		Razvršč	Testi
Mesto
P G D
Ponikve I
Zdenska vas II
Ponikve II
Zdenska vas I
Videm
Kompolje
Struge
Gasilska zveza
Dobrepolje
Dobrepolje
Dobrepolje
Dobrepolje
Dobrepolje
Dobrepolje
Dobrepolje
Dosežene točke
842,52
823,53
781,16
762,04
688,27
666,51
0,00
Začetne točke
1000
1000
1000
1000
1000
1000
1000
Čas izvedbe _vaje
119,48
131,47
148,84
140,96
182,73
170,49
1000,00
Negativne točke
33
30
63
95
115
125
Negativne točke
23
Negativne točke
10
5
0 10 15
ČLANICE "A"
Mesto
1
P G D
Ponikve
Struge
Gasilska zveza
Dobrepolje
Dobrepolje
Dosežene točke
735,54
0,00
Začetne točke
1000
1000
Taktična vaja
Čas izvedbe _vaje
156,46
0,00
Negativne točke
88
990
Razvršč.
Negativne točke
Testi
Negativne točke
20
10
0
5
5
2
2
4
0
2
0
oktober 2009
Iz društev
25
Gasilski izlet v Novo mesto in Belo krajino
V zadnjih dveh letih smo člani PGD Kompolje opravili ogromno dela, zato smo se odločili, da letos organiziramo prvi gasilski izlet. Zbrali smo se dne 19.9.2009 pred našim gasilskim domom in se odpravili proti Novemu mestu. Tam so nas pričakali poklicni gasilci, kateri so nam razkazali prostore in opremo s katero razpolagajo.
Janez Novak, PGD Kompolje_
Izmeno sestavlja približno 8 gasilcev, od katerih so vsi usposobljeni za vsakršna dela na terenu, omeniti pa velja, da pokrivajo kar dobršen del Dolenjske. Število intervencij, ki jih imajo, je v povprečju 1-2 na teden, gre pa povečini za tehnično reševanje ob prometnih in drugih nesrečah.
ko Gorjancev pot nadaljevali proti Beli Krajini. Pot nas je vodila do vinske kleti Pečarič v majhni vasici Čurile. G. Martin Pečarič nam je za uvod razkazal vinsko klet ter podal nekaj splošnih podatkov o kmetiji, nato pa smo na njegovo povabilo odšli v prostor za pokušino vina, kjer nam je ob izbranih vinih veliko povedal o značilnostih vin, kako se jih poizkuša, zvedeli pa smo tudi nekaj stvari o kulturi pitja. Za konec smo seveda kot se ob vinu spodobi raztegnili še harmoniko in ubrano zapeli.
Ker smo se nahajali v okolici Metlike, smo si seveda nujno morali ogledati tudi gasilski muzej. Najprej nam je ga. Milena podala kratko zgodovino gasilstva od najzgodnejših časov, nato pa smo si lahko ogledali vse razstavljene eksponate. V njem hranijo veliko število najrazličnejših gasilskih brizgalen z vseh koncev Slovenije, različnih listin ter ostalih reči, ki so povezane z gasilstvom.
Njihov vozni park šteje kar nekaj vozil, v zadnjem času pa ga intenzivno obnavljajo, saj so nekatera med njimi že v častitljivih letih.
Po ogledu v Novem mestu smo pre-
v Rosalnicah. Največja posebnost je ta, da so tri cerkvice zgrajene ena poleg druge. Župnik g. Jože Pibernik nam je predstavil kratko zgodovino teh cerkva, ki so izredno zanimive in vredne ogleda.
Ker smo bili že kar nekaj časa na poti, smo seveda postali lačni. Odpravili smo se v vas Drašiči, na turistično kmetijo Simonič, kjer nas je že čakalo kosilo. Ob prijetnem druženju je čas hitro minil, na koncu pa smo se zadovoljni odpravili proti domu. ♦
Ker je bil izlet namenjen temu, da ob prijetnem druženju spoznamo tudi nekatere zanimivosti Bele Krajine, smo obiskali tudi romarske cerkvice Tri fare
26
Intervju
oktober 2009
Marija Kramžar odšla v zasluženi pokoj
Marija Kramžar je bila na občini Dobrepolje zaposlena od nastanka občine, to je od leta 1995, letos pa se je zasluženo odpravila v pokoj. Opravljala je dela, namenjena splošnim zadevam, zagotovo pa si jo bomo zapomnili vsi, ki smo z njo sodelovali, saj je bila vedno nasmejana in pripravljena pomagati. Prav zato se mi je zdelo prav in primerno, da z njo naredim kratek intervju.
Mojca Pugelj
Kako se spominjaš svojih začetkov na občini?
Začetki so bili, kot povsod, težki. Občina je delovala v enem samem prostoru eno leto, imeli smo en sam telefon in en sam računalnik, ki smo ju dobili od občine Grosuplje. V letu 1995 sem bila na občini zaposlena prva, istega leta sta na delo v občinski upravi prišla še Andreja Babič in Anton Rus. Zupan Anton Jakopič pa je bil na začetku zaposlen le za 4 ure.
Urejala sem tekoče zadeve, povezane z nastajanjem in začetnim delovanjem občine. Dela, v zvezi z nalogami s področja računovodstva in prostora, so tedaj opravljali na občini Grosuplje, počasi pa smo te naloge prevzemali sami, seveda potem, ko smo se kadrovsko okrepili.
Katere naloge si opravljala?
Pokrivala sem zelo različna področja: opravljala sem strokovna in administrativna dela za občinski svet in večino odborov občinskega sveta ter župana, urejala evidence pisarniškega poslovanja in dokumentarnega gradiva, pokrivala področje kmetijstva, skrbela za drobne nabave, javna naročila za svoje področje, pokrivala področje civilne zaščite in civilne obrambe, skrbela za kadrovske zadeve, zavarovanje občanov, vsa leta sem bila tudi tajnik volilne komisije. Dela je bilo vedno dovolj, vedno sem opravljala tudi dela, ki jih je bilo potrebno opraviti, kljub temu, da niso bila navedena v opisu del in nalog za moje delovno mesto.
Kako se spominjaš svoje službe?
Velikokrat sem zadeve vzela preveč osebno in sem bila večkrat tudi žalostna. Z občinskimi problemi sem se večkrat obremenjevala tudi doma. Sedaj ugotavljam, da bi mi bilo velikokrat lažje, če bi vse stvari jemala manj osebno. Z leti sem se nekako kar morala navaditi, da vseh stvari pa pač ne bom mogla vedno rešiti tako, kot sem si želela oz.
sem mislila, da je najbolj prav.
Delala si tudi z obema županoma. Kako bi opisala sodelovanje z enim in z drugim?
Z nobenim županom nisem imela problemov, v prejšnjih treh mandatih in tudi z novim županom, smo zgledno sodelovali. Na nek način pa je bila zame zamenjava župana in istočasno nov občinski svet, kot bi zamenjala službo -nov, drugačen pristop do dela in reševanja problemov. Čeprav je bil Tone Jakopič dokaj zahteven, sem z njim lahko delala, saj je bil tudi razumevajoč župan. Po 12 letih pa je prišlo do spremembe na županskem mestu. Na nek način smo spet začeli na novo, čeprav občino ni bi-
Bivši sodelavci, občani in vsi, ki ste kadarkoli sodelovali z mano! Hvala vsem za lepo sodelovanje, v bodoče pa vam želim veliko uspehov in medsebojnega razumevanja.
V SLOGI SE NAREDI VELIKO VEČ!
lo potrebno »postavljati na noge«, kot smo vsi skupaj to počeli leta 1995.
Že z volitvami vsaka 4 leta je dejansko za celotno občinsko upravo in tudi za župana povezano z velikimi spremembami - novi člani občinskega sveta, s svežimi idejami, novimi zahtevami...
Sedaj pa si v zasluženem pokoju. Ob prehodu iz enega v drugo življenjsko obdobje pa si se podala na 780 kilometrsko romanje po francoski poti iz kraja St. Jean Pied de Port v Franciji do Santiaga na skrajnem zahodu Španije.
S prijateljico, ki je tudi mama našega »tamladega«, Jelko Škrlj, sva se 11. avgusta vkrcali na letalo za London, tam pa sva presedli na letalo za Biarritz. Od tam sva se naprej odpeljali z vlakom do izhodišča, do St. Jean Pied de Port, naprej pa peš do Santiaga. Med potjo se nama je pridružila še Jelkina prijateljica Andreja. Ker se je morala tudi prej vrniti, je nama do najine vrnitve ostalo še nekaj dni, ki sva jih izkoristili za nadaljevanje pešpoti oz. romanja proti Atlantiku, točneje rtu Finistere (konec sveta) in še naprej do Muxie.
Kako je potekal vajin dan?
Zjutraj sva vstali zgodaj, okrog 5. ure, da sva do 6. ure, ko sva se odpravili na pot, poskrbeli vse potrebno (vse je moralo biti na svojem mestu), saj sva dnevno prehodili povprečno nad 25 kilometrov. Med potjo sva si ogledali znamenitosti, ki sva si jih že prejšnji večer izbrali iz knjige Milana Vinčeca, z naslovom Romanje v Compostelo nekoč in danes, ki nama je bila na poti tudi osnovni vodnik. Ko sva prišli do prenočišča, sva se najprej stuširali, oprali perilo, da se je še isti dan posušilo, poskrbeli za morebitne žulje in druge bolečine in nato poiskali restavracijo s toplim obrokom, t.i. menijem za romarje (predjed, glavna jed in posladek ter vino ali voda), saj sva se vmes hranili v glavnem iz nahrbtnika, seveda pa ni šlo brez kave z mlekom, ki je v Španiji povsod zelo dobra. Ker si je Jelka pred potovanjem odprla »blog«, sva
oktober 2009
Intervju
27
vsak dan pisali dnevnik najinega romanja, zato sva včasih porabili kar nekaj časa, da sva prišli do interneta. Nekaj časa sva skoraj vsako popoldne namenili počitku, zvečer pa telovadbi in pripravi načrta poti za naslednji dan. Vsak dan sva se naučili kaj novega.
Moram reči, da je bilo romanje zanimivo, poučno, pa tudi naporno. Bilo mi je v izziv, če to zmorem, navsezadnje pa sem skozi preizkušnje bogatejša za novo, veliko izkušnjo. Na poti imaš veliko
časa za pogovor, tudi za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Nobeno romanje pa ne mine brez molitve, tudi najino ni.
Vrnili sta se 17. septembra iz Santiaga preko Londona na Brnik. Si se že privadila na upokojensko življenje? Kako sedaj tečejo tvoji dnevi?
Privadila sem se brez večjih problemov, sem prav zadovoljna in mirna, ker sem doma. Imam tudi veliko dela - poleg vsakodnevnih opravil imam še dve
veliki zadolžitvi: skrb za malo vnukinjo Zalo in za 96 let starega očeta, ki je precej oslabel.
Kakšni so načrti za naprej? Kaj si želiš?
Moja želja je bila, da bom po upokojitvi veliko brala. To mi še ne uspeva najbolje, ampak prihajajo zimski dnevi in v njih bom zagotovo našla čas tudi za to. V bodoče pa bi rada še kaj potovala oz. kam poromala, če mi bo zdravje to dopuščalo. ♦
Naziv Bravo učitelj za uspešno poučevanje otrok z disleksijo je prejela Sonja Lenarčič
S podelitvijo naziva Bravo učitelj so v Kosovelovem domu v Sežani sklenili aktivnosti ob evropskem tednu ozaveščanja javnosti o disleksiji. Naziv Bravo učitelj je med 90 prijavljenimi prejela profesorica slovenščine Sonja Lenarčič iz osnovne šole Do-brepolje za pomoč otrokom s specifičnimi učnimi težavami pri usvajanju snovi in vključevanju v razredno skupnost. Z njo sem opravila krajši razgovor.
Mojca Pugelj
Kaj sploh pomeni disleksija?
Disleksija je trajna motnja branja in pisanja. To pomeni, da se otroci težko naučijo brati, da zamenjujejo črke, besede ... Trenutno so na naši šoli najmanj štirje učenci s to motnjo.
Kako potem poteka pouk slovenščine pri teh učencih?
Tem učencem se moraš posvečati individualno, skušam jim fotokopirati snov za lažje učenje, prilagodim jim tekste (večji razmak med vrsticami, brez obojestranske poravnave, poudarjen zapis določenih besed, kopiranje na barvni papir ...), dajem jim kratka in jasna navodila. Prilagaja se jim tudi kontrolne naloge, tako da pišejo v individualni situaciji, to pomeni, da jim npr. specialni pedagog prebere besedilo, potem pa učenci sami rešujejo naloge. Več imajo ustnega preverjanja in ocenjevanja znanja kot pisnega.
Kdaj pa si se prvič srečala z disleksi-
jo?
Na začetku svojega dela, samo da tega nisem prepoznala kot disleksijo. Pred petimi leti pa se je več začelo govoriti in več je bilo izobraževanj na temo otrok z učnimi težavami. Tudi sama sem skušala ugotoviti, zakaj učenci ne znajo ali slabo berejo v višjih razredih, imajo pa do-
bre ocene pri ustnem spraševanju ... Mogoče sem imela srečo, saj imam prijatelje med psihologi in defektologi, ki se s temi otroki srečujejo vsakodnevno in oni so mi v bistvu prvi pokazali, kakšna motnja je to, kako ti otroci dojemajo svet in s čim se sploh spopadajo, kakšne težave imajo v šoli. Potem sem se tudi sama udeležila nekaj seminarjev na to temo in se začela izobraževati o disleksiji in ostalih učnih težavah učencev.
Zaradi tega si osvojila naziv Bravo učitelj. Kaj ti pomeni ta naziv?
Na izbor Bravo učitelj me je prijavila mati enega od učencev, ki ima disleksi-jo. Zadovoljna je bila z mojim delom in delom v šoli, videla je, da sin napreduje, da se slovenščine ne boji in se je kar sama od sebe odločila, da me prijavi. Dobre pol leta je potekalo glasovanje za 90 predlaganih »naj učiteljev«, konec septembra pa se je izkazalo, da sem zmagala. Nad zmago sem bila zelo presenečena, sem pa hkrati vesela, da sem tudi sama pripomogla k temu, da se o disleksiji in učencih z učnimi težavami več govori in se jim skuša pomagati.
Namen akcije Bravo učitelj, ki jo organizira društvo Bravo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, je spodbuditi bolj razumevajoč pristop v poučevanju oseb z disleksijo, pojasnjujejo v društvu. Učitelje, ki imajo pri tem najpomembnejšo vlogo, želijo tako simbolno nagraditi za predano delo.
Naziv Bravo učitelj podeljuje društvo učitelju, ki je svojim delom v preteklem letu najbolj razumevajoče in uspešno poučeval otroke in mladostnike z dislek-sijo. Prvič so naziv podelili pred dvema letoma, izbor pa opravljajo med učiteljicami in učitelji osnovnih, srednjih in ostalih šol po Sloveniji. Letošnji izbor je potekal od februarja do konca septembra, glasove pa je bilo mogoče oddati po elektronski pošti ali s pošiljanjem glasovnic po pošti. ♦
44. seja Sveta staršev
44. seja Sveta staršev je bila v ponedeljek, 28. septembra 2009 v prostorih zbornice OŠ Do-brepolje. Najprej so člani sveta članom sveta pregledali in sprejeli zapisnik 43. seje sveta staršev, verificirali so se članski mandati novo izvoljenim članom: Tanji Krebelj, Barbari Novak Koritnik, Luku Lumbarju, Luciji Petelinšek, Jožetu Indofu, Petru Koščaku, Nevenki Gačnik, Alojzu Rebolju in Anici Žgajnar. Nova predstavnica v svet JVIZ OŠ Dobrepolje je po novem Marija Brodnik.
OŠ pobrepolje
Mojca Pugelj
Sledilo je poročilo ravnatelja o izvrševanju letnega delovnega načrta za šolsko leto 2008/09. Iz poročila je bilo ugotovljeno, da so bile izpeljane vse aktivnosti po planu, da so učenci dosegali lepe rezultate na raznih tekmovanjih. Hkrati je poudaril, da je zelo ponosen na ogromno priznanj, ki jih dosegajo učenci in dodal, da ugotavlja, da žal takšnim učencem velikokrat zmanjka energije za redno šolsko učenje. Ne smemo pozabiti, da je bilo lahko leto povezano predvsem z Eko projekti, nagrado zato je osvojena Eko zastava in Eko listina (za vrtec, centralno šolo in vse podružnične šole).
Ravnatelj je posebej pohvalil tudi rezultate v ekipnih športih in folkloriste, ki so sodelovali tako na nacionalnem, kot tudi mednarodnem nivoju.
Zadovoljen je tudi z dejstvom, da šola veliko sodeluje z vsemi društvi v občini ter z zavodom Prizma Ponikve in Zavodom Sv. Terezije.
Letni delovni načrt za leto 2009/10 pa je bil predstavljen v dveh skupinah, in sicer:
1.	za vrtec, ki so ga poimenovali SKUPAJ STOPAVA NAPREJ, ki ga je predstavnikom staršev predstavila, Cvetka Košir, pom. ravnatelja
2.	za šolo pa je LDN predstavil ravnatelj Ivan Grandovec.
LDN vsebuje osnovne podatke o zavodu, materialne pogoje, plan investicij, sistemizacijo delovnih mest, delovni čas, šolski okoliš, najpomembnejše naloge za šolsko leto 2009/10, izvajanje in spremljanje raznih projektov, vzgojno-izobraževalno delo učiteljev, načrt izobraževanja strokovnih delavcev, šolski koledar, pouk in značilnosti pouka na centralni in podružničnih šolah, opisno ocenjevanje znanja za učence prve triade, diferenciacijo in nivojski pouk, zunanje preverjanje znanja, govorilne ure, računalništvo, angleški jezik v prvi tria-di in v vrtcu, varstvo in dežurstvo, ob-
vezne dejavnosti ob pouku, načrt individualne in skupinske pomoči, program naravoslovnih, kulturnih, športnih in tehničnih dni, program interesnih dejavnosti, razširjeni program vzgojno-izo-braževalnega dela, varstvo učencev, šolsko prehrano, zdravstveno varstvo, delo strokovnih organov zavoda, strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev, letni načrt dela svetovalne službe in spe-cialno-pedagoške službe, spremljanje učiteljevega dela - hospitacije, oblike sodelovanja šole s starši, s Svetom zavoda, z VVO, sodelovanje z drugimi šolami in vrtci ter način spremljanja in uresničevanje delovnega načrta.
Ravnatelj je navedel nekaj težav s pri-četkom šolskega leta: zmanjšanje normativa za delo čistilke in kuharice na PŠ Struge. Delo čistilke so rešili tako, da opravlja manjkajoče ure v vrtcu Ringa-raja. Izpostavil je tudi velik problem s prostori za pouk na Vidmu, ker so tri učilnice odstopili vrtcu. Težave so tudi pri varstvu vozačev. Ti učenci nimajo svojih učilnic, v katerih bi napisali domače naloge ali karkoli drugega.
Ravnatelj je spregovoril o pomanjkanju sredstev za razne investicije. Velik račun so prejeli za plačilo članarine za EKOŠOLO. Menil je, da bi bilo bolje, da bi za ta denar kupili zabojnike. Potrebno bi bilo dobiti nekaj donatorjev. V pogovoru o disciplini je ravnatelj na kratko povedal, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja na tem področju. Sledila je krajša razprava.
Na zadnji seji sveta staršev so predstavniki izrazili željo, da anketo analize o šolski malici obrazloži vodja prehrane Dragica Volek. Vsem prisotnim je porazdelila izdelane analize anket o šolski malici. Poudarila je, da so pri izpolnjevanju ankete sodelovali samo učenci in ne tudi starši. Sodelovalo je 116 učencev predmetne stopnje in 134 učencev razredne stopnje. Na vprašanje, ali učenci zajtrkujejo je z »da« odgovorilo 66 učencev na predmetni stopnji, kar je 49 % in
38 učencev na razredni stopnji, kar je 32 %. Z »ne« je odgovorilo 21 učencev, kar je 15 % in 11 učencev na razredni stopnji, kar je 9 %. Občasno zajtrkuje 47 učencev na predmetni stopnji, kar je 35 % in 67 učencev na razredni stopnji, kar je 57 %. Na vprašanja, kakšno jed želijo prejemati za šolsko malico, pa so postavili na prvih deset mest: sendvič, hamburger, čevapčiče, hot-dog, pico, puding s smetano, grissine, mlečni riž, corn flakes na mleku, sirov burek. Od sadja pa imajo najraje banane in jabolka.
Po dokaj burni razpravi je bil sprejet sklep, da naj bo hrana, ki jo prejmejo učenci, servirana primerno topla, oziroma primerno ohlajena.
Pod točko razno je bilo podanih največ vprašanj, predlogov glede novih prostorov igralnic vrtca, ki so v šolskih prostorih. Navedeno je bilo nekaj pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo starši malčkov v vrtcu in vzgojiteljice: stopnišče ni zaščiteno z ograjo na vrhu stopnic, stopnice so previsoke za malčke iz skupine metuljčki, prevelika oddaljenost do sanitarij (otroci mimogrede zaidejo na poti od svoje sobe do stranišč), vročina v igralnicah, okna nimajo varnostnih letev. Za vse te probleme bi po mnenju Barbare Novak Koritnik s skupnimi pogovori z drugimi starši, idejami, predlogi in mnenji imeli dobro možnost, da se najde primerna in najustreznejša rešitev. Ravnatelj je povedal, da so imeli v septembru že pet sestankov v zvezi z gradnjo vrtca. Po njegovem mnenju je realna ocena, da bo vrtec dokončan v letu 2013.
Naslednji predlog je bil, da se uredijo razmere na kombiju: otroci namreč v kombi in iz kombija hodijo sami, nihče jim ne pogleda, ali so vrata dovolj zaprta, iz določenih relacij se vozi preveč učencev, kot je dovoljeno v kombiju (npr. Hočevje, Zagorica). Po daljši razpravi je bil predlog ravnatelja, da se organizira skupina 3 članov in s temi problemi seznanijo občino Dobrepolje. ♦
Predstava Stena Vilarja
Sten Vilar je priljubljen igralec, ki s svojimi predstavami očara prav vsakega. Kot je povedal, to delo opravlja že dvajset let. Sodeluje z različnimi glasbeniki in skupinami.
Marija Žnidaršič
Njegove predstave so izobraževalne narave in ekološko naravnane. Preko igre, petja in plesa otrokom sporoča življenjsko pomembne stvari. Našim otrokom je preko glasbe predstavil zajtrk, kot najpomembnejši obrok dneva, seznanil jih je z nekaterimi poklici, kot je pek, zdravnik, poštar in svoje predstavitve popestril z glasbo in petjem. Otroke je spodbudil k gibanju, tako so doživljali vsebino s čutili in udi. Njegovo predstavo so si ogledali otroci iz vrtca ter učenci od prvega do vključno petega razreda osnovne šole in podružnice. Nasmejanih obrazov in v ritmu so odhajali iz dvorane, kar je bila potrditev, da jih je Sten res navdušil.
Predstavo sta sponzorirala občina Dobrepolje in hranilnica Lon iz Grosup-lja, ki se jima v imenu vseh udeležencev predstave iskreno zahvaljujem. Otroci so naše bogastvo, želimo jim srečnega
otroštva in veliko radosti v njihovem svetu, kar s takimi dejanji dokazujete. Vsi zaposleni v OŠ Dobrepolje smo veseli takih sodelovanj.
Seveda pa brez sodelovanja javnega sklada RS za kulturne dejavnosti območ-
na izpostava Ivančna gorica tudi ne bi šlo, saj nam je pripravil lutkovni abonma za celo šolsko leto in to je bila prva predstava iz abonmaja za leto 2009/10. Hvala tudi javnemu skladu za prijetno sodelovanje. ♦
t
Otroci in spoznavanje gob
Učiteljice prve triade, OŠ Dobrepolje
Listje rumeni in odpada. Dnevi so kratki in hladni. Življenje se umirja. V teh jesenskih dneh smo šolarji in učiteljice prve triade povabili Društvo gobarjev Štorovke, da skupaj spoznamo gobe in se o njih pogovorimo. Povabilu sta se prijazno odzvala g. Slavko Pajntar in g. dr. Bogdan Tratnik.
Skupaj smo si najprej ogledali diapozitive o gobah. »Ja, ja, to sem že videl ... , to sem že sam našel ..., moj očka nabira take gobe!« Takšne in podobne izjave učencev so bile izhodišče za prepoznavanje in spoznavanje užitnih in neužitnih gob. V jedilnici smo pripravili razstavo, ki so si jo lahko ogledali vsi učenci OŠ Dobrepolje. Nato smo se skupaj odpravili v gozd, ki je v okolici naše šole. Iskali in našli smo gobe, ki v tem
času rastejo v gozdu. Dogovorili smo se, da bomo nabrali le tiste gobe, s katerimi bomo dopolnili našo razstavo.
Otroci so se naučili, da lahko nabirajo le tiste gobe, ki jih sami ali njihovi starši dobro poznajo, ostalih gob pa ne smemo uničevati ali teptati.
S predstavitvijo smo bili zelo zadovoljni, za kar se g. Slavku Pajntarju in g. dr. Bogdanu Tratniku najlepše zahvalju-
jemo in si želimo, da bi tudi v prihodnosti še sodelovali in tako širili znanje o gobah in učence navajali na spoštljiv odnos do narave. ♦
Srce in narava v objemu
Dobrepolje v osrčju življenja. Ta občutek je verjetno spremljal tega septembrskega četrtka vse, ki so prišli na prireditev v Jakličev dom.
Dušica Hočevar
Dogodek v našem hramu kulture, si zasluži vso pozornost. Prepričali smo se, da si človek želi vsebin s področja kulture in umetnosti, če so te ponujene na pravi način. Številni obiskovalci, med njimi veliko otrok, so pozorno spremljali več kot uro trajajočo prireditev. Ob izidu knjige Zemlja ima srce so jo organizirali založnik Društvo Jasa, Turistično društvo Dobrepolje in OŠ Dobrepo-lje. Občina Dobrepolje pa je odstopila prostor. V odsotnosti g. župana, je prisotne pozdravila direktorica občinske uprave ga.Tatjana Dečman-Žagar, ki je poudarila prizadevanja občine pri oza-veščanju pomena ekologije.
V dogajanje na odru nas je uvedel pevski zbor vrtca in osnovne šole s pesmijo »Rad imam Zemljo«. Nato je radijska voditeljica Vala 202 ga.Maja Moll povabila na oder podpredsednico Društva Jasa, magistro filozofije Matejo Jam-nik, predstavnico Ministrstva za okolje in prostor ga.Ivano Žolger, ravnatelja OŠ Dobrepolje g. Ivana Grandovca, ter zvesto Jasino avtorico, pesnico in pisateljico Nežo Maurer. Smiselna vprašanja govorcem, pametni in duhoviti odgovori, branje poučnih misli iz knjige, pesem pevke Ljobe Jenče, ki je ustvarila močen odnos s publiko, so obiskovalcem zagotovili izjemno doživetje.
Ekološka dimenzija dogodka je bila okrepljena z zanimivo in emotivno zelo močno razstavo otroških stvaritev -slike, risbe, pesmi, pripovedi ..., ki so nastale v vseslovenskem ekološko-izobra-ževalnem natečaju Društva Jasa Oneži-
mo svet. Zelo opazne so stvaritve otrok z območja naše občine (razstavo si je še možno ogledati).Ekološko miselnost obiskovalcev je na svoj način okrepila tudi ekološka kmetija Jožice Fabjan - po prireditvi smo se prav lepo družili ob dobrotah (nevprašljivo zdravih) te dosledne zagovornice naravne hrane in pijače.
V času televizije, interneta in drugih vabljivih medijev, ko se zdi, da knjige nihče več ne potrebuje, je ta prireditev potrdila, da ima knjiga, dobra knjiga svoje častilce in da se človek zaveda njene nenadomestljivosti. To je opogumljajoče spoznanje iz Jakličevega doma. Obiskovalci so zelo emotivno poslušali Majo Moll, ko je brala fragmente iz knjige Zemlja ima srce. Res je, da je Zemlja ima srce posrečen primer dobro koncipirane knjige. O temi ekologije so spregovorili otroci (prvo poglavje), znanstveniki (drugo poglavje), pesniki in misleci (četrto poglavje), hkrati je v njej izročeno dragoceno mnenje o bistvu knjige nasploh (tretje poglavje). Imamo torej spoj močne volje čistega srca, znanja in življenjske modrosti. Ne le, da vsebuje vse, kar je treba vedeti o odnosu človek - narava, zagotavlja tudi spodbudno raven splošne kulture ter dragocena spoznanja o smislu življenja. Vse pa je povedano s preprosto govorico, v zelo lepi slovenščini. Še je torej up za dobro knjigo in dobrega človeka.
TIC Dobrepolje je ob tej priložnosti predstavil tudi projekt »Mapa z zloženkami«, ki bo zagotovo učinkovito razširjala dober glas o »dolini dragocenih danosti, dosežkov in izzivov«. ♦
..•■i-.
Nekaj tipičnih verzov, fragmentov in misli iz te posebne knjige.
Narava ti hvaležna bo, dala ti lepoto vso, poslušal boš ptičje petje, lepo cvetelo bo tvoje cvetje.
Primož Oblak, OŠ Dobrepolje
... Naš naravni dom je namreč dovolj velik in bogat za naše potrebe, postaja pa iz dneva v dan ranljivejši, ko na njegov račun hočemo preveč. Ekologija kot naš odnos do narave postaja tudi del naše kulture preživetja, našega samospoštovanja, naše sedanjosti in prihodnosti.
prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj
... Z uveljavljanjem sonaravnega kmetovanja se bo uresničil rek »Kmet naj bo zdravnik, zdravnik naj bo učitelj in učitelj naj bo kmet!« S tem bomo rešili zdravje prsti in zdravje človeka hkrati in spoznali, da imata bolezen in lakota korenine, ki izvirajo iz našega odnosa do prsti. Prst je produkt življenja in daje življenje. In ne pozabimo: le nekaj centimetrov rodne prsti nas loči od katasrofalne svetovne lakote.
Anton Komat
... Spoznanje, da si v vsakem trenutku naredil vse, kar lahko ogreje srce in pomirja dušo. In če posameznik tako hodi skozi življenje, si zagotovi občutek, da živi smiselno. To pa je nagrada. Toda to nagrado, edino smiselno nagrado, si lahko zagotovi le posameznik sam. In zakaj občutek, da živimo smiselno, dosegajo le nekateri, po njem pa hrepenimo vsi? Stvarnost, ki nas obdaja, ponuja takšne in drugačne vsebine, navidezne in resnične vrednote, vabljive in težavne življenjske programe. Za kaj se odločiti, po kateri stezi se napotiti? To je usodno vprašanje. Odgovor, pravi odgovor, so dali nekateri izjemni posamezniki. In so ga na srečo zapisali.
Zbiralna akcija starega papirja
Karmen Perko in Mojca Pugelj_
Jesen je čudovit letni čas, v katerem so naši gozdovi najlepši; kamorkoli pogledaš, vidiš bogastvo barv, ki nam jih ponujajo. Niti predstavljati si ne moremo, kakšen bi bil svet brez barv. Jesen nam jih prinese obilo; najbrž kot darilo pred zimo, ko se vsa pokrajina odene v belo zimsko pravljico. Kadar se sprehodimo skozi gozd, lahko občutimo njegovo veličastnost, mirnost, življenjsko moč in energijo. Ob tem času je tako prav, da se ponovno spomnimo, da so gozdovi naše največje naravno bogastvo.
S to mislijo je osnovna šola Dobrepo-lje tudi letos organizirala akcijo zbiranja starega papirja, v kateri so sodelovali učenci in učitelji vseh dobrepoljskih šol: OŠ Dobrepolje, PŠ Kompolje, PŠ Ponikve in PŠ Struge. Vodja akcije je bil tudi letos Andrej Škantelj. Z velikim veseljem bi se rada v imenu vseh učiteljev in učencev zahvalila vsem in vsakemu posebej, ki so kakorkoli pomagali, da je bila akcija tudi letos zelo uspešna. S skupnimi močmi nam je uspelo rešiti veliko dreves; koliko natančno bo objavljeno na spletni strani naše šole. Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi Komunalnemu podjetju Grosuplje za dobro sodelovanje
pri akciji in za njihovo darilo učencem, saj so jim prijazno darovali kar nekaj učbenikov o ekologiji. Mislim, da smo s to lepo gesto dokazali, da cenimo bogastvo naših gozdov, bogastvo, za katerega je prav, da skrbimo vsi. ♦
Bratje Blaž, Nejc in David Pugelj zbrali skoraj 5 ton papirja.
HVALA, otroci, bili ste zelo pridni.
Vili Oberstar je s prijatelji posebej za to priložnost vozil papir kar z motorjem in prikolico.
Letovanje na Lošinju po programu za ohranjanje zdravja invalidov 2009
Z željo, da bi podaljšali tople poletne mesece, smo se v začetku septembra odpravili v prelepi del Jadrana na zeleni otok Lošinj. Deževno vreme nas je pospremilo z Grosuplja vse do Reke, kjer se je začelo jasniti in vedeli smo, da nas na Lošinju čaka toplo morje in ne prevroč morski zrak.
Valič Pavla
Nameščeni smo bili v slikoviti stari vili v zavetnem zalivu Čikat, tik ob morju. Zeleno okolje in urejene obala so izpolnili pričakovanja, tako tistih, ki si želijo zasebnosti in miru, kot onih z željo po hitrejšem utripu življenja. Toplo morje in kilometri urejenih sprehajalnih poti ob njem in med starimi borovci so uspeli vliti v nas vsak dan vse več optimizma
in energije. Tako ni bilo nič čudnega, če se je v naših skupinah in skupinicah slišalo vse več smeha in dobre volje. Nekaj večerov nas je to razpoloženje zaneslo celo pozno v noč, saj si je bilo treba toliko povedati o dobrih in slabih, veselih in žalostnih pripetljajih iz naših življenj. In ob tem druženju so se zazdele še tako težke izkušnje, ki jih je med invalidi dovolj in preveč, nekoliko manj težke in sprejemljivejše.
Sedem lepih, toplih dni je tako minilo, poslovili smo se od prijaznega osebja hotela in se mediteransko razpoloženi odpravili domov čez Narodni park Risnjak in Kočevsko. Vendar je v nas tlelo upanje, da bodo spomini na tople žarke sonca z Lošinja greli naša srca tudi v prihajajočih jesenskih in zimskih dneh. ♦
Bili smo v Loškemu Potoku
Marija Kočevar
Na debatnemu krožku smo se pogovarjali, kam bi šli na krajši izlet. Predlagali smo obisk Cerkniškega jezera, vendar je jezero sedaj suho in brez vode, zato smo se domenili, da gremo v Loški Potok. Želeli smo si ogledati letos odprti dom starejših in obiskati nekaj znancev, ki so bili včasih pri nas, pa so se preselili v novi dom, ker so domačini iz Loškega Potoka in okolice. Celotno organizacijo izleta je prevzela Klavdija in ga, kot vedno, odlično izpeljala.
Neki četrtek po zajtrku sta nas pred domom pričakala dva kombija in naš domski berlingo. Na pot nas je odšlo 17 stanovalcev ter kot spremstvo Klav-dija in Marinka, na cilju pa se nam je pridružila še naša medicinska sestra Ksenija, ki je doma v bližini Loškega Potoka. S seboj so imele zdravila, ki jih dobimo doma in vso potrebno prvo medicinsko pomoč. Peljali smo se do
Velikih Lašč in nato preko Sv. Gregorja proti cilju. Pot preko Sv. Gregorja je zelo slikovita, cesta vodi skozi lepo in z mogočnimi gozdovi obdano pokrajino. Ko smo se peljali sredi največjih gozdov smo pričakovali, da se bo prikazal medved, pa se ni, temveč nas je ustavila policija. Vozniki so pokazali dokumente in nadaljevali smo pot.
V novemu, zelo lepemu zavodu so nas že pričakovali in lepo sprejeli. Raz-kazali so nam vse prostore, ki še vsi diše po novem in so zelo lepo opremljeni. Veselo smo se pozdravili z našimi starimi znankami. V svetlemu dnevnemu prostoru smo se nato pomešali med tamkajšnje stanovalce doma. Postregli so nam s pecivom, kavo, sokom in vinom. Terapevtka Jožica nam je predstavila ostale delavce in nam pojasnila, kako in zakaj je nastal ta dom. To je enota Grosupeljskega zavoda za starejše občane. Nato je Klavdija predstavila naš dom. Delo in aktivnosti nas stanovalcev pa je v kratkih besedah povedal Stane Demšar. Ker je bil prisoten
skoraj ves naš pevski zbor, smo jim zapeli par pesmi, ki jih najbolje obvladamo.
Povabili so nas tudi na kosilo. Kmalu po kosilu pa smo se pozdravili in odšli novim dogodivščinam naproti. Seveda pa smo povabili tudi njih, da nam vrnejo obisk in obljubili so, da radi in z veseljem pridejo.
Na povratku smo obiskali vas Gora. Ogledali smo si zelo staro in lepo cerkev in pokopališče. Tu je grob dekleta Magdalene Gornik, kateri se je pred več kot sto leti prikazala Marija. Ta kraj postaja, Dolenjska romarska pot. Ko smo sedeli v cerkvici, nam je Klavdija povedala in pojasnila življenjsko pot in videnja Magdalene, ki je bila doma iz teh krajev.
Kmalu po drugi uri smo bili doma, doma v našem domu. Hvaležni smo vsem, ki ste nam omogočili ta lep izlet in lepo doživet dan. Hvala tudi šoferjem, da so nas lepo in srečno pripeljali v Loški Potok in domov. ♦
Problemi in težave (2)
Stane Demšar
Domovi za starejše, posebno tisti, katerih lastnik je Karitas, se soočajo z vedno hujšimi težavami. Domovi se vse bolj razvijajo v negovalne bolnišnice, vse več je oseb z demenco, za katere pa pri nas, žal, nimamo nujno potrebnega ločenega prostora. Tudi finančna situacija stanovalcev in njihovih svojcev, kot glavnih plačnikov storitev, je vedno težja.
Zaradi majhnosti nam po normativih, ki veljajo po zakonu, ne pripada večje število delavcev. Že pred tremi leti je bilo predvideno, da se bo v bližnji bodočnosti gradil dodatni krak zavoda, vendar zaradi splošne recesije zaenkrat to ni mogoče. Z večjim številom stano-
valcev in primerno prerazporeditvijo delavcev bi se povečal finančni efekt zavoda. Tudi to, da je naš zavod grajen v okviru cerkvenega Karitasa, nam otežuje dodatno gradnjo, saj imajo državni zavodi mnogo več možnosti za pridobitev kredita in ostale dokumentacije. Togo normiranje in birokratski predpisi s strani ministrstva še otežujejo naše delo. Svet zavoda se trudi, da bi se naše zamisli uresničile, vendar zaenkrat ni izgledov za realizacijo naših želja in načrtov.
Velika večina naših stanovalcev ima za plačilo domske oskrbe premajhno pokojnino in razliko plačujejo njihovi otroci ali v skrajnem primeru občina, kjer je bil stanovalec pred odhodom v dom prijavljen.
Upokojenci, mi stanovalci doma oz. starejša generacija, pa smo s svojim delom v preteklosti ustvarjali pogoje za uspešnost in razvitost Slovenije in s tem naš boljši današnji gmotni položaj. Zato imamo vso pravico do sadov svojega dela in jih na stara leta uživati. Država bi morala upokojencem in vsem državljanom zagotoviti socialno pravičnost in spodobno, človeka vredno življenje.
No, o uspešnosti in razvitosti Slovenije po 19 letih samostojnosti pa bi se dalo marsikaj govoriti. Ni tako, kot smo si nekoč predstavljali da bo, pa naj bo na vladi Janez ali Borut, Peter ali Pavel.
Upajmo na boljše čase! ♦
oktober 2009
Iz društev
33

IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Za nami je srečanje društev Dolenjske regije, kamor spadajo društva upokojencev Grosuplja, Dobrepolja, Ivančne gorice, Stične, Šentvida pri Stični, Šmarja -Sap in Višnje gore. Za pripravo koordinacije je bilo letos zadolženo naše društvo. Koordinacija je bila 19. septembra v prostorih Jakličevega doma. V goste smo povabili Malči Žitnik, predsednico koordinacije, predsednika Pokrajinske zveze Ljubljana Marjana Sedmaka, predsednico nadzornega odbora Cilko Lumbar in večno borko za pravice upokojencev Anko Tominšek. Med gosti je bil tudi naš župan Janez Pavlin. Vsako društvo se je predstavilo s po eno točko. Govori naših gostov so bili pohvalni in hkrati so nam
zaželeli še naprej dobrega medsebojnega sodelovanja.
Prve dni v oktobru je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal »Festival za tretje življenjsko obdobje«. Odvijale so se razne delavnice in predavanje na temo Sožitje med upokojenci. Prvi dan sva se s tajnico Meto udeležili kar nekaj teh predavanj. Bilo je veliko poudarka oziroma spodbujanj k večji aktivnosti za boljše počutje. Naj omenim še to, da je na tem festivalu nastopalo veliko pevskih zborov, med njimi tudi naš zbor »Škrjančki«. Moram nas res pohvaliti! Imeli smo veliko poslušalcev in nagradili so nas z močnim aplavzom.
Vesela pa sem, da mi je na prišla še ena novica, katere sem bila prav posebej vesela. 10. oktobra sta ZLATO POROKO praznovala Tone in Rezka Er-čulj - Selova iz Zagorice. Iskrene čestitke! Hkrati pa vama želim, da bi se pisalo tudi o biserni poroki.
MARTINOVANJE: 7. NOVEMBER 2009 PRIČETEK OB 17. URI
Prijetno utrujenim se je počitek kar prilegel
Pozdravni govor sta imela predsednica koordinacije ga. Malči Žitnik in župan ! Janez Pavlin
Ata Gregorček, korenjak pri svojih šestindevetdesetih letih
Nastop MePZ »Škrjanček v Cankarjevem domu v Ljubljani
Mali nogomet
S tekmami 16. kroga se je v petek in soboto, 2. in 3. oktobra, končala še ena sezona odprtega prvenstva občine Dobrepolje v malem nogometu. Še enkrat več se je pokazalo, da je liga zelo kvalitetna, ekipe, ki se po spomladanskem delu razdelijo v dve skupini (skupina A in skupina B) pa so med seboj zelo izenačene, saj lahko v posamezni skupini vsaka ekipa premaga drugo. Že drugo leto zapored je naslov prvaka osvojila ekipa Veliki snežak, nagrado za FAIR PLAY je prejela ekipa ŠD Struge, medtem ko je bil najboljši strelec lige Blatnik Silvester iz ekipe Outsider.
Rezultati 16. kroga in lestvice po koncu sezone so naslednji:
OUTSIDER
šmdturjak..........
vElïkï'snEëak"
šdsTrugF
ŠDCESTA.........
........................................................SKUPINA A..................
'kmnmInacafevElIkelAšČe'''
"idpgnïkvë....................................................................
' A'7e To -'šd'kompolj'e.............................
SKUPINAB
KLAPA
"šdpredStruge"
IZID
0 3 1
' PREKRŠKI
IZID PREKRŠKI
3 : 7 3 : 6 2 : 3 3 : 2
LESTVICA (skupina A)
		št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani	Lfirej...goll......	gol razlika
1	VELIKI SNEŽAK	15	9	5	1	32	47	: 19	28
2	ŠMD TURJAK	15	9	2	4	29	35	: 24	11
3	ŠD PONIKVE	15	9	2	4	29	54	: 24	30
4	KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE	15	8	2	5	26	59	: 33	26
5	A' JE TO - ŠD KOMPOLJE	15	7	3	5	24	49	: 30	19
6	OUTSIDER	15	7	1	7	22	62	: 52	10
LESTVICA (skupina B)									
		št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani	: prej. goli	gol razlika
7	ŠD CESTA	14	6	2	6	20	29	: 31	-2
8	ŠD PREDSTRUGE	14	6	0	8	18	27	: 38	-11
9	KLAPA	14	3	3	8	12	29	: 52	-23
10	ŠD STRUGE	14	4	1	9	12	26	: 53	-27
11	ŠD DOBREPOLJE PEKARNA BLATNIK	14	1	1	12	4	16	: 77	-61
FAIR PLAY (lestvica):			
	število tekem	prekrški	POVPREČJE
ŠD STRUGE	12	20	1,67
ŠD CESTA	13	27	2,08
A' JE TO - ŠD KOMPOLJE	15	33	2,20
KLAPA	14	33	2,36
ŠD PREDSTRUGE	14	35	2,50
ŠD DOBREPOLJE PEKARNA BLATNIK	14	35	2,50
KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE	15	42	2,80
VELIKI SNEŽAK	15	46	3,07
ŠD PONIKVE	14	52	3,71
OUTSIDER	15	60	4,00
ŠMD TURJAK	15	73	4,87


Obnovitveni tečaj iz varstva rastlin
V torek, 17.11.2009, bo v prostorih Jakličevega doma na Vidmu ob 10 uri obnovitveni tečaj iz varstva rastlin.
Obnovitveni tečaj morate opraviti vsi, katerim je ali bo od izdaje izkaznice poteklo pet let v letu 2009 in 2010. Tečaj bo potekal tri ure. S seboj prinesite staro izkaznico o opravljenem tečaju, vašo sliko v velikosti 3,5 X 4,5 cm, natančno izpolnjeno prijavnico in fotokopijo osebne izkaznice.
Obnovitveni tečaj bo za obveznike iz občine Dobrepolje je brezplačen, ker občina sofinancira to izobraževanje.
Če se obnovitvenega usposabljanja imetnik izkaznice ne bo udeležil bodo izkaznice preklicane in tako od 1.1.2010 neveljavne, potrebno opraviti nov začetniški tečaj.
Na izobraževanje ste vabljeni tudi ostali, ki vas tema zanima, saj se bo podane novosti v zvezi z škropivi in škropljenjem.
oktober 2009
Razvedrilo
35
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
^H^iiček zu sladokusce
				5	9			
		4			6			8
				3	2		9	6
		3	5					2
5					8	4		
1		2			7			5
	2	5		7	4		6	
							8	
	6						2	
^Finkijleve dobrote
Ciabatta
SESTAVINE
Predtesto: 10 g svežega kvasa 2 dl mlačne vode 35 dag bele krušne moke
Testo:
15 g kvasa
4 dl mlačne vode
60 ml mlačnega mleka
50 dag bele moke
2 žlički soli
50 ml olivnega olja
PRIPRAVA
1.Predtesto:
zamesiš iz navedenih sestavin, pokriješ z rahlo naoljeno plastično folijo (da se na površini ne zasuši) in pustiš vzhajati 15 ur.
2.	testo:
v vodi razstopiš kvas, nato v to vmešaš predtesto - ko se malo razmehča, lahko uporabiš mešalec. Dodaš mleko, nato počasi vmešaš moko. Zmes (ki je precej tekoča) gneteš vsaj 15 minut. Potem vmešaš olivno olje in sol. Pokriješ z naoljeno folijo in vzhajaš 2 uri. Na pomokanem peki papirju oblikuješ tri podolgovate ciabatte ("copate"), ki jih" spet vzhajaš pol ure. Potreseš z moko in pečeš slabe pol ure na 220 stopinjah.
Mad'arica
Sestavine:
60 dag moke 15 dag margarine 2 dl kisle smetane cela jajca pecilni prašek 20 dag sladkorja
Krema:
1	l mleka
30 dag sladkorja 8 žlic moke
2	žlici kakava
1 vanilijev sladkor 200 g margarine
Čokoladni preliv: 10 dag jedilne čokolade 8 dag sladkorja 6 dag margarine malo mleka po potrebi
Zamesimo testo iz moke, margarine, smetane, jajca, sladkorja in pecilnega praška. Razdelimo ga na 6 kepic in jih razvaljamo na velikost pekača. Pečemo na peki papirju, na obrnjenem pekaču, od 10 - 15 minut na 180 stopinj. Pustimo, da se ohladi. Medtem skuhamo kremo: v mleku skuhamo moko (kot puding), sladkor, kakav in vanilijev sladkor. Ohladimo in v hladno zmes penasto vmešamo margarino.
Na vsak list namažemo kremo in pokrijemo z listom. Po vrhu peciva prelijemo čokoladni preliv, katerega po receptu skuhamo na parni kopeli. Pecivo damo na hladno, ne režemo ga takoj.
Oglasi

HYPOXI TERAPIJE KAVITACIJA POWER PLATE NO
STUDIO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE SLENDER LIGHT C
AEROBIKA
051/633 446 www.vltallne.sl info@vitaline.si
PLESNA ŠOLA B FITNES KABINET OSEBNO TRENERSTVO BOWNOVA TERAPIJA
Pokličite 051/633 446 in se naročite na brezplačni testni obisk.
AVTOKLEPARSTVO, VULKANIZERSTVO JANEZ RIGLER S.P.
KOMPOLJE 77,1312 VIDEM - DOBREPOLJE, TELEFON: 041 -990-868
SAVA ESKIMO S3 2009
DIMENZIJE	CENA Z DDV
(vključen popust in premontaža)	
155/70/13	35,04 €
165/70/13	38,74 €
175/70/13	42,22 €
165/65/14	44,41 €
165/70/14	44,72 €
175/65/14	48,42 €
175/70/14	46,91 €
185/60/14 T	50,16 €
185/65/14 T	50,01 €
185/65/15 T	53,11 €
195/55/15 H	67,09 €
195/60/15 T	56, 89 €
195/60/15 H	62,48 €
195/65/15 91T	54,09 €
195/65/15 H	60,90 €
205/60/15 T	69,51 €
205/60/15 H	73,67 €
205/55/16 T	81,16 €
205/55/16 H	85,84€
205/55/16 94V XL	98,32€
V PRODAJI TUDI
OSTALE ZNAMKE PNEVMATIK:
•	GOODYEAR
•	DUNLOP
•	MICHELIN •FULDA
•	KLEBER
•	NOKIAN
NUDIMO TUDI:
•	akumulatorje
•	traktorske pnevmatike
•	zračnice
•	jeklena in lita platišča
•	pripravimo vozilo za tehnični pregled
•	servis vozil
•	kleparska dela
Akcija veija od 1. oktobra 2009 do 20. novembra 2009, oziroma do razprodaje zalog.
Občma Dobrepo]

CENIK oglasov In drugih objav v občinskem glasilu »Naš kraji« lahko dobite na spletni strani občine Dobrepolje www.dobrepolje.sl
-v ir. v
icir.
1 Dobi>- Ne
Za obrflnp
Aktualno
Forum
oktober 2009
Kino
37
http://kinodobrepolje.appspot.com/
KINOPROGRAM ZA NOVEMBER 2009
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY - DIGITAL ZVOK
PETEK, 30. OKTOBER OB 19.30 uri
ameriška uspešnica — romantična komedija
VSE M©JE ilVŠE
KRATKA OZNAKA: Uspešni in zapeljivi fotograf Connor ženske menja hitreje kot srajce, dokler skoraj ne uniči poroke svojega mlajšega brata. Za kazen ga obiščejo duhovi njegovih bivših deklet iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter ga popeljejo na zabavno odkrivanje zamujenih ljubezenskih priložnosti in iskanja poti v srce nekdanje iskrene romance z lepo Jenny. DOLŽINA: 1 uri in 40 MINUT.
NEDELJA, 1. NOVEMBER, SAMO ob 19.30 uri
ameriška uspešnica — pustolovski spektakel
BREZ POVRATKA 4
KRATKA OZNAKA: Brez povratka 4 je nadaljevanje nadnaravnih trilerjev, ki smo jih pri nas gledali od leta 2000. Verjetno se boste še spomnili prvega dela, slovite letalske nesreče, ki jo preživi peščica sošolcev samo zaradi tega, ker eden od njih pred vzletom letala dobi vizijo o strmoglavlje-nju in zaradi tega letalo zapusti skupaj s prijatelji. Občutek, da so premagali smrt, pa ne traja dolgo. En za drugim namreč umirajo v raznoraznih nesrečah in zgodba drugega dela se osredotoči na Clear Rivers (Ali Larter), edino preživelo od skupine, ki je na lastno željo zaprta v psihiatrični bolnišnici. Kljub navidezni varnosti, Clair živi v strahu, da bo tudi po njo, tako kot je to storila z vsemi njenimi prijatelji, prišla gospa s koso. Množica dogodkov, ki sledijo, namreč kažejo na to, da se bliža tudi njen konec in smrti ne bo mogla uiti. Vendar ji to ne vzame upanja in se trdno odloči, da bo v navidez izgubljeni bitki izšla kot zmagovalka. DOLŽINA: 1ura 52 MINUT.
PETEK, 6. NOV. OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - znanstveno fant. film
©KR©ŽJE 9
KRATKA OZNAKA: Nezemljani vzpostavijo prvi stik s človeštvom, a s seboj ne prinesejo niti uničenja, niti tehnološkega napredka, saj so tudi sami zgolj begunci, ki iščejo nov dom. Dovolijo jim, da se naselijo v južnoafriškem getu, toda po treh desetletjih nezaupanja, omejevanja in izkoriščanja zahtevajo več svobode. Na žalost organizacijo, ki bi morala skrbeti za prišleke, zanima le njihovo napredno orožje, dokler eden od agentov ni prisiljen prestopiti na drugo stran, kjer o tujcih iz vesolja izve povsem drugačno resnico. DOLŽINA: 1 URA 52 MINUT.
NEDELJA, 8. NOV. OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film
NESLAVNE BARABE
KRATKA OZNAKA: Provokativni režiser trilerjev Šund in Ubila bom Billa se je tokrat podal v čas 2. svetovne vojne, naravnost v žrelo pekla - za sovražnikove bojne linije. Smrtonosni vod neobrzdanih ameriških vojakov pod vodstvom odločnega Alda se odpravi v okupirano Francijo, kjer z brezkompromisnim nasiljem v sovražnikove vrste vnašajo strah in trepet. Njihove načrte atentata na vplivne nacistične voditelje pa prekriža želja osebnega maščevanja francoske lastnice manjšega kina.
DOLŽINA: 2uri 40 minut. ZVIŠANE CENE VSTOPNIC!
PETEK, 13. NOV. OB 19.30 uri
ameriška romantična komedija
KRATKA OZNAKA: Resna televizijska producentka Abby že dolgo čaka na pravo ljubezen, saj so njene ideje o popolnem moškem vse prej kot lahko uresničljive. Še najmanj njenim sanjam o princu na belem konju ustreza novi televizijski voditelj - nesramni in provokativni Mike, ki je pravi umetnik v prikazovanju grde resnice o pravi naravi ljubezenskih odnosov. Ker pa se nasprotja privlači-
jo, se Abby in Mike kmalu znajdeta v popolnem čustvenem vrtincu.
DOLŽINA: 1 URA 36 MINUT.
NEDELJA, 15. NOV. OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film
KRATKA OZNAKA: Režiser filmov Poslednji Mohikanec in Miami Vice sledi legendarnemu in najbolj razvpitemu ameriškemu bančnemu roparju Johnu Dillingerju, ki je sejal strah in trepet v 30. letih prejšnjega stoletja. Dillinger po številnih odmevnih ropih in begu iz zapora pristane na vrhu seznama državnih sovražnikov, zato se na lov za njim poda ambiciozni agent FBI-ja Melvin Purvis. Pregon pretkanega kriminalca se spremeni v napet in nenadzorovan obračun, a Dillinger je vedno korak pred zasledovalci. DOLŽINA 2uri 20 minut.
PETEK, 20. NOV. OB 19.30 uri
francoska uspešnica - biografija
۩۩ CHANEL
KRATKA OZNAKA: Biografija o slavni francoski modni oblikovalki prikaže vse stopnje njenega burnega življenja: revni začetek, ko s sestro pristane v sirotišnici, najstniške poskuse pevskega uveljavljanja, neuspešno iskanje ljubezni v naročju dvoličnega bogataša ter končni razcvet s pomočjo izjemnih modnih stvaritev, ki so zaslovele po vsem svetu. DOLŽINA: 1 URA 50 MINUT
NEDELJA, 22. NOV. OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
KOMIKI
KRATKA OZNAKA: Avtor turbulentnih komedij 40-letni devičnik in Napumpana predstavlja zgodbo izvrstnega komedijanta Geor-ga, ki se mora soočiti z redko boleznijo. Ker ima pred seboj manj kot leto dni življenja, si pred smrtjo želi iskrenega prijateljstva in pod svoje okrilje vzame mladega komika Iro. Podata se na nenavadno in zabavno življenjsko odisejado, toda usoda se odloči še enkrat pošaliti na Georgov ra-
čun in s presenetljivo novico pod vprašaj postavi celoten smisel Georgove metamorfoze. DOLŽINA: 1 URA 26 min
PETEK, 27. NOV. OB 17. uri
ameriška uspešnica - animirani
V VIŠAVE
KRATKA OZNAKA: Življenje 78-letnega upokojenca Karla je vedno potekalo mirno in neopazno, zato se na stara leta odloči uresničiti svoje sanje ter izpolniti dolgoletno obljubo. S pomočjo tisočih balonov, ki jih naveže na svojo hišo, poleti naproti fantastičnim avanturam, a s seboj nevede odnese tudi radovednega tabornika. Čeprav čemerni možakar v mladeniču sprva vidi le nadlego, se nenavadni par počasi spoprijatelji in skupaj se spopadeta z divjimi viharji, spoznata govorečega psa in se soočita z norim znanstvenikom. DOLŽINA: 1 URA 30 MINUT
NEDELJA, 29. NOV. OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski
®sI - JOE VZPON KOBRE
KRATKA OZNAKA: Režiser spek-taklov Mumija in Van Helsing nas popelje v bližnjo prihodnost, kjer skuša enota elitnih vojakov ustaviti zlobnega preprodajalca orožja, ki svet terorizira z najbolj naprednim in uničujočim orožjem. Na srečo imajo vojaki pod vodstvom pogumnega Duka na voljo posebne robotske obleke, ki jim omogočijo večje hitrosti in jih med številnimi spopadi varujejo tudi v najbolj surovih okoljih, od žgočega puščavskega sonca do mrzlih arktičnih prostranstev. DOLŽINA: 1 URA 47 min.
Zahvale, oglasi
Ko poješ pesmi angelom, ki vzeli so te v svoj dom, naj slišijo tvoj zlati glas, kateri je zapustil nas. O mama draga mirno spi, v deželi tisočih luči, ostal spomin na tebe bo, dokler se spet ne srečamo!
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage »mame«, dolgoletne korske pevke
MARJETE MENARD
iz Zdenske vasi (3.1.1921 - 2.10.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste v
težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, izrekli sožalje, pokropili mamo, za njo molili, se od nje v tako velikem številu še zadnjič poslovili, darovali cvetje, sveče,
za svete maše in za cerkev. Posebno hvala gospodu župniku Francu Škulju, za ganljivo predvajanje posnetka maminega petja pred sveto mašo in lep pogrebni obred. Hvala tudi moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani, za izbrane in lepo odpete pesmi. Prav tako hvala za petje mešanemu cerkvenemu zboru, ter hvala pevki Poloni Kopač Trontelj, ki je s čutnim glasom
pospremila mamo k večnemu počitku. Hvala zdravstenemu osebju ZD Videm za skrb in pomoč. Hvala tudi cvetličarni Lilija za izjemen trud pri organizaciji pogreba.
Kljub boleči in težki mladosti, nas je učila kako z nasmehom in toplo besedo premagovati ovire. Zaupala je v Boga in Njegovo zmago, v Njegovo moč - zaupajmo Mu tudi mi!
Žalujoči: vsi njeni.
rC
Misli
Tudi v najglobljih dolinah najdeš vodo in čez najvišje gore najdeš pot.
Kurdski pregovor
Za vsakega od nas obstaja samo ena pot; lahko jo je najti, a težko zadržati.
Jaloux
Samo ena pot je do sočloveka:pot srca. Vse druge poti so ovinki.
Phil Bosmans
Kdor se večno vrti okoli svojega jaza, ostane pritlikav. Morda v življenju ne bo storil nič slabega. Pa tudi resnično dobrega ne.
Franc Sodja

Jesensko jutro, vstalo iz noči, v predivo megle skrilo je obzorje. Tam daleč, daleč zadaj, tam je morje, še dalje za morjem sonce je in TI.
V spomin ljubljeni mamici, hčerki, sestri, teti in ženi
Tatjani Blatnik
Ob 5. obletnici njene prezgodnje smrti.
Vsi njeni

b RAČUNOVODSKE STORITVE
Majda Zalar s.p.,
Rašica 45, 1315 Velike Lašče
Kontakt:
Damjan Zalar, GSM: 041/348-465
Če ste samostojni podjetnik/ca, ter potrebujete učinkovito, zanesljivo in seveda ugodno vodenje poslovnih knjig, se oglasite ali pokličite, da bo vaše podjetje v prihodnosti še bolj uspešno.
Ni ga čez TRDEN občutek, da strehe ne prekrivate zaman!
z naravo ni šale. Tudi z denarjem ne. V MIXu jemljemo obe dejstvi skrajno resno, zato smo svojo obstoječo ponudbo visoko vzdržljivih pločevinastih kritin METRO dopolnili s programom
lahkih jeklenih kritin EVERTILE, priznanega evropskega proizvajalca Modern Roofing Systems. Zato, da boste potrebo po obvarovanju svojega življenja in premoženja še lažje približali vašim funkcionalnim in estetskim zahtevam.
>


Visoko vzdržljiva lahka jeklena strešna kritina s peščenim posipom. Široka paleta oblik, prilagojena različnim arhitekturnim slogom je podprta z bogato barvno lestvico.

Visoko vzdržljiva lahka jeklena strešna kritina s posipom iz mineralnega granulata. Široka paleta barv in oblik, prilagojenih različnim arhitekturnim slogom.
Več možnosti. Več oblik. Več varnosti. Manj sicrbi.
Obe kritini sta estetski, visoko izolativni, enostavni za montažo in odporni na ekstremne vremenske razmere.Toča, udari strel, viharni vetrovi, obilne količine snega jim ne pridejo do živega. 50 letna garancija je tako le logična posledica.
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix,si
ni
Zastopa in prodaja MIX d.o.o.
LJubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
ZŠAM ^ Orosuplj»
041 726 324 ali 061 633 249 sli 01 7864-323
NOVO V DOBRE POLJU
ZŠAM GROSUPLJE JE ODPRLA INFORMACIJSKO PISARNO TUDI PRI VAS NA VIDMU
V informacijski pisarni ZŠAM je možno urejati vse v zvezi s pridobitvijo vozniškega dovoljenja:
•	prijava na tečaj cestno prometnih predpisov, ki se pri vas začne 9. 11. 2009 ob 16. uri;
•	prijava na tečaj prve pomoči, ki se začne 19. 11. 2009 ob 16. uri;
•	dogovarjate se lahko za praktično vožnjo - možen začetek tudi na Vidmu;
•	plačujete lahko vse storitve.
Pisarna se nahaja na Vidmu, v Jakličevem domu,
2. nadstropje.
Uradne ure so vsak ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure.
•	avtosolagrosuplje@siol.net • www.zsam.avtosola.eu
fesenski
paket dobrodailice
-	brezplačno VDdfrije rafunJ {jprvD leto)
-	10 položnic brez plačila pmvliljc
-	hrezplafna priitnprtintj nni eleH nanîko hanko il ON dodatek 0,10 odstotne točite t obnestni rneri pri sklenitvi snega novega depozita
-	let ïe veliko ligadnoiti
■ NimMdJi« ipll^rfii 1Ů. I k.
Novim fcorniteotom ob otvoritvi osebnega računa podarlTno posebno darilo.
Jesenski poslovni paket
Poslariite komitent Hranilnice LON, izkorlstitt naslednje ugodnosti în privarčujte iSt> EUR aH vet
-	wjfienje rníy nů 12 mesecev - brezplačno
■ pfistcpninđ za elektronsko banko eLON - brezplačno
-	SO % nI i JI itroiki pfvc odobritve lisnita ali kredita dodatek 0,10 o^itatne točke k dbilojeť^ obreiloi meri
pri sklenitvi nenamcniliega depozita najrnanj 2.004 EUfi nad 91 dni
• hinuiHU ito LC. ||	IHVUKIIH IT^M IT rt K lfl<u(<riT p^lHIT <IK»f
HRANILNICA LON
PúsJúvna enota GROSUPLJE, Kalodvofska i, T. D1 TBI 01 iO www.lon.ij InfQi^lO't.ti Varčevanje na Ljubezniv Oseben Način
PIZZE IZ
POLNOZRNATEGÂ TESTA
Dostan viatco poln« uro. Torek - petek «d <)o Sobot« od 13í*<Id
POOOJ : minimqtna noćila 2 picí. V POJVEDEUEK NE PEČEMO PIC T
ŠTUDENTSKI BONr
, 1 BON_=PIZZA PO LASTNI IZBIRI,
tel: 7870^090
+ SLADICA oz. SADjEi

Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan

IHKAMIALM.
►■'V 1 ]
pooblaščeni prodajalec in monter
PRIBAŠTEFANCfrCO.,d.n.Q.
PRODAJ NO RAZSTAVN h SALO N - c. gubijiniii bii^dr 23A. i gm Ltubijini	/\
ipm: 041Í402 7aO 041 ;443 334 Ml 01 0 55 30, (it: 01Í510 55 Ï1,
■-rriDil: pnEia^aBitK.miL aoi. -Cu: pan r pat Bh ^ l&i. 14n 117fi
PVC OKNA, VRATA
•	6-KOMORNI PROFIL
•	TROJNO TESNENJE
•	ODLIČNA TOPLOTNA iN ZVOČNA IZOLATtVNOST
NOVO ■ STCKLO U^-0,7 Wjnr ■ NOVO
VHODNA VRATA
•	veítDíkGvnG idklepaiíř
•	l'iirmutiK SCit s kljuko
•	RaîirCJii
NOVO ■ STCKLO Uj-f.^ W™' ■ NOVO ,
n
I I I I
• ROLETE, ZALUZIJE, KOMARNIKL.. 'ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV ■DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.