/^v *a dm doUviti... |fl HAS VAB ODA" NAllNiBAVMOmiUIMM fr o> »M wM. Willi f >>—li w VAS £AHOCA Š % ilr I No. 159. t/i* ^159. — VOLUME LIL L Ust slovenskih delavcev r AmerikL - _Reentered M Second C1m§ Matter Bepteafcer 25th IMP at the Port Offlce New York. N. ¥., under Act of Congress of March 3rd, 187». LETNIK LEL MEXttA WAR BONDS I/ NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 15, 1944 — TOR EK, 15. AVGUSTA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 VELIKA ZMAGA V FRANCIJI SE BLIŽA Zavezniški vrhovni poveljnik v Franciji general Dwight D. Eisenhower je v svojem dnevnem povelju, ki ga je naslovil na armado, rekel, da so zavezniške armade vstvarile resnično priložnost za veliko zavezniško zmago. DNEVNO POVELJE GEN. EISENHOW ERJA SE GLASI: "Zavezniški vojaki, mornarji in letaflci: t4S svojo združeno spretnostjo, junaštvom in odločnostjo ste v Franciji vstvarili hitro in odločno (priložnost za večjo zavezniško zmago, či-je vresničenjc bo pomenilo velik napredek do končnega padca našega sovražnika. "V preteklosti sem v trereutku nenavadne važnosti izdal pofsdbni poziv za.vetemiškim armadam in sem rekel, da ei štejem v čast, da jim poveljujem. Brez izjeme je »bil odtziv 'brez o-mahovanja m uspeh nad vsako pričakovanje. 44 Ker je zmaga, ki jo moremo sedaj dotbiti, neizmerno večja, ki je npAoh bila kdaj mogoča na zapadu in ker je mogoče priložnost zgrabiti šamo z največjo vnemo an odločnostjo in naglim delom, zato vas sedaj poživljam bolj nujno kot kdaj poprej. "Prosim vsakega letalca, da si smatra za svojo popolno odgovornost, da je sovražnik bombardiran neprestano dan in noč in da mu ni dana varnost ne v Iboju ne v begu. 44 Prosim vsakega mornarja, da napravi gotovi), da noben del sovražnikove sile ne more ne zlbežati, ne biti ojačen po morju in da naši tovariši na suhem ne marajo ničesar drugega, kot topove in ladje, ki jim jiih pripeljejo. 4 4 Prosim vsakega vojaka, da gre naprej do svojega določenega cilja z odločnostjo, da more sovražnik preživeti samo s predajo. Nikdar ne pustite zemlje, ki ste jo enkrat dobili in nikdar ne sme nofben Nemec pobegniti skozi črto, ki je Ibrila postavljena. 4 4 Če ibomo vsi odločno izpolnjevali svoje posebne dolžnosti, bomo napravili ta teden pomemben v zgodovini vojne — briljanten in plo-dovit teden za nas. pa usodepoln za ambicije nacijskih tiranov. "Dwight D. Eisenhower." &E BO VEC BOJEV V FRANCIJI Poročilo iz glavnega stana generala Eisen-howerja pravi, da (bo v bitki za Francijo sedma nemlška armada uničena v nekaj dneh in da bo prihodnji teden najpomenrtmejši v vojni zgodovini — plodonosen teden za nas in usoden teden za sovražnika. Miru ni mogoče doseči s kako večjo zmago, ki je na vidiku, kajti v Fra-nciji so še tri druge armade, ki se niso v ibojih. V resnici je nekaj teh treh armad v dejanskih Ibojih in so izgubi je-4 ne v zavezniški pasti. Nekaj nemslkih čet ob Seini je slabše kakovsoti, toda v resnici so polne pogona in ognjevitosti. Samo politični raapad v notranjosti Nemčije more dovesti tekom prihodnjega tedna do premirja. Vendar pa je 'le malo priložnosti za politični razkroj bodisi na ruski ali na zavezniški fronti, da ibi se nemške armade z uporom otresle nacijskih poveljnikov. Pa če do tega tudi pride, naši pogoji so še vedno brezpogojna predaja in prosta pot do Berlina. General Eisenhower je v stalni zvezi in posvetovanjih s svojimi frontnimi poveljniki zadnje tri dni. Deluje pod pritis&om, ki