ERVJ SLOVENSKI LIST ® JtMERIEJ
totlos 7« V9T0 ta Mrod — M prarieo V« fttnidi — »3 btf« Ba nstfil
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA' V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH«
(Official Organ of four. Slovenian Organizations}
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
Ste v. (no.) si.
chicago, ill.. četrtek, 16. marca — thursday, march 16:, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Slovaška sklenila odcepitev od države in se podala pod pokroviteljstvo Hitlerja. — Nemčija ima zdaj pod kontrolo celo bivšo Češko-Slovaško. — Podkarpatska Ru-• sija utegne zanetiti resno krizo.
Praga. — Ceško-Slovaška država je končnoveljavno prenehala obstojati. Smrtni sunek so ji zadali Slovaki, ko Je njih parlament ta torek opoldne sprejel sklep, da se Slovaška odcepi od skupne države in proglasi svojo popolno neodvisnost. Tri ure za tem je centralna češko-slovaška vlada v Pragi uradno objavila, da Češko-Slovaške ni več, in je obenem naznanila svojo resignacijo. Eno uro pozneje sta se odpeljala predsednik Hacha in zun. minister Chvalkovsky v Berlin na konferenco s Hitlerjem, da dobita navodila, kaj naj ukreneta glede Češke same.
S tem, da se je Slovaška odcepila, je tudi tretji del države na vzhodu, Podkarpatska Rusija, izgubila vse stike s Cehi in njega nadaljnja usoda začasno še visi v zraku, kajti ta del je premajhen, da bi mogel voditi neodvisen obstoj. Ravno za-
i'adi tega malega dela pa se utegne razviti (še vse hujša h-iza, kakor je sedanja. Do-('im ^te namreč Češka in Slovaška zdaj popolnoma pod kontrolo Nemčije in nameravajo naziji baje direktno zasesti razna važnejša češka inesta s svojim vojaštvom! in »imajo pri tem pričakovati nizkega odpora, se pa za Pod-karpatsko llusijo potegujete dve drugi državi, namreč Poljska in Ogrska. Ogrska je isti dan, v torek, že poslala svoje vojaštvo preko meje, ki •e zasedlo znaten d,el. Obenem je bil Čehom poslan ultimat, da imajo odtegniti svoje Vojaštvo iz Podkarpatske Rudije tekom 24 ur.
Vprašanje obstoia zdaj; ali bo Hitler dopustil, da bi Ogrska zajedla ta del. Preveč je Uamreč sam interesiran vanj, kajti ta majhna krpa zemlje, »a kateri živi okrog 800,000 •'judi, bi mu imela služiti kot izhodišče propagande za ustanovitev ukrajinske držatve in Poznejšega morebitnega vojnega pohoda. Ker pa uživa Ogrska popolno podporo Poljske, kajti tudi ta je nasprotja nazijski ekspanziji proti vzhodu, obstoja možnost, da Pride med njo in Nemčijo do konflikta, pri čemer bi posedla zraven še Rusija in Ru-^unija in s tem bil evropski Požar zaneten.
Kakor je razkroj Češko-Slo-vaške sam na sebi tragičen, l'o je ta, pred letom dni še najbolj vzornih in cveto-' l'h demokratičnih držav v Evropi, prišla do popolnega *®zsula, je pa vzrok,ki je pri-,;edel do njenega konca, še žalosten in je z njim predlo celokupno slovanstvo pe-'tat .sramote. Razpad je bil Namreč posledica srditega so-Vraštva med dvema slovanskima rodovoma, ki govorita ta-torekoč popolnoma isti jezik: Novaki in Čehi. Težko bo Zgodovina zabrisala madež,ki ^ si ga Slovaki pritisnili na ko so njih mase v torek J^ičale na ulicah v Bratislavi: Keil Hitler! Doli s Čehi!" Po sedanjem dogodku raz-1)ade Češko-Slovaška v tri "sa-
K.
n°stojne", druga od druge ^e°dvisne države. Največja teh je Češka (z Morav-j'.t0). ki šteje sedem milijonov 'Udi; druga je Slovaška jZ ,Va in tričetrt milijona, in °nčno mala Podkarpatska JlUsija.
SOV JET I GROZE FAŠISTOM
Na Ukrajini si bodo razbili glave, pravijo.
London, Anglija. — Angliji in Franciji je zelo 'nerodno' in "neljubo", kar se je dogodilo ta torek v srednji Evropi, toda niti prva, niti druga r.e vidi nobenega vzroka, da bi se kaj vmešavala. Tako se izjavljajo uradni krogi. Ob mo-nakovskem dogovoru ste se sicer obvezali,, da boste ščitili nove meje Cehoslovaške, toda ta njih obveza, pravite, v sedanjem slučaju ne drži, češ, da je vsa afera notranja zadeva Cehoslovaške same, katera ostale Evrope ne briga. Previdno pa obe obračate oči od dejstva, da je bila ta "notranja zadeva" izzvana od zunaj, od Nemčije, in da je zdaj postala 'bivša Češko-Slovaška takorekoč del Nemčije, prav,kakor je Mandžurija postala del Japonske.
Edina 'možnost, da se boste obe zapadni velesili vsaj malo dvignili iz svoje brezbrižnosti, bi utegnila nastati s tem, ako bi se med Nemčijo in Poljsko dvignil kak resen spor zaradi Podkarpatske Rusije. A tudi v tem slučaju ni pričakovati nikakega odločnejšega nasto pa od njune strani, marveč bo'ste le bolj "z zanimanjem opazovali položaj".
Eden vzrokov, da ste obe velesili tako brezbrižni, je v tem, ker sigurno veste, da se jih Hitler ne bo ustrašil, ako bi se obrnili nanj samo s protesti, in bi se torej le še bolj osramotili pred Evropo. Možen pa je tudi drugi vzrok, namreč, da jima cela situacija še celo ugaja. Dovesti zna namreč do vojne med Nemčijo in Rusijo in to bi Francija in Anglija z velikim veseljem pozdravili, kajti ^osti strahu so jima že povzročale govorice, da se med: tema dvema državama vodijo pogajanja za ','oližanje in zvezo.
-o-
papež ponovno poziva k miru
Vatikan. — Papež Pij, ki se je po nedeljskih obredih kronanja podal na svoje običajno delo, je imel v pohede-ljelc na zbor kardinalov nagovor, v katerem je ponovno povdarjal svojo željo po miru med narodi, katero je izrazil takoj po svoji izvolitvi. — Novim papeškim tajnikom je imenovan kardinal Maglione; to mesto je prej opravljal sedanji papež kot bivši kardinal Pacelli.
Moskva, Rusija. — Ako
Hitler resno misli na to, da bo prišel v posest bogate Ukrajine, bo zadel na tako silovit odpor od strani sovjetske Rusije, da "vsi fašistični napadalci si bodo razbili glave", kakor se je izrazil na kongresu komunistične stranke v ponedeljek tajnik ukrajinskega odseka stranke, N. Krus-choff. "Zveza med ukrajinskim ljudstvom in velikim ruskim narodom je mogočna in nepremagljiva", je povdaril, "in Ukrajinci stoje strnjeni okrog stranke in okrog Stalina."
-o-
postna izjema za ta petek
Chicago, 111. — Gospodinjam v chicaški škofiji ta petek ne,bo treba paziti, da ne prekršijo postne postave. Ta dan bo namreč dovoljeno jesti meso, dasi je petek in povrhu še v postnem času. Škofijske oblasti so mimreč ta dan popolnoma izvzele iz postnih določb, in sicer zaradi irskega praznika sv. Patricija, ki velja kot praznjk ne samo za Irce, marveč tudi za druge. Torej bo ta dan veljalo glede posta nekako isto, kakor velja za nedelje v postnem času. Kakor omenjeno, velja to za chicaško škofijo. Bržkone r:o nekatere druge škofije dovolile enako dišpenzo, glede česar se lahko vsak informira pri domači fa'ri.
-o-
protikomunistični predlog sprejet Albany, N. Y. — Senatska zbornica državne zakonodaje je zadnji ponedeljek odobrila zakonski predlog, po katerem imajo biti izključene iz državnih in učiteljskih služb vse osebe, ki propagirajo za prevrat vlade.
ameriški slovaki nasprotni razcepitvi
Pittsburgh. Pa. — Slovaki v Ameriki so ostro nasprotni separatističnemu gibanju, kakor šno je zdaj v teku v njih stari domovini v Evropi. Tako se je izrazil zadnji ponedeljek V. S. Platek, predsednik narodnega slovaškega društva,katero šteje okrog 60,000 članov. Povdaril je, da so a-meriški Slovaki prepričani, da je Slovakom možen obstanek le v okviru Češko-Slovaške, in obsojajo brutalno vmešavanje Nemčije v notranje slovaške afere. Sedanje gibanje ne prihaja od srca zvestih Slovakov, je dejal.
upirajo se plačevanju davkov
Chicago, 111. — Mestno sodišče je zadnji ponedeljek izdalo zaporno povelje za aretacijo 32 tukajšnjih trgovcev,
KRJŽEMJVETA
—	Toronto, Ont. — Oče znanih Dionne petork je zadnji ponedeljek pristal na to, da bodo deklice, ki bodo zdaj ;itare pet let, potovalfe v Toronto 22. maja, da bodo tamkaj predstavljene angleški kraljevi dvojici.
—	London, Anglija.— Danski prestolonaslednik Friderik ie v ponedeljek odplul s svo-> io ženo na obisk v Zed. države. Vozila se bosta mimo New Yorka in nato dalje proti jugu ter skozi Panama kanal, da bosta prispela v San Francisco v aprilu.
—	Madrid, Španija. — Pri končnem! očiščevanju mesta po zadnjem komunističnem puču so bili v ponedeljek aretirani štirje tujezemski komunisti, trije Rusi in en Francoz. Obdolženi so, da so bili tajni voditelji celega gibanja.
—	Chateauroux, Francija.— Neka krava je v ponedeljek povzročila želez, nesrečo, pri kateri je bilo ubitih 12 ljudi. Krava je skočila iz žel. voza na progo; vsled kolizije z njo je neki tovorni vlak skočil s tira in bil vržen na sosednjo progo, po kateri je naslednji trenotek privozil ekspresni vlak.
obtoženih, da se upirajo plačevanju državnega prodajnega davka. Kakor se ugotavlja iz finančnega departmenta, dolgujejo obtoženci državi nad $32,000.
PONOVNA ZAHTEVAZA WPA
Predsednik nujno priporočal
nakazilo 150 milijonov.
Washington, d. C. — Ta
vorek je poslal predsednik Roosevelt kongresu ponovno poslanico glede nakazila naknadnega zneska 150 milijonov dolarjev za vzdrževanje WPA do konca junija. Povdaril je pri tem, da se brezposelna situacija, tekom tega leta ni nič izboljšal^ a kljub temu bo vlada prisiljena, da odslovi z WPA projektov okrog i,200,000 delavcev, ako se ne bo nakazala omenjena naknadna svota. Glede tega zneska se je predsednik že prej obrnil na kongres,a ta ni upošteval njegovega opozorila.
-o--
einstein nekaj novega iznašel
New York, N. Y. — Svetovno znani judovski učenjak Einstein, ki se je pred štirimi leti umakni! iz Nemčije pred naziji in živi tukaj, je zadnji ponedeljek, ob svojem 00. rojstnem dnevu, ob-javil, da se mu je posrečilo rešiti neki globok problem, s katerim se bodo mogli razložiti vsi pojavi materijalnega vesoljstva. Ta učenjak je že pred 20. leti objavil svoje študije o rela tiviteti, katere še danes le malokdo razume. Sedanje novo odkritje, ki ga pa mož še ni v podrobnostih razložil, gre za tem, da spoji gravitacijo, magnetizem in materijo v "en skupen matematični pojem". — Kdor to razume, naj še nam drugim blagovoli razlo žiti.
Iz Jugoslavije
Roparski napad v Gorjancih, kjer je razbojnik iz zasede z lovsko puško ustrelil krošnjarja iz Malih Lešč. — Za pusta so si nakradli gnjati, jedli bodo pa nezabeljen ričet. — Drugo iz starega kraja.	• <.
nasprotni volilni olajšavi za jude
Chicago, 111. — Chicaški volilni odbor je zadnji ponedeljek v posebni resoluciji izrazil, da je nasproten temu, da bi se za Jude napravila kaka izjema glede županskih volitev. Na dan 4. aprila, ko se bodo vršile volitve, je namreč judovska Velika* noč in tedaj bi pravovernim Judom ne bilo dovoljeno iti na volišče. Zanimivo je, da ie načelnik volilnega odbora Jud, namreč H. A. Lipsky.
PRENAGLO PODVZELI IZPREMEMBO
Kmalu po zavzetju Barcelone so pristaši nacijonalistov v belgijski prestolici Bruselj zasedli španski konzulat. Ker pa njih vlada še ni bila od države uradno priznapa, je mestna policija splezala po lestvi skozi okno v poslopje in jih od tam izgnala.
Zločin med vinogradi
Novo mesto, 21. febr. — Kraji okrog Suhorja, na Gorjancih in okrog Zumberka so znani po goličastem terenu. Ljudje se bavijo večinoma z vinogradništvom, zaradi pasivnosti teh krajev pa so prisiljeni, da se lotijo raznih poklicev in da gredo s trebuhom za kruhom. Večina teh ljudi se je lotila krošnjarstva z ma^ nufakturo.ki" donaša skromen, a pošten dohodek. S tem se je pečal tudi 31 letni kroinjar Janez Stubler, doma iz Malih Lešč, občina Metlika. Prav danes je hotel znova na pot. Rano zjutraj je odšel z doma in hotel v Metliko na prvi ljubljanski vlak. S seboj je vzel 1100 din za nakup potrebnega blaga. Ko je dospel blizu Gorjancev med vinograde, je skočil proti njemu neznanec z lovsko - puško in u-strelil nanj. Smrtno nevarno zadet v prsi in v glavo se je Stubler zgrudil. Ropar je najbrž hotel svojo žrtev oropati, pa so to najbrž drugi preprečili.
O roparskem napadu so bili obveščeni orožniki iz Suhorja, ki so prišli na kraj zločina, kjer so našli nezavestnega Stublerja. Pozneje se je zavedel in je povedal, da je bil napadalec neki Ilija Drgu-stič, doma iz Drage pri Su-horju. Orožniki so z avtomobilom prepeljali nesrečnega Stublerja v bolnišnico usmiljenih bratov v Novo mesto. Pri njem so našli listnico, ki je bila z vsemi bankovci vred in s svinčnikom, ki je bil v njej, prestreljena od šiber. Drgu-stič je po zločinu pobegnil, vendar so ga izsledili in prepeljali v zapor.
Uneslo jim je
Kranj, 20. febr. — V noči od sobote na nedeljo so tatovi vlomili v shrambo g. Viktorja Mihelčiča na Stari cesti v Kranju. Ker je bilo okence majhno in zavarovano z železno mrežo, niso mogli v shrambo, pač pa so mrežo prerezali in z nekakim kave-ljem segali v shrambo po jest-vinah. Ukradli so šunko,okrog 30 klobas,, velik kos slanine, ženski plašč in moški suknjič! Na podoben način je bilo pri Mihelčičevih že dvakrat ukradeno.
Ker je orožništvo že nekaj časa imelo na sumu neko de lavsko družino v Stražišču,sta takoj odšla orožnik in policaj v stanovanje tiste družine. Ko sta stopila v kuhinjo in videla, da kuha gospodinja lep kos svinjine, sta jo vprašala kje je dobila meso. Ženska jc prišla seveda v zadrego. Zate sta ji svetovala, naj kar prizna, da je bilo meso ukradeno. Brez obotavljanja je žen ska res priznala, da je bila šunka prejšnji večer ukradena pri Mihelčičevih. Še isto
popoldne sta varnostna organa aretirala tri osebe, danes dopoldne pa sta bili pripeljani v zapore še dve osebi, tako c)a je do danes aretiranih v zvezi s številnimi vlomi, ki so se izvršili zadnje čase v Stra-žišču in Kranju, kar 5 oseb in sicer trije moški in dve ženski.
Neroden skok
Posestnik Jakob Modic iz Zelimelj, je domov grede iz Velikih Lašč, kjer je bil na sejmu, prisedel na Javornikov tovorni avto. V domači vasi ie nekaj pred svojo hišo skočil z naglo vozečega avtomobila. toda pri tem ga je spod-neslo, padel je tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe, počila pa mu je tudi lobanja. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico, pa so zdravniki uvideli, da je vsako zdravljenje zaman. Samo obvezali so ga in poslali domov.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Katarina Žerjav, gospodinja in sestra stolnega kanonika g. Dr. Gregorija Žerjava.— V Spodnji Šiški je umrl Josip Ložar, posestnik, vrl značajen mož star (52 let. — V celjski bolnici je umrl Martin Muškoto-vec, preddelavec v Westnovi tovarni doma iz Čreta.
Huda nesreča
_ \
Na Smartinski cesti v Ljubljani je 45 letni ključavničar Andrej Tome popravljal električno omrežje. Med delom ga je najbrže napadla hipna slabost,ali pa ga je udarila električna iskra, tako da je omahnil, z lestve na tla jn omedlel. Dobil je pa tudi hude poškodbe na glavi in so ga morali odpeljati v bolnico.
--o-
Pižamovke
Iz Maribora poročajo, da se v krajih ob Dravi zelo naglo širijo neke vrste podgan, katere imenujejo pižamovke, ki so zelo nevarne in nadležne glodavke in povzročajo veliko škodo. Te živalj je težko uje-. ti. Pa je nadpaznik g. Ver-benjšek skonstruiral tako u-jpešno past. da je vjel vanjo kar 20 pižamovk.
Ogenj , uničuje
Na Turškem vrhu, tako poročajo iz Ptuja, je zgorela posestniku Francu Levaniču viničarija: Kako je ogenj nastal, še niso mogli dognati.
Redek predvid
Muslimanka Djulisa Zvoni <5 z mesta Mostar v nekdanji lercegovini, je 21 ur poprej /edela za svojo smrt. Dasi je nI popolnoma zdrava, je po-vala k sebi svoje sorodnike n prijatelje, da se je od njih poslovila,, predno umre. Kmalu na to je zares umrla.
AMERIKANSKI SLOVENEC
MARC
16	č Marija, »pokor.
17	P Pat rili	+ IS S Ciril Jeruz.
19~N~4r PoVtna-Jožel 20 P Feliks in tov.iS Si T Benedikt
22	S Nikolaj, zvel. +
23	t Irenej
24	P Gabrijel	+
25	S Oznan. M. D^ 2« N Tiha nedelja
27	P Rupert, >:kof
28	T Janez, pušč. (?
29	S Jona	+
30	č Angela Fol.
31	P BI. Modest +

Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 16. marca 1939
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
<*r rtaHiSf" ?Sltuf«Sfw' »»- -T« NcirtL VNITED rKATOM SYNDICATg^' Inr
j-eg__ / WiiifMlM
S tem, da se jc Tarzan premaknil z mesta na katerem je ležal, si je rešil življenje, kajti atha.rij.ski velikan je pri tem skočil ravno poleg- Tarzana na tla. T.4 trenuiek jja je pa Tarzan že zgra.bif zi nogo in naglo potegnil k 'sebi, da je 'Atliarijanec z vso svojo te-žo padel na trda tla.

V tem, ko je silni Atliarijanec Z močnim sunkom vrgel Tarzana, po tleh, je s silno močjo poskočil visoko v zrak, da bi se tako z vso svojo težo vrgel na Tarja^na in ga zdrobil do smrti. Toda Tarzan, dobro vajen raznih bojev v džungli, se je i rokami in nogajaii uprl v tla in se premaknil č mesta,
Takoj se je Tarzan pobral, pa tudi 'Atliarijanec je vstal in potegnil izza pasa bodalo.. Kraljica Mentheb videč kako se namerava divji Atharijancc boriti, je strshoma zakričala. Ta krik se je zazdel kralju Heratu tako nena-vaclen, 'da s,e je n^glo obrnil h kraljici Mentheb in jo jezno pogledal.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Amemhi.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo teto Za pol leta _„ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo leto____________~$6.00
Za pol leta____.___ 3.60
Za fletrt leta________1.75
Pteattiezna številka____________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Artterica. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Dobrih generalov in častnikov v Rusiji manjka. Ko je vprašal neki hudomušni časnikar sovjetskega poslanika v Londonu o tej čistki, mu je ta baje zaupal, da so bivši generali in častniki pripravljali ofenzivo ne proti Japoncem ali Hitlerju, parveč proti Stalinu. Takih generalov in častnikov si pa Jožef iz Georgije ne želi,
Subscription:
For one year ------------------
For half a year
_____$5.00
__ 2.50
For three months ------------------------- 1~50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _____________________$6.00
For half year _____________________3-00
For three months _______________________ 1.75
Single copy _____________________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vnaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-liištvo ne vrača.	_.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, ander the Act of March 3, 1879.
Vsak po svoje
Ko smo imeli v Chicagi svetovno razstavo, je bila tudi med raznimi stavbami nova hiša, na kateri se je bliščal napis: "House of Tomorrow". Neki zelo konservativen škotski farmar je odgovoril svoji ženi na vprašanje, ko sta gledala na napis, češ, zakaj ima hiša tako ime: "To zato draga moja, ker hiša še. ni plačana."
ZAHTEVANO POJASNILO Cleveland, O.
V oficijelnem glasilu S. N. P. J., listu "Prosveta" dne 23 februarja, ima Mr. Frank Barbič dopis, k,i zahteva od gotovega člana, ki je vključen v Slov. zvezo društev Najsv. Imena, naj mu da pojasnilo. Ker ni to stvar posameznika, p$č pa zveze kot celote, mu tadevolje odbor dotične organizacije poda v sporni zadevi, sledeče informacije.
Kar se tiče da, je, Mr. Barbič "nemogoče preko vaših argumentov", stavimo Va'm to vprašanje: Ali ni vse vaše blatenje, bodisi duhovnikov ali liagikov,, smešenje verskih obredov in napadov na verske resni'ce, katoliške Cerkve od vaše strani naravnost usmerjeno da dose žete cilj in ta je: Da diskreditirate, vzbudite so-\ ražno razpoloženje pri članih S. N. P. J. napram katoliški Cerkvi,ki so pa tudi udje Cerkve, ob enem člani omenjene organizacije?! Ali smo j v zmoti, ko vemo iz preteklosti vašega rovarenja, ki ste bili tako agilni v tem delu,, Če
Na tem okroglem svetu živimo vse vrste ljudje. Eni taki, drugi taki. Razlike se najbolje prikažejo, kadar gre v svetu za kako iznajdljivost. Takrat ljudje modrujemo vsak po svoje. Mnogi, ki mislijo, da so najbolj pametni, se prikažejo ravno nasprotno. Je pa v takem splošnem modrovanju le nekaj dobrega in to je, da se iz vsega končno le pokaže najboljša misel in z njo najboljši in najbolj praktični načrti.
V Združenih državah večkrat modrujemo, kaj bi bilo za to deželo najbolj pametno v slučaju, da nastane v Evropi splošna vojna, ali taka vojna, v katero bi bile zapletene glavne evropske velesile. Mnogi trdijo, da edino pametno stališče za to deželo je, da se drži proč od evropskih zmešnjav in se vzdrži tudi stran od vsake vojne. Ta priporočila so sama na sebi lepa. Toda bistrejši politični opazor valci pa so prepričani, da če nastane zopet splošna svetovna vojna, da Ameriki nikakor ne bo mogoče se vzdržati proč od vojne. Drugi pa, ki jih svet preko domačega plo ta ne zanima, pa trdijo in vstrajajo, da je to mogoče in da je to treba sploh v okviru ustave Združenih držav uveljaviti in uzakoniti za vse čase.
Tako je zamislil Mr. Ludlow posebno zakonsko pred-1 logo in jo predložil kongresni zbornici, ki pravi, da zagotoviti tej deželi, cfa se bo vzdržala od vsake vojne v Evropi je mogoče samo na ta način, da se da ljudstvu samemu ustavno pravico, da se potom glasovanja ali volitve izjavi za ali proti taki vojni.
Ta Ludlowa predloga se sicer sliši zelo demokratična, ampak praktična pa ni prav nič. Amerika lahko tako predlogo uzakoni in uveljavi, toda ji ne bo v posebno korist, marveč le v škodo. Znano je, da zadnje desetletje je imel svet že celo vrsto vojsk, ki so pa vse ostale nenapovedane. V navado je prišlo, da močnejši in tisti, ki je bolje pripravljen kar nastopi in udari, ne da bi kaj v naprej,na-povedal, kod bo udaril, ali po gl^vi ali hrbtu. In v takem slučaju recimo, naj kdo napade to deželo, kjerkoli že, na ameriškem kontinentu, ali njena posestva v Tihem morju, ali v Aziji, se Amerika ne bi smela niti postaviti v bran. Kajti počakati bi bilo treba, da se razpiše volitve in kaj bi poreklo ljudstvo, se naj lastnine Amerike branijo ali ne. V takem slučaju je Ludlowa predloga popolnoma nepraktična. In čakati dandanes na tako odločitev in rešitev bi pomenilo popolen poraz in uničenje Amerike. V prihodnjih vojnah bodo zlasti zračni napadi takoj na dnevnem redu. Ali naj vlada v Washingtonu v takem slučaju miruje in čaka, da bi tuja letala razdejala ameriška velemesta?
Taka modrovanja so bila na mestu za časa Washing-tona, ne pa dandanes, ko so v tem ozira čisto druge razmere in drugi časi.
Kar se tiče Združenih držav je nujno potrebno, da svojo obrambo organizirajo in razvijajo, do skrajne popolnosti in viška. Slučaji v Evropi, kot dogodek v Mo-nakovem jasno kažejo, kaj čaka vsak narod, ki ni dovolj zavarovan in pripravljen. Demokracija v Evropi je na umiku in propada. Zakaj? Zato, ker ni za njo take organizirane sile, kakoršna sila je za totalitarnimi državami. Sila se umika pred večjo silo. Tako je bilo, je zdaj in bo jutri.
V	Združenih državah imamo še svobodo in demokracijo. Toda nevarnost je za isto tudi tukaj. Da se jo ohrani in očuva ni drugega jamstva, kakor dobro organizirana obramba, na suhem, na vodi in v zraku. Edino taka sila jo bo čuvala in edino pred tako silo imajo voditelji totalitarnih držav nekaj regpekta. Do raznih pogodb, paktov in do pravičnosti gospodje v Berlinu, Rimu in Tokio nimajo rešpekta, razun če iste stoje v senci topov, tankov in letal.
Žalostna in nič kaj vesela podoba ni to, ampak, dokler bodo na svetu take razmere, kakoršne so, bo Stric Sam pametno ravnal, če svoje duri dobro zaklepa in hodi spat z težko gorjačo ob postelji.
V	Rusiji susljajo, da je"Stalinu žal, da je dal počistiti s krogljami najboljše generale in častnike v rdeči armadi.
živi njegova mati Mrs. Alojzija Folmayer.
Naseljene1, z Ely se dandanes nahajajo po vseh državah Unije, celo v daljni Californi-ji. — Kakor mi, ki smo prihajali iz starega kraja in sk naselili v Ely, iz istega vzroka, za kruho'm, se sedaj izseljujejo iz Ely številni rojaki, ker iu ni večje, industrije, razun rudniki. Rudarske družbe pa ne najmejo nikogar, ker jim moderna mašinerija produci-ra na površje kolikor hočejo.
Tudi tukaj v Ely je hripa močno razširjena. Le maloka-tera hiša je. ki bi ne bila napadena od te bolezni. Vendar, smrtnih slučajev, do sedaj ni bilo. Ljudje si vedo sedaj bolj pomagati, posebno mi moški, znamo "flu" odganjati.
J.
IZ DALJNEGA WASHINGTON A
Valley, Wash.
Zopet se oglašam v cenjenem listu Amer. Slovencu, ki mi je jako ljub list ter komaj čakam, da ga zopet in zopet dobim v roke. — Postni čas je tu,, čas pokore in molitve. Tudi v naši cerkvi imamo postne pobožnosti vsako sredo zvečer ob 7:30 in sicer rožnj venec, litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Udeležba je ne-
troniziranje odjemalcev.
V vašem prim'eru pa,, da zveza ne bo patronizirala podjetje v katerem je usluž-ben, (toraj tudi plačan s ka toldškim denarjem, saj vi ste odvisni od kompanije. Kom-panija pa je odvisna od odjemalcev!,oziromlai 'passengers'), človek, ki namenoma ruši pre pričanje katoliške Vere. In verujte,, da zveza ne bo omejena samo na 4 slovenske fa re, pač pa bo pritegnila vseh I ostalih 88 Holy Name društev'
vas po vaših delih sodimo, da rečemo: "Namenoma to delate" !
Sklicujete se "Uničiti me hočejo s tem) da bi službo izgubil. Lepo krščansko delo, kaj ne!" Ni resnica! Pač pa hočemo doseči z moralno dovoljenimi sredstyi, da vi prenehate, — seveda če hočete, — napadati katoliško versko prepričanje, bodisi verske resnice, ustajnove ali osebe, ki jih blatite, radi njih prepričanja. V dopisu ki je spisan v angleščini se opirate ".. .free press" Yes, zajamčeno je slednjemu državljanu ali ne-državljanu, pa ima kot vsaka svoboda, svoje meje. Vidite, tako ima pa tudi denar, ki se izteka iz žepov katoličanov v podjetje v katerem ste vi u-službeni,, popolno neodvisnost! In tukaj je "point", ka-l^rega vam omenjena zveza pred vas postavi. Da se bo poslužila iste metode v dosego svojih ciljev, kot se poslužuje "Legion of Decency" in to je, da ne paltronizira trgovin kjer prodajajo opolzko literaturo. Bojkotiranje je v mnogih prodajalnah imelo viden uspeh, da so se trgovci lajši odrekli prodajanju take ro.be, kot pa da bi zgubili pa-
ostalih fara škofijske zveze, da ustavi patronizacijo podjetja, dokler uslužbenci družbe, ne prenehajo z napadi na katoliško prepričanje. Če se bo kompaniji izplačal tak štrajk, od strani katoliške publike, radi vas, je dvomljivo. Tudi pod unijsko zaščito se zateci-te, če vam bo kaj pomagalo.
In to delo lahko smatrate za neki*ščansko. Vemo, da po vašem mnenju, je katoličanom nedovoljeno za to orožje prijeti. Kajti v prispodobi povedano: Ako v stajo hodi volk :n kolje ovce, gospodarju ni dovoljeno vrata zapreti.
Imate pred seboj Mr. Bar bič dvoje, Delo in mir od nas, ako pustite v miru, naše versko prepričanje, cerkvene obrede in osebe, ki so vam neljube. Imate pa tudi dovoljen "free press", da nadaljujete svojo akcijo — ki vam bo prinesla najš bojkot? Kar hočete pa sami izvolite.
Za Slovi', zvezo društev Najsv. Imena. John J. Oman, duhovni vodja, Jacob Resnik, prtecfeednik Frank A. Hochevar, tajnik Lawrence Bandi blagajniki
-o-
POROKA IN DRUGO Z ELY
Ely, Minn.
Miss Rose In ti h ar in Mr. John Folmayer, sta se bila dne 20. februarja poročila. Poroka je bila s slovesno sv. mašo v St. Paul katoliški cerkvi v North Side Chicago. Družica je bila Miss Martha Adler, drug pa Frank Intihar, nevestin brat. Svatovska slovesnost za poročenca in ožje sorodnike je bila prirejena na domu Mr. Antona Intiharja, ki je tudi brat neveste. Nevesta, kakor tudi njeni bratje, so rojeni v Ely na Lawrence Street, kjer njih oče še živi. — Ženin, John Folmayer, je bil tudi rojen v Ely, kjer ,še
kako srednja.
Glede vremena morem zapisati to, da z i mat dosedaj ni bila posebno huda. Tako le, srednje mrzlo je bilo. Le par dni smo imeli mrzlo tako le od 18 do 25 stopinj, nakar je odjenjalo. , Snega je pa zapadlo precej in še sedaj ga precej leži na zemlji, kar je do>bro, ker praivijo,, da zemlja nji zmrznjena in bo snežnico lahko popila. — Sedaj se nam že bliža pomlad in vsak dan bo sonce pošiljalo k nam toplejše žarke, kateri bodo sneg pripravili v "jok" in ne bo dolg, ko bo popolnoma 'izginil. Pa prinese pomlad poleg toplote s seboj tudi razne bolezni, katere tudi tukaj marsikateri občuti, kot prehlajenje ali kak revmatizem.
V St. Joseph bolnišnico se je moral pred dvema tednoma podati rojak Slovenec Luka Strojan in kakor pravijo, se bo moral najbrže podvreči operaciji. Želimo mu, da bi .operacijo srečno prestal in se kmalu pozdravil ter se vrnil domov k svoji družini.
Ob koncu dopisa bi pripomnila, oziroma prosila, da bi se preč. g. Rt. Rev. Oman iz Cle-velanda še kaj večkrat oglasili s kakimi dopisi, kajti se mi tako branje zelo dopade. Sva skupaj doma, kajti tudi jaz sem svoja mlada leta preživljala v Brockway ali 'Bor-štu' v Minnesoti. Seveda, to je bilo že pred Več leti. — Za danes naj bo dovolj. Bom' pa kateri drugikrat še kaj sporočila. — Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike in stare domovine.
M. S.
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk.
ZDRAVSTVO.
NENAVADNI VZROKI PREHLADOV
Na kongresu britskih zdravnikov v Bournemouthu je specialist za nosne bolezni dr. Theodore Just navedel, da je med mladimi damami mnogo takšnih, ki so podvržene kroničnemu vnetju v nosu. Vzrok za to je običajno puder, s katerim si ženski svet obdeljuje posebno nos. V pudru so snovi, ki dražijo sluznice, kar povzroča vnetja in katarje.,
Drugi zdravniki so dali Justu prav in so navedli še celo vrsto nenavadnih vzrokov za bolezni prehladnega značaja. Tobačni dim, ki ga izpihujemo skozi nos, plesanje in pitje v vročih, smrdljivih prostorih }n slične stvari spadajo sem, čemur se ne bo nihče čudil, bolj nenavadno pa je, kar je poročal neki zdravnik o nekem svojem pacientu, to namreč, da se takoj prehladi, če je rake, dočim mu jastogi ne škodujejo. Neki drugi možak dobi katar v nosu, če popije kozarec mleka ali poje paradižnik. Nekdo je vsako nedeljo okrog desetih dobil prehlad. Zdravnik se je dolgo časa trudil, da bi dognal vzrok. Končno je zvedel, da je mož vsako nedeljo ob tej uri gnjat k zajtrku. V tem kakor v vseh drugih primerih je pomoč lahka: opustiti je treba navado, jed, pijačo, itd., ki sproži prehlad.
-o-
Dogodki
med Slovenci go Ameriki
Vest iz domovine
Chicago, 111. — Mnogim znani rojak Andrew Špolar, hotelir, je pred kratkim prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da je v Splitu, v Dalmaciji, umrl njegov brat Anton Špolar, v starosti 74 iet. Rojen v Trgovišču, pri Veliki Nedelji na Štajerskem, kjer zapušča več otrok in enega brata, tukaj v Ameriki pa dva brata in dve sestri.
Clevelandski bolniki
Cleveland, O. — V St. Luke's bolnišnico ie bila odpeljana Mrs. Jennie Steklasa s St. Clair Ave. — V Mt. Sinai bolnišnico se je morala podati mnogim poznana Mrs. Anna Germ z Arcade Ave. — Operacijo je prestala v Charity bolnišnici Miss Josephine Bu-dič z Addison Rd.
Rojenice
Milwaukee, Wis. — Vile rojenice so se pred kratkim oglasile pri družini Mr. in Mrs. Rudolph Musich na So. Robinson Street in jim prinesle v dar krepkega fantka
ZAJTRK ZA ŠOLSKE OTROKE
Med vsemi obedi je zajtrk za ohranitev zdravja in telesne zmogljivosti nemara najvažnejši. V nekaterih deželah sliči zajtrk že našemu običajnemu kosilu. Zjutraj je želodec, ki je imel ponoči dolg odmor, najbolj pripravljen za sprejemanje jedi. Posebno pri šolski deci moramo paziti na to, da dobi ob tem času tečen zajtrk, ki naj ga pospravi tudi brez naglice. Običajno je namreč drugače. Vedno znova opazujemo, da morajo otroci zajtrkovati na hitro in v razburjenju. To je neredkokdaj vzrok, da jed na poti v šolo potem izbi ju jejo. Otrok naj zato pravočasno vstane in naj zajtrkuje počasi s starši, kar ima dober vzgojni pomen.
Pri sestavi zajtrka za šolsko deco moramo še posebej paziti na redilnost in spremembo v jedi, prav tako moramo tudi do neke mere upoštevati otroški okus. Posebno primerne so za otroka juhe iz moke in ovsenega zdroba, kozarec mleka; kos kruha z maslom in medom ali marmelado. Sveže sadje je izboren dodatek Za malico med prvim zajtrkom in kosilom je z maslom namazan kruh z'nekaj sadja najboljši.
PAR ZDRAVNIŠKIH
Tako zvano "dispon^rajočo konstitucijo" za jetiko so spoznali v mnogih primerih, za pravo infekcijsko obolenje, ki ;;e bilo le latentno.
Proti žolčnim napadom pomaga, če vzameš dvakrat dnevno po 200 g olja, bodisi olivnega ali drugega.
Avtna nesreča
Springfield, 111. — Pri avtomobilski nesreči, ki se je pred kratkim pripetila, je bil na mestu ubit tukajšnji mladi rojak John Fuiian, star šele 24 let. Rojen ' je bil tukaj v Springfieldu in zapušča ženo, sinčka, starše in sestro.
Podlegla
•Baswell. Pa. — Tukaj je pred kratkim podlegla bolezni za vodenico rojakinja Johanna Novak. Pokojna je bila doma iz vasi Kot pri Igu. Zapušča moža in pet otrok.
Milwauslce vesti
Milwaukee, Wis. — Komaj je bil v St. Luke's bolnišnici v drugič operiran rojak Anton Hren s Pittsburgh Ave., že je bil čez nekaj dni pripeljan v isto bolnišnico njegov sin Anton mL, kateri se je tudi mo-lal podvreči operaciji na slepiču. — Avto je povozil do smrti rojaka Johna Potočnika, starega 49 let. Do nesreče je prišlo, ko je John hotel prekoračiti ulico. Doma je bil iz Kriza 'pri Gornjem gradu in je živel v Ameriki 27 let.
Smrt na vzhodu
'Brooklyn, N. Y. — Tukaj je preminul rojak Matija Zidar,, v starosti 59 let. Doma je bil iz Morave, fara Kočevska Reka pri Kočevju, kjer zapušča 96 letno mater, brata in sestro. Tukaj je živel nad 35 let. Stanoval kot vdovec na 932 Fluhyng Ave. Pokopan ;ie bil iz cerkve sv. Barbare na pokopališče sv. Trojice. —
rt. i. p.
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspehi
"TAJRZAN IN PREPOVEDANO MESTO"	(69)
Kraljica je videla, kako je sedaj razjarjeni atharijanski velikan potegnil izza pasa bodalo in zdrvel proti Tarzanu, da mu ga zasadi v srce in .ga urnori. S tem je prelomil pravila boja, toda njemu je bilo za to, da umori svojega sovražnika, predno ga oni sam napade in umori.
* ■ tencKHri '
5 B ^ :
iloi
:g u^a j
i O!
I g pd ;
> i
>	O K' frj
! 8 3 o § g &
» P a j
! o £ g j t »-<• pr ! ts O W<
ilslj i I: «T
►	fa	1
' o 2-
\ | S* <8 i © p < § i i
I i * *
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY
Četrtek, 16. marca 1939
AMERIKANSK.I SLOVENEC
Japonci so se približali Port Ar t ur ju v noči od 8. na 9. februar 1904. Noč je bila temna in oblačna. Ob 22.30 sta opazila ruska rušilca prihajati neznane torpedovke in rušilce. Sprva sta mislila, da so ruski. Pozneje sta §e prepričala, da so japonski. Zaradi prepovedi streljanja pa jih nista sprejela z ognjem, s katerim bi opozorila zasidrano rusko mornarico na prihajajočo nevarnost, nego sta naglo zaobrnila in s polno paro udarila proti luki. Japonci so takoj ugasnili vse luči in se prav tako spustili s polno paro proti ruski eskadri. Ker so imeli hitrejše rušilce, so dospeli pred zasidrano rusko brodovje prej kakor nevarnost oznanjujoča ruska rušilca. Sreča je hotela, da so bili Japonci hudo nervozni in da je nastal med njimi na vožnji v temi proti Port Arturju velik nered. Dva rušilca sta celo trčila drug v drugega in se hudo poškodovala. Ostali pa so zapu-jstili svoje formacije in drveli proti Rusom vsak na svoj račun.
Prvi japonski rušilci so dospeli na razdaljo kakih 700 m pred vsidrane ruske oklopnice nekaj minut po polnoči. Rusi so opazili prihajajoče rušilce. Bili pa so prepričani, da so domači. Zavedli so se šele, ko je prvi japonski torpedo zadel oklopnico "Ce-sarjevič". Pričeli so streljati proti japonskim napadalcem, ki pa so se brez izgub umaknili.
Japonci so lansirali pri napadu 18 torpedov. Zadeli so samo trije in poškodovali dve bojni ladji in 1 križai-ko. Z uspehom so bili Japonci lahko zadovoljni. Vsaj začasno so oslabili udarno moč ruske mornarice toliko, da so brez posebnega tveganja lahko pričeli takoj s prevozom svojih čet na mandžursko in korejsko obalo.
V toku nadaljnjih pomorskih operacij v borbi med 'japonsko in rusko mornarico so imele torpedovke in torpedni rušilci še pomembno ulogo. Japonci so pričeli z množenstveno uporabo torpednih edinic, pri katerih je bilo udeleženih do 50 torpedovk in rušilcev. Posebno krvav je bil spopad med ruskimi in japonskimi rušilci 9. marca 1904, ko so trčili skupaj 4 ruski in 4 japonski rušilci. V tej borbi so se približali sovražniki do 50 metrov ter so se mornarji obstreljevali med seboj s karabin-kami. Primer, ki je poleg spopada med angleškimi in nemškimi torpedovkami 1. 1914. v Kanalskem prelivu edinstven v zgodovini modernih vojnih mornaric.
Po rusko-japonski vojni so vse države z vojnimi mornaricami posvetile še posebno pozornost tej vrsti pomorskega orožja. V ladjedelnicah so gradili vedno večje torpedovke in rušilce. Pred svetovno vojno so imeli že tonažo do 1000 ton in brzino do 65 km na uro. Z njimi je rastel tudi kaliber topedov od 50 do 53 cm in domet, ki je dosegel že 12.000 m.
RIBE SE DAJO UČITI
SPOMINI NA PRICETEK RUSKO JAPONSKE VOJNE
Te dni je minjlo 35 let, odkar se je pričela brez napove di rusko-japonska vojna z napadom japonskih torpedovk fta nič hudega slutečo rusko vojno mornarico, zasidrano iTed Port Arturjem. S tem napadom pa so si pridobile torpedovke v potaorski vojni strategiji mesto, ki jim pritiče še danes.
Prvič se je pojavila misel zgraditve torpedovk v ameriški državljanski vojni. Takrat
je spomnil neki inženjer na Uporabo min v krimski vojni 'n izdelal načrt za ladjico, ki bi pripeljala mino do samega Sovražnega broda in jo spra-vila neposredno ob njegovem boku do eksplozije. Na ta način nošene mine so nazivali Američani "torpedo". Prvi napad s "torpedom" je bil izvršen ponoči 5 oktobra 1863 na neko ameriško oklopnico 'Torpedo" je pri napadu eksplodiral vendar pa ni napravil posebne škode, ker je bili Preslab.
V sedemdesetem' letu preteklega stoletja so bili izdelani Prvi avtomatični tor p e d o. Prvič so ga uporabili Angleži leta 1877 pri napadu na pe-'Uansko oklopnico "Huaskar". Napad je bil brez uspeha, ker Je bil torpedo predaleč izstreljen in je na poti do cilja utonil.
Po iznajdbi avtomatskega torpeda so pričeli grad,iti posebne lajdje za napade z nji-Krstili so jih s "torpedovkami". Prve torpedovske so 'ttiele po 50 ton in so streljale 8 torpedi ki šo avtomatično Pluli proti cilju, oddaljenem do 600 m. Pozneje so pričeli Sraditi "torpedne topničarke" ki so imele do 700 ton. Prvi napad z večjim številom torpedovk so izvršili Japonci v Japonsko kitajski vojni in sicer v noči od 3. na 4. februar leta 1895. Pri napadu na kitajske oklopnice,ki so bile za-sidx*ane pred luko Waihawai ie sodelovalo 10 japonskih torpedovk. Do strela so prišle samo štiri. Ostale so nasedle na plitvino, ali pa so se ponoči v splošni zmešnjavi toliko Poškodovale, da so bile za boj nesposobne. Dve sta se celo Potopili. Spuščenih je bilo vse-8a< osem torpedov, ki so plavali že do 1000 m daleč. Za-ael je samo eden in neznatno Poškodoval eno od kitajskih °klopnic. Zaradi mraza so v nekaterih lansirnih ceveh torpedi sploh zamrznili in jih ni bilo mogoče lansirati. Naslednjo noč so imele japonske torpedovke več sreče. Od 10 torpedovk se je pritihotapilo do kitajskih oklopnic 5. Lansirale so 7 torpedov ki so vsi zadeli. Preteklo je nekaj ur in kitaj-sko mornarico je zagrniio ttiorje.
Po izkušnjah v japonsko-kitajski vojni so pričele graditi vse države torpedovke in ^popolnjevati -.torpeda. Pridelkom našega stoletja so tudi že uvedli tip tajkozvanih torpednih rušilcev, velikih torpedovk, ki \ so primerne za operacije na odprtem morju 1,1 po svoji brzini ter jakosti °borožene najbolj za boj proti navadnim torpedovkam. Ob 1?'br.uhu rusko-japonske vojne imeli že obe mornarici v ^vojem sestavu torpedovke in t°rpedne rušilce. Japonske torpedovke so bile večje, bolj oborožene in naglejše od ruskih. • "°rpedi so bili v tej dobi že ta-k°izpopolnjeni, da so dosegli cilJ lla daljavo do 3000 m. .. Japonci so polagali na svo-torpedovke velike nade. °dloČili so jim pri izvajanju Sv°jega strategičnega načrta v lUskem spopadu naravnost u-s°dno vlogo. Po diplomatskih med obema držala-ki jih je izzvalo nevzdrž-sistematično prodiranje Ru-proti Rumenemu morju,
ENA KAPLJICA JIM JE VEČ, KOT CELO MORJE
A. Tomec:
Dr. M. Oxner, vodja akvarija v Monte Carlo, trdi, da se dajo tudi ribe trenirati, in dokazal je trditev s tem, ko je na njegovo povelje neka škorpijonska riba skočila skozi obroč, kakor kaže gornja slika.
KAJ SE SLIS1 PO SVETU?
POSLEDICE NEMŠKO-ČE-ŠKEGA SPORA
Vojna pripravljenost; ki je vladala lansko poletje med nemško-češkim sporom na obeh straneh, ima 'še sedaj posledice s smrtnimi žrtvami. V sudetskone'mski vasi Klep-pel-Rudelsdorf blizu Tropave so se nedavno otroci igrali pod mostom, ki pelje čez državno cesto. Ob oporniku so našli dva kovinasta predmeta, za perišče velika, ki sta se še lepo svetila. Vzeli so obe škatlici in jih hoteli odnesti — ne vedoč, da sta to dva silno močna naboja za razstrelitev mostu, ki sta prišla k oporniku ob sporu med Nemčijo in ČSR. Nenadoma sta oba naboja v rokah nekega Rudolfa Weissa s strahotnim pokom eksplodirala. Posledice so bile grozne. Weissa samega je raztrgalo in razneslo, ostale pa :e pritisk eksplozije dvignil s tal in jih več metrov stran vrgel po tleh, kjer so obleža-1' vsi s težkimi ranami. V bolnišnici je neki trinajstletni deček za posledicami poškodb že umrl, življenje ostalih — štirje dečki in ena deklica — pa še visi na niti.
se k o t tajnica osamosvojila. Do operacije je bila prisiljena hoditi z rokami.
ITALIJA IZGANJA JUDE
Nice, Francija. — Čimdalje več judovskih beguncev prihaja zadnje dni preko meje iz Italije v Francijo. Nekateri se umikajo prostovoljno, prodno bi bili prisiljeni, dočim drugi pripovedujejo, da jih je vojaštvo s silo izgnalo in od-tiralo po gorskih stezah v* Alpah do meje.
ZAHTEVAJO, DA SE ARMADA "POMLADI"
Washington, D. C. — Razne vplivne osebnosti so pod-vzele gibanje za tem, da se v vodstvo armade Zed. držav postavi več mlajših častnikov, da se bo s tem povprečna starost voditeljev znatno znižala. Pri tem kažejo na dejstvo, da je v trgovskem svetu precejšnja) razlika v tem- oziru. Dočim je v armadi 64 odstotkov generalnih majorjev in 53 odstotkov admiralov nad 60 let starih, je pa v biznesu nasprotno te starosti le nekaj nad 34 odstotkov načelnikov velikih korporacij; pretežna večina jih je pod 50 let starih. Trditev, da so . stari možje boljši vojskovodje, pobijajo s te'nr, da kažejo na Napoleona, ki je imel le 26 let, in na Aleksandra Velikega, kateri je bil komaj 25 let star.
Z UMETNIMI NOGAMI HODI
Kot enega izmed čudes moderne kirurgije označujejo primer nekega 18 letnega dekleta iz Borkinsidea v Essexu, ki se je rodila brez nog, pa ji je operacija vendarle omogočila, da more hoditi in da si je izbrala primeren poklic.
S to operacijo, katere podrobnosti še niso znane, je zdravniku dr. Barnardu uspelo, da je dekleta opremil z u-metnimi nogami, s katerimi lahko hodi kakor vsak norma-'en človek tako da ni na zunaj opaziti nič posebnega. Mlada dama, Miss Edna Rem-freyeva, katere sliko priobču-, jejo angleški listi, ima velikost normalnega Človeka in obiskuje ta čas tečaj za strojepisje ter stenografijo, da bi
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"!
rl'BllllllillllBliailllWillllWllWillllBIIIIMmillllMlllllBmiirs S ^afrs^asmmirnm^.	1
"	"	"	"	«	«	«	^	r	«
Samo za omejen ča's ZA
dokaz varčevanja
za postrežbo slabo vroče vode v vašem domu
Da dokažemo, da si tudi vi lahko privoščite brezprimerae koristi vroče vode vedno na čepu!
Človek dokazuje z vsem, da je slab, čeprav z nalrie-nom, da bi dokazal, da je vzvišen.
B 23 LET IZKUŠNJE	|
p Pregleduje oči in predpisuje očala |
■ DR.JDHN J. SMETANA l
OPTOMETRIST
I	1801 So. Ashland Avenue
m	Tel. Canal 0523 n
|	Uradne ure: vsak dan od 9. |
m	zjutraj do 8:30 zvečer.
H)	C!
...............................................................
Tu je popolnoma nova ponudba, ki vam prinese pripravnost in udobnost postrežbe stalne vroče vode na "dokazilni podlagi". Zdaj imate tri mesece časa, da se samr prepričate o tem, o čemer se na tisoče Chicažanov pouči vsako leto: Vroča voda stalno na čepu stane tako malo, da sploh ne morete biti brez nje!
Galon za galon, vroča voda ne stane nič več s to stalno postrežbo z vročo vodo!
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo n.aš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
telefon: 85 — Res. 4080-W
Za Vellkonoc
se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka.
♦ VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Za $ 2.45............ 100 Din Za $ 6.30............ 100 lir
Za $ 4.75............ 200 Din	Za $ 12.00............ 200 lir
Za $ 7.00............ 300 Din I Za $ 29.00............ 500 lir
Za $11.00............ 500 Din	Za $ 57.00............1000 lir
Za $21.50............1000 Din I Za $112.50............2000 lir
Za $42.50............2000 Din	Za $167.00............3000 lir
Za višja izplačila dovoljujemo poseben popust.
Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati:
Za $5.00......$5.75; za $10.00......$10.85; za $15.00......$16.00
in za $25.......$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
Avtomatični plinski vodni grelec vam daje stalno postrežbo z vročo vodo po presenetljivo nizki ceni. Pravzaprav, galon za galon, voda segreta na ta moderni način ne stane nič več kakor z grelcem, ki ga morate na roko prižgati in ugasniti. Avtomatični plinski vodni grelec drži vodo gorko pri natančno tisti temperaturi, ki jo želite, brez vsake vaše pozornosti. Nič drugega vam ni treba, kakor odpreti čep — vaša vroča voda je vedno v njem — podnevi ali ponoči.
Torej poslužite se te ugodne ponudbe —- veseli boste,
or
Al »V V*. TtE	1	m	••	v v* *
' ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE	1
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete	I
notarska dela, pokličite me po telefonu: KEN M ORE 2473-R ali	|
se pa zglasite pri:	JL
JOHN PRIŠEL
ALI POKLIČITE WABASH 6000:
Recite le: "Želim vse izvedeti o 90 dngvni ponudbi za dokaz varčevanja pri postrežbi š stalno vročo vodo v mojem domu."
15908 Parkgrove Avenue 'S1®*« CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK -'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
JOHN JERICH
MODERN COOKERY CONSTANT HOT WAT{R SUENT REFRIGERATION GAS. HEATING
Chicago, III
1849 West Cermak Road
— humbugarji.
Kar trdi ali piše kak "katoličan" ali kak odpadel duhovnik, kar je v nasprotju s katoliško cerkvijo, to bi se moralo vse verjeti in vse vzeti za neovrgljivo in nepobitno resnico, a kak trdi in uči katoliška cerkev, kar pravijo in pišejo duhovniki in kar katoličani verujejo, to je pa vse laž, hum'bug, zmota.
Ali jim torej ni v resnici ena kapljica več, kot celo morje? Ali ni resnica, da se poslužujejo ene same kapljice na^ sproti neizmernemu morju?: Ali ni njihov boj proti kajto-ličanstvu kapljica proti mor-ju?
En sam slab in odpadel 'katoličan ali duhovnik naj odvaga celo kateličanstvo, celo katoliško cerkev, odvaga Kristusa, ki jo je vstanovili, naj odvaga njeno skoraj dvatisočlet-no zgodovino, odvaga njene apostole in evangeliste, vse svetnike in mučen ike, ki so resničnost vere, katero uči in zastopa katoliška cerkev, izpričali. in dokazali s svojim sv. življenjem in mučeniško smrtjo!	* V^
Tako znajo torej naši nasprotniki svoje rožičke skrbno skrivati, a pogostoma ,ge jim pa ti prikažejo kar sami na dan, ne da bi sami zato vedeli, dokler jih kdo drugi na to ne opozori.
^Največjega pomilovanja so pač vredni vsi tisti, ki so tako slepi, da njihovih rožiokov, njihove brezmejne hinavščine, ne vidijo in jih ne poznajo, da mi ni nič lažjega, kot to, in da se njihovim lažnjivim listom kljub vsemu kar še nadalje dajo varati in farbati ter pustijo samega sebe za največjega norca imeti.
Kampanja je v teku, ali si pridobil že kakega novega naročnika "Am. Slovencu"? _
! Na delo in agitiraj!
Kdo še ne ve, da je našim nasprotnikom socialistom in komunistom ves naš katolicizem ocl kraja do konca le humbug, laž in sleparija? Da jim vsa katoliška cerkev, ki točasno šteje 350 milijonov katoličanov, da vsi ti katoličani in vsi duhovniki skupaj ne pomenijo — nič?
To se pravi, da v katoličan-stvu ni resnice in da! zato katoličanom in duhovnikom ni ničesar verjeti in ničesar za resnico imeti, kar oni trdijo in učijo, da ni resnica, kar katoliška cerkev zapoveduje verovati in kar katoličani verujejo.
Tako trdijo in tako pišejo naši verski nasprotniki po svojih protiverskih in protikato-iiških listih,.
Pa se ti naši ljubeznivi nasprotniki v brezmejni nedoslednosti včasi tako Spozabijo, da bi človek težko verjel, če bi na moje lastne oči to ne videl.
Med tem, ko jim je ves katolicizem, vsa katoliška cerkev z vsemi svojimi katoličani jn duhovniki na eni strani vse skupaj en humbug — jim je pa na drugi strani pogostoma en sam "katoličan" ali le en sam, četudi le samo bivši katoliški duhovnik, taka avtoriteta, da se na njo z vso nujnostjo sklicujejo kot na najbolj merodajno in najbolj zanesljivo yerodostojno pričo, češ, boste j a verjeli to, ker je rekel ali zapisal to in tako ta in ta "katoličan" ta in ta katoliški duhovnik, kot da bi drugače sploh niti ne moglo biti, kot da bi se noben katoličan ali duhovnik ne mogel motiti in trditi kaj, kar bi ne bilo resnica.
Vidite, kako velik ugled in veljavo priznavajo katoličanom in duhovnikom in kako jih hočejo' kajr za nezmotljive proglasiti tisti ki so jim drugače in ob drugih prilikah le
so Japonski 6. februarja 1904 prekinili diplomatske odnoša-je z Rusijo. Japonski strate-gični načrt je določal ofenzivo na vsej črti,, Zasnbvan je bil na takojšnji zasedbi polotoka Koreje, ki leži nasproti Japonski, kakor nabit revolver. Sporedno z izkrcanjem Japonskih čet je bilo predvideno tudi izkrcanje japonske vojske v Mandžuriji, ki je imela nalogo takoj potolči tamkaj nastanjeno rusko vojsko, preden bi dobila; ojača-nja iz Evrope po takrat jedva dograjeni sibirski magistrali. Izvedba tega drznega ofenzivnega načrta je bila mogoča samlo 2 zavarovainjem morske poti preko Rumenega mprja. Zato je bilo treba takoj in za vsako ceno uničiti rusko vojno mornarico, zasidrano v ruskem pomorskem oporišču Port Arturju.
Razmerje sil je bilo pred izbruhom sovražnosti na morju sled>eče. Rusija 7 bojnih ladij, 1 oklopna križiarka;, 6 križark,16 torpedovk in 8 torpednih rušilcev; Japonska 6 bojnih ladij, 6 oklopnih kri-žark, 6 lahkih križark, 28 torpedovk in 20 rušilcev. Po razmerju sil med obema bro-dovjema niso mogli Japonci tvegati odločilne bitke na odprtem morju. Zato so sklenili napasti rusko eskadro že pred napovedjo vojne s torpedovkami in jo tako kolikor mogoče oslabiti, da bi bila nesposobna za akcijo proti japonskim vojaškim transportom na mandžursko in korejsko obalo.
Čim je bila Japonska prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo 6. februarja 1904. že je odplula japonska vojna mornarica iz svoje baze v Sa-seb,i ter hitela proti Port Arturju. Rusi so bili prepričani da Japonci samo blufirajo in da ne mislijo resno na' kako vojno. Ruska vlada je še posebej naročila poveljniku ruske eskadre v Port Arturju, naj ne ukrene nobenih mer, ki bi se mogle tolmačiti kot pripravljanje na vojno. Ruska eskadra je zato mirno sedela na svojem sidrišču pred Port Arturjem. Večina častnikov je bila v mestu na nekem elitnem plesu. Ladje so bile vse razsvetljene in brez mrež proti torpedom. Topovi na utrdbah v okolici Port Arturja, ki so obvladovali dohod do luke in do sidrišča ruske mornarice, so bili delno demontirani, delno pa konservirani zaradi ostre zime. Edina mera, ki jo je odredil ruski admiral, je bila naročilo dvema rušilcema, naj križarita kakih 20 milj od obale in motrita obzorje. V primeru, da bi se pojavili Japonci, ne smeta streljati, nego se morata s polno paro vrniti v luko in javiti prihod Ja-koncev. Poleg tega je naročil admiral še dvema bojnima ladjama, da zdaj pa zdaj osvetlita okolico sidrišča s svojimi reflektorji.
Beseda o tem in onem *
Stran ;5
AMERIKANSKl SLOVENEC

JANUS GOLEČ
LJUDSKA POVEST
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
/
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, _
mmmmammmmmmmmmmmm Chicago, Illinois	..........
^T^^Vjfff Ck^TW j0 poučen, zabaven in zanimiv HIV ▼ » ® ▼ JE* A slovenski mesečnik v Ameriki.
Četrtek, 16. marca 1939
Naznanilo in zahvala
S tužnim in žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da mi je dne S. marca 1939 preminula draga in ljubljena soproga
Agata Knafelc
(ROJ. KAISER)
JOSEPH KNAFELC, žalujoči soprog.
Chicago, 111., dne IS. marca 1939.	........- ' ■
prCVidena s sv. zakramenti za umirajoče je mirno zaspala v Gospodu.
Pokojna je bila rojena v Overvilu na Nemškem, dne 30. sept. 18'/5. V Ameriki se je nahajala nad 38 let.
Ob tej priliki želim prisrčno in iskreno zahvaliti vse, ki so na kakoršenkoli način sodelovali, ali pomagali v teh žalostnih urah preizkušnje.
V prvi vrsti najlepša hvala č. župniku Bernardu Ambro-žiču za ureditev pogrebnih obredov, kakor tudi č. g. pomožnemu župniku P. Svetetu, za opravljene obrede v cerkvi in potem za spremstvo pokojne na pokopališče. Zatem tudi hvala č. g. V. Vodušku za previdenje pokojna
Dalje najlepša zahvala vsem, ki so obiskavali pokojno v času, ko je ležala na mrtvaškem odru. Posebna hvala Mr. Frank Kozjeku, ki je molil rožni venec ob krsti. Dalje najlepša hvala Mr. in Mrs. Jacobu Kranjcu, ki je prihajala ob večerih čuti h pokojni. Hvala družini Mr. in Mrs. Johna in Mary Mladič, družini Mr. in Mrs. Martin Šenica in Mr. in Mrs. Frank Šenica in Mr. in Mrs. Joe Šenica iz Oglesbya, 111. Hvala tudi mojemu bratu Franku Knafelc iz So. Chicage, za vso pomoč. Sploh želim zahvaliti vse in vsakega, kar je kdorkoli kaj storil, bodisi, da je prišel kropit in pomolit h krsti, ali karkoli. Vsem najlepša hvala. Morda sem v razmišljenosti in žalosti katerega prezrl, kar naj vsak oprosti. Zahvaliti želim prav vse!
Posebno hvalo naj izrazim tudi Mr. in Mrs. Martin Šenica, ki sta se potrudila in preskrbela pogrebnice, ki so bile: Mrs. Mary Koren, Mrs. Josephine Karen, Mrs. Mary Koren, Mrs. Ana Kožar, Mrs. Pauline Kobal, in Mrs. Alice Duller. Vsem pogreb-nicam bodi prisrčna zahvala.
Dalje prav iskrena hvala vsem, ki so poklonili cvetlice in vence na krsto pokojne. Ti so: Družina Mr. in Mrs. Jacob Kranjc, družina Mr. in Mrs. George Lauterbach, družina Mr. in Mrs. Ray Dikman, Mr. Frank Knafelc, družina Mr. in Mrs. Martin Šenica in Mr. in Mrs. Frank Šenica in Mr. in Mrs. Joseph Šenica iz Oglesby, 111. Vsem najlepša hvala.
Posebno zahvalo pa tudi izrazim pogrebniku g. Louisu Že-franu, za njegovo uljudno postrežbo in oskrbo pogreba.
Še enkrat naj pripomnim, da želim tem potom izraziti najpri-srčnejšo in najlepšo zahvalo vsem, ki so bodisi že karkoli storili za pokojnico ali zame v teh urah žalosti in preizkušnje. Ako sem koga izpustil v zahvali, naj ne zameri in naj oprosti. Zahvala gre vsem in vsakemu za vse, karkoli je kdo kaj storil.
Ti draga, ljubljena soproga, ki si odšla v večnost po tem zemeljskem trpljenju, pa spavaj v miru in spočij se v Gospodu, dokler se snidemo tam gori nad zvezdami pri Bogu, kakor nam to tako lepo govori sv. Križ. Z Bogom do svidenja nad zvezdami!
Samostan je bil razpuščen leta 1782 ter bil leta 1788 še cel, visok dve nadstropji, 23 sob s proti zapadu veliko ter krasno cerkvijo. Danes stoji od nekdanjega če-tverokota le še polovica s cerkvijo, ker je zadnji del podren.
Stanovanjskih sob je še danes več nego preveč. Župnišče je v drugem nadstropju, kjer je še znamenitost opatova soba v stolpu V župnišču je prav udobno bivanje v poletnem času, v zimi je gorje, je malo solnca in se debelo zidovje sploh ne da razgreti s kurjavo.
Kak vlom v olimski farovž v noči, ako so spodnja vrata zaklenjena, bi bil precej težaven, pot v drugo nadstropje pelje namreč po dolgih hodnikih.
Da bi si prihranil ponočno rogovilenje, je prišel roparski glavar v posete ob večni luči, ko je še bilo vse odprto. Na tedanjega g. župnika, ki je bil bolezensko debel, je naletel v najlepši prelatovi sobi. Ni maral začeti koj z nasilnostmi, hotel je gospoda speljati v zabavljanje čez Gu-zaja ter njegovo bando. Radi tega užitka je prosil za krstni izpisek. Gospod ga je najprej poučil, da po kaj takega ne pride človek pozno na večer, ampak ob bolj svetli uri. Naj bo, mu bo dal, le naj mu sledi malo dalje naprej v pisarno. Šla sta eden za drugim. Pred pisarno je župnik postal in ko je zasukal ključ, se je ozrl v poznega obiskovalca, ki je stal čisto tik za njim. Ko je škrtnil ključ v ključavnici, se je stresel g. župnik po celem telesu. Ni odprl vrat, le kriknil je preplašeno: "Marija olimska, Guzaj je tu!" Izpustil je kljuko, se zasukal bliskovito kot mladenič s težo 42 kg in bežal po hodniku naprej, saj sam ni znal prav kam se Hoče skriti pred tolovajem, ki mu je bil koj za petami. Hodnik je končal v stranišče, ki je bilo in je še, štirioglata leseta škatla, ki je pritrjena z žreblji na zunanjo stran drugega nadstropja, polovica gradu je porušena. Pritrditev prepotrebnega prostora je bila preračunana le za težo ene osebe, in ne dveh.
Preganjani ni utegnil, zapahniti za seboj nekako obešenih straničnih vrat, že ga je dušil Guzaj z obema rokama za vrat in ga hotel potegniti na precej širok ter prostoren hodnik, kjer bi se naj pomenila ter napravila obračun. Usoda je hotela drugače. Pod težo dveh ruvajočih se možakov so žreblji v steni drugega nadstropja popustili in straniščni zaboj je smuknil z obema borcema po steni navzdol ter priletel na srečo ne na trda tla — na gnojišče! Župnik se je zakopal v gnoj precej proč, Guzaj se je zasadil v škatlo vred precej globoko v gnojno brozgo in bi se ne bil sam nikdar izmotal iz gotove smrti. Že v drugič od strahu šiba-ni fajmošter je priletel bolj na trdi gnoj brez vsake poškodbVin bil hitro na nogah. Malo prej je še bežal župnik pred tolovajem, da bi se mu skril; a sedaj je javkal ta izpod trhlin straniščnih desk, ki so tičale do polovice v blatu ter gnojnici. Je bil Guzaj junak, tak pa le ne, da bi bil utonil molče in brez klica na odpomoč v bog-znaj koliko desetletij neizpraznjenem gnojišču. Župnik ni bil ropar, kristjan ter dušni pastir s srcem tudi za take garjave ovce, kakor je bil razbojniški izmeček človeštva. Prav nič ni pomišljal, s celo težo
Pisano polje
400 letni jubilej Sv. gore
SLOVENSKE
velikonočne razglednice
(■■■^■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■MH^^
Krasne večje oblike z j ako lepimi slikami in s tiskanim slovenskim pozdravom, v kuvertah -------------------------10c. komad
Navadne slovenske razglednice (dopisnice) z lepimi velikonočnimi slikami, komad po_5c. Ducat----:--------------------------__40c.
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois
svojega telesa se je uprl v zaboj, ga prevrnil in otel življenje onemu, ki ga je davil malo poprej. Jako žalostna prikazen je bil roparski glavar, ko se je izkobacal iz smrdečega blata. Bil je ves oštrofotan in lovske hlače razcefrane. Luna je posijala s prvimi bledimi žarki na oba: ponosnega rešitelja ter klavernega rešenca, ki je bil na prvi pogled vse drugo, le glavar proslule roparske tolpe ne !
Mislite, da se je pognal Guzaj zopet v fajmoštra, da bi odmolila večerno kozjo molitev? Kaj še! Osramočeno je stal, se otipal, če še ima cele ude žalostnega svojega rojstva, pogledal hvaležno v angela varuha in se poslovil ponižno z zahvalo: "Hvala prisrčna gospod župnik. Vas ne bom pozabil, da ste me oteli tako strašno sramotne smrti." Po vseh štirih se je potegnil iz gnojne jame, postal na obronku in gledal, kje bi bila najbližja pot proti potoku. Župnik ga je povabil, naj se oglasi pri njem v farovžu, ko se bo očedil v vodi nesnage, ker skupno prestana smrtna nevarnost iz drugega nadstropja na tla brez posebnih poškodb ustvarja iz smrtnih sovražnikov najboljše ter najzvestej-še prijatelje. Župnik je čakal dolgo, Gu-zaja ni bilo, ga je bilo preveč sram, kakor je pozneje omenil v prisrčnem zahvalnem pismu na župnika 'rešitelja iz največje sile.
S padcem v straniščno brozgo je zaključil Guzaj obiske po župniščih, od katerih si je toliko obetal. Za tem ni nikdar več zmerjal čez'duhovščino. Ako se je zaganjala kaka nemškutarska družba ob slovenske duhovnike, je večkrat javno po krčmah povdarjal: "Recite, karkoli hočete, naši farji so kampeljci. Vi jih psu-jete in jim podtikate vsemogoče, ker jih ne poznate tako dobro kakor n. pr. jaz. Osel vsakdo, ki buta z glavo ob zid slovenskega duhovnika, ki se še ne bo porušil tako hitro. Rečem samo to: Farja prav in ob vsaki priliki spoznaj; našel boš v njem najboljšega prijatelja. Prisegam vam, da bi se ne upal nikdar dvigniti roke zoper duhovnika, kar sem žalibog poskusil, a ne bom več.
Resnica je, kar mi je zabičavala neštetokrat moja dobra mati. Ce stegneš po duhovnu z mezincem, boš gotovo ob roko, če ne ob življenje!"
Tako je govoril roparski kralj Guzaj, ko se je prepričal na lastne oči in na svoji koži, da so bila poročila njegovih ogledu-hov o župniščih in o župnikih — laž!
Dodatek k V. poglavju.
Ko je bila ljudska povest "Guzaj" že zaupana papirju ter ožnanjeno njeno izhajanje v "Slovenskem Gospodarju", je prejel pisec še dva dodatka k V. poglavju.
Vpokojeni g. šolski upravitelj pri Sv. Barbari v Slov. goricah Fran Kranjc, rodom Bentjurčan in že starejši gospod, je poslal sledeče pismo:
"Ko je hodil Guzaj po svojih pustolovščinah iz svojega skrivališča na Košenci, župnija Prevorje, je kaj rad poizvedoval o denarnih razmerah tega ali onega gospoda. Nekoč je bil prišel kot mesar iz Celja tudi h č. g. župniku Jakobu Mastna-ku v Slivnico pri Celju vole kupovat.
(Dalje prih.)
IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE
J. ML Trunk
Pripravljalni odbor za sve-togorske slovesnosti je določil: 1. dne J 5. aprila bodo blagoslovili nove portale, slikana okna in veličastne orgle svetogorske bazilike. 2. prvo nedeljo v maju bo veliko romanje vernikov iz Gorice na Sv. goro; 3. v nedeljo, 11. junija bosta grgatska in solkanska župnija slovesno prenesli milostno podobo Matere božje v Gorico v stolnico, kjer bo o-stala ves teden in bodo ob njej razne pobožnosti. V so boto, dne 17. junija popoldne jo bodo v slovesni procesiji prenesli zopet na Sv. goro, kjer bo imel drugi dan v spomin na 400 letnico prikazan j a Matere božje neki kardinal slovesen pontifikal in pridigo.
Duhovniške vesti
Fr. Cernigoj,župnik v Kam-n|ah na Vipavskem, #je ha lastno prošnjo imenovan za župnika v Kozani v Brdih. — Anton Pilat, kaplan v Solkanu, je nameščen za žup. upravitelja v OtaležiL — Dekanija Ločnik pri Gorici je ukinjena. Župnija Ločnik in pod ta dekanat spadajoči župniji Pod-gora in Moša sta priključeni dekanatu goriškega mesta. Župniji Cerovo in Števerjan, ki sta bili sedaj tudi pri Loč-niku, prideta pod dekanijo Bijjana v Brdih. Župnija Sv. Lovrenc pri Moši pa pod Kr-min. Župnija Ločnik je dvignjena v nadžupnijo. Dosedanji dekan msgr. Peter Mosetig je postal nadžupnik in častni dekan. — Duhovnija Podsa-botin in Št. Maver sta utelešeni v goriško cerkveno občino; nekaj časa sta bili prideljeni biljanskemu dekanatu.— Ivan Bregant, upokojeni duhovnik v LoČniku. je imenovan za upravitelja Fojane v Brdih.
Iskre.
Prihaja na dan. Vsakemu, kar mu gre po vsi pravici. V prvi vrsti v delavcu. Priznavajo tudi prijatelji lojalistov. da so bile razprtije. Odkod? Čemu? Vsak se je hotel s parom voziti. To ne gre. Ako mu poveš, se s teboj spre. Šef francoske armade, Maurice Wey-gand je poslal generala Jeana Duvala v Španijo, da prouči razmere. Spisal je knjigo "The Lessons of the Spanish War". Govori kot vojaški strokovnjak, pa pojasni ali spravi na dan marsikaj. Piše n. pr: "Ccfmmunist and anarhist agitators led the urban workers to believe that a Union of Iberian Soviet Republics, cnce all power and property were in the hands of a dictatorship of the proletariat, would guaranty then a work-less. taxless, carefree existence". There you have. Verovali so agitatorjem, da se bo vse s parom vozilo. Prišlo pa je "križanje".
*
Isto se ponavlja. Ko je bila črta na solunski fronti predrta in so morali Bolgari zaprositi za premirje, je prišla vrsta tudi na Nemce v Srbiji, da pokažejo hrbte. Za seboj so uničevali vse, karkoli so mogli. Pozneje so plačevali. Ne-spamet. Enako je bilo na Koroškem. Dva železna mostova, pri Kapli in Lipici, so brez vsake vojaške potrebe podrli nemški folksberovci. Da le uničijo. Dežela je štela težke tisočake za uničenje. Lojalisti so morali iti iz Barcelone. Tudi ti so za seboj le uničevali. Pa tečejo debele •Solze radi uničene Španije.
Ko je "odfrkal" iz Barcelone Negrin, je vzel seboj, kakor se je poročalo, precej nekih težkih kišt. ČegaVa je bila vsebina? Morda za begunce, ki niso mogli odfrkati? Dalje se poroča, da so razne dragocenosti, zlato, srebro, dragulje..naložili na sedem trukov. Baje niso mogli truki naprej, in bežeči vojaki (lojalisti) so izpraznili truke v žepe, da robo na francoskih tleh oddajo. Ampak tam je vse izginilo ko kafra. Zasebna, lastnina? Hm? Pri drugih je to baje grda grdobija, ampak kadar taki, ki tako pravijo, pri-,dejo do lastnine, je grdobije konec.
*
Župan La Guardia je kljub raznim protestom dovolil, da se nazijski amerikanski 'Bund' postavi pri neki proslavi. Županovo naziranje je da on ne sme nastopati barbarično, kakor nastopa Hitler. Na sebi je to stališče pravilno, svoboda izražanja nad vse, če smo za svobodo. Ampak nekaj prav čudnih pojavov je pri tem. Prvi je, da je sploh tak 'Bund' in celo vojaško opremljen mogoč. Amerikanci pa pravcati nazijski nem'ski vojaki! Le v
Ameriki je vse mogoče. Drug pojav je, da je toliko takih a-merikanskih Nemcev, saj sa-mole za red jih je skrbelo do 3000. Vsa Hitlereva nasilnost jih ne spametuje. To potrjuje, kar sem že večkrat zapisal, da so vsi Nemci nekako ponoreli, prej radi premaganja, zdaj radi "zma,g". Demokracija? Kako naj se taki ljudje sami vladajo?
»t«
Tom Mooney je junak, saj ga vse smatra za junaka. Ali je res junak? Ali je kriv, ali je nedolžen? Če je nedolžen, je obžalovanja vredno, da ni' so poklicane oblasti konštati-rale, da je nedolžen. Enako tudi, če je kriv. In če je nedolžen, do šestnajst žrtev je bilo. Kdo je kriv, kdo je vrgel bombo? Da je bil pomilo-ščen, to ne pove ničesar, ker to je bila le governerjeva politična poteza. S krivdo aH nedolžnostjo pomiloščenje nima opravka, to je stvar sodni-ie, in je le žalostno za naše razmere, da sodnija ni mogla-tega ugotoviti, dasi niti sodnija ni nezmotljiva, kakor pričajo razni slučaji. Tudi nedolžni Mooney ni junak, le zagonetka je in bo ostal.
Ko je pritiskala bolezen, je papež Pij XI. potožil, da je še toliko dela. Gotovo. Skorr Čano delo ne bo nikoli, dokler bo kak papež, ampak Pij XI. je naredil dosti, drugim papežem pa dela ne bo zmanjkalo.
Katoliški Slovenci naročajte "Amerikanski Slovenec"
Pratike
Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga-
Vsak komad stane s poštnino vred ,
25 centov
Naročajo se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Živ zgorel
Trst, — februarja 1939. — Dne 8. t. m. se je zgodila v gozdu blizu Dekanov težka nesreča. Po kosilu si je 69 letni Sodnik Ivan iz Dekanov prižgal pipo, sedeč pri suhem gririovju. Ne meneč se za nevarnost, je odvrgel goreče žveplenko na tla. Suha trava je takoj pričela goreti in ogenj se je hitro razširil na grmovje. Starček je takoj uvi-del veliko nevarnost in pričel i: vso silo gasiti Visok zubelj mu je pri tem vžgal obleko in še predno se je zavedel, je že bil ves v ognju. Pričel je klicati na pomoč, toda ljudje so bili daleč od njega in mu niso mogli pomagati. Zaman je poskušal pogasiti gorečo obleko in zaradi težkih opeklin 'je starček v kratkem podlegel silnim mukam. Ko so prišli sosedje na kraj nesreče,so našli njegovo truplo popolnoma ožgano.
-o--
KRATKE NOVICE
Mauče na Vipavskem. Po
kratki bolezni (pljučnici) je umrl tukajšnji posejstnik Anton Žvokelj, star 54 let. Njegov sin je pred par leti padel
v abesinski vojni.
*
Na progi Trst—Reka so
> 15. marcem pričeli- voziti novi električni vlaki. Vožnja se bo z njimi skrajšala na manj ko dve uri.
*
Renče. — Tukaj je umrl Ivan Špacapan, stavbeni delovodja in posestnik.
Opčine. — Posojilnici in hranilnici je bila odvzeta pravica izvrševanja agrarnih kreditnih poslov z dekretom od 27. januarja. Imenovan je bil likvidacijski komisar in sestavljen nadzorstveni svet.
GUZAJ
StraB fr "