spominja na zadnje dneve kampanje v Tuniziji m na Siciliji. Sedaj so zadnji dnevi kampanje v seve-rozapadm Franciji in prihodnje kampanje pridejo v severovzltodni in južni Franciji. General Eisenhower poživlja armado, mornarico in zračno silo, (lase bolj napno svoje sile. da napravijo močan zid okoli nemške armade, ki je bila nekdaj pod poveljstvom feldmar-šala Rommela, da ne !bo mogel pobegniti niti en •sam Nemec. Ako se to posreči, tedaj bo Pariz padel v naročje zaveznikov kot zrela češplja. Zavezniki so na# najlepši poti, da izvojiujejo največjo zmago v Franciji, potem pa bo še mno-v RvropiT bodo nenreke armade uničene. A DM. NIMITZ IMA VELIKO ZAUPANJE Admirali Chester W. Nimitz, ki ima svoj glavni stan v Pearl Harbor ju na Havajskem otočju, je rekel, da bodo Japonci mogoče prisiljeni brezpogojno ee podati, ne da bi bilo potrebno vpasti na Japonsko. Admiral pa je rekel, da ni-kdo ne more povedati, kako velike izjgube morajo še Japonci doživeti, predno se bodo podali. Ko se je v nedeljo vrnil z nad zor ovalnega potovanja na Guamu v svoj oflavni stan, je časnikarskim poročevalcem rekel, da bo treba Japonsko prisiliti k predaji z blokado v zraku in na morju. Nimitz je rekel, da se bomo pripravili na vpad na japonska domača otoka Honšu in Ho-kaido, pa do vpada mogoče niti ne bo prišlo. "Uverjen sem, da je zasedba potrebna,'* je rekelNimitz,14toda ne verjamem, da more kdo reči, da je za to potreben vpad, dokler ne pride čas, ko bo položaj bolj razkrit, ko pa je sedaj." Glede bombardiranja Japonske je rekel, da je mnogo boij težavno in sicer zaTadi velike razdalje, kot pa je bilo težavno za zaveznike, da so bombardirali Nemčijo iz Anglije. Pa ne glede na to, kako močno je mogoče bombardirati Japonsko, nikdo ne more vedeti, koliko bombardiranja more Japonska prenesti, predno bo prisiljena se podati. Admiral Nimitz je tudi navedel japonske izgribe dosedaj. Po njegovem zatrdilu jih je bilo Ubitih 52,323, vjetih pa 3022. Nemški general ne veruje v zmago Kot poroča moskovski radio, je nemški fektmaršal Fried-rich von Paul us, ki je bil vjet v Stalingradu, prepričan, da Nemčija v tej vojni ne more zmagati in to tudi odkrito priznava svojim tovarišem v ujetništvu. 4 4 Ne na vzhodu, ne nazapa-du Nemčija nima rezerv, ki bi mogle izboljšati položaj," je rekel PauLus v neki pismeni izjavi. 44 Vsalco nadaljevanje vojne je nespametno prelivanje krvi" Maršal Paukis pravi, da nemškemu narodu ne preostane drugega, kot da se res Hitlerja in najde sodstvo, ki bo končalo vojno. V avdijened pri papeža Papež Pij XH* je v privatni konferenci sprejel ameriškega vojnega pod tajnika Roberta P. Patteraona in generala Breho-na S. Sommervefea, poveljnika RANJENCI ZAPOSLENI V BROOKLYNSKI LADJEDELNICI Poveljstvo tretjega vojaškega okraja v New Yorku je sporočilo, da je pri vladni ladjedelnici v Brooklvnu sedaj zaposlenih nad 800 pohabi jenih vojakov pri deliih, za katero so najbolj usposobljeni. Ranjeni vojaki, ki so še v bolnišnicah se priglašajo za delo v ladjedelnici po osem na dan. Ti vojaki so v vojni izgubili aili eno nogo, eno roko, ali eno oko, pa ladjedelnica jih spreje-nilje in jim odkaže delo, za katero so najbolj sposobni. Predno je kdo sprejet, ga najprej preiščejo zastopniki delavskega odbora, nato pa zdravniki, da doiženejo duševno in telesno zmožnost prosilca. Ako se kdo ni naučil nobene stroke, je poston v posebno šolo, da se nauči kake stroke, pa pri tem dobiva primerno plačo. Ako pri učenju napreduje, mu je povišana plača in je dodeljen ti kakemu del«, ki je zanj najbolj primemo. Komur manjka ena noga in pri delu ne more stati, mn je odkazano delo, pri katerem Proti Vzhodni Prusiji Rdeča armada se je približala meji Vzhodne Pruslje na 16 milj, ko je zavzela močno trdnjavo Osovec, višje proti severu pa je druga baltska armada v južni Estonski napredovala 16 milj proti Rigi, vsled česar je v nevarnosti 30 nemških divizij, da bodo odrezane v Letaki in Estonski. Pet nemških ladij t>otopSjenih Angleška admiral i teta naznanja, da so zavezniške bojne ladje, ki patrolirajo Biskajski zaliv in obrežje Breton poloto- more sedeti. Ako ima kdo pre- ka, potopile pet in mogoče še šest nemških ladij v več bitkah v soboto. Admiralateta tudi priznava, da sta bila potopljena angleška rušilea Iris in Quorn. _f_ Veverica ogrizla mater in sina Mrs. Margaret Rauchfleisdh in njen 9 let stari sin iz Dayton, Ohio, sta na počitnicah v West Hartford, Conn., in ko s&bila napoti iz cerkve na dom svojh prijateljev, jiu je napadla veverica, ki je najprej od zadej vgriznila sina, nato pa še mater, ko je Ibranfla sina- Gasilca; z bližnje postaje so prišli jima na pomoč in so veverico ribili. t rešene možgane in ropota ne more prenašati, je poslan na Osovec, 27 milj jugovzhodno od velikega železniškega križišča Lvck v Vzhodni P nisi j i, je zavzela druga beloruska armada generala Matveja Zalia-rova, ki prodira db Bijalistok-Lyvfc železnici protri ozkemu koridorju, ki pelje skozi Bobrova močvirja na meji Vali Prusije. V vseh 53 dneh ruske poletne ofenzive je bilo včeraj izdano najkrajše vojno poročilo, ki o-menja samo dva. napredovanja rdeče armade, namreč zavzetje Osoveca in sunek tretje baltske armade generala Ivana I. Maslen akova v Estonsko, kjer je bila zavzeta Ancija, 12 milj vzhodno o dvežne Riga—Tallinn železnice in 83 milj od Ri-ge. Od Ancije je rdeča armada oddaljena same 17 milj od velikega železniškega križišča delo na kraju, v katerem vlada popolni mir, da ima priložnost, da se njegovi živci pomirijo in ozdravijo, ALBANSKI PARTIZANI Narodna osvobodilna vojska v Albaniji šteje sedaj že 40,000 vojakov in potrebuje mnogo o-rocaja m municije, kot je sporočil polkovnik Bedri Spahui, načelnik albanske vojaške misije Mevooiikih. Spahui pravi, da so v Albaniji tri nemške divizije in ena albanska oklopna divizija, ki so jo izvefibali Nemci. Od vsega sta nekaj poslali An&erika in Anglija, Rusija pa ni?, je rekel Spahui. DaiO« je Spalhud rekel, da vlada veliko nasprotje med na- rodno osvobodilno vojsko in Koča Muca. med narodno stranko Abas Kupi, ki hoče imeti kralja (Zoga. Narodna stranka pa se je tudi zvezala s straiiko Ballii Kom-betar, ki sodekge z Nemci. Spahui je najedel v seznamu albanskih zločincev deset naj-odlicnejšLh Albancev, ki so: Figuiri Dine, ministr. predsednik kvizlinske vlade; Šefket Verlaci, prvi ministrski pred sednik po italijanski okupaciji; Metodi Fraseri, Mam regentske-ga sveta; Kupi, Ali Klisura, Hasan Dosti, Odhot Fraseri, Sender 'Mjuoo, Sari Omari in Va.lge ob Riga—Talllinn in Riga—Pskov železnici. Osem milj jugovzhodno od Ancije so Rusi zavzeli Cooru, čete, ki prodirajo proti several, pa so zavzele Kaku, 35 milj seven) vtzliol no od Ancije. Moskva poroča, da se Nemci obupno bore, da preprečijo rdeči armadi, da ne vdre v Var-žavo in Vzhodno Prusijo. Na 350 milj dolgi fronti od Rasei-niai v Livi, pa do južnega brega Visle pod Varšavo so Nemci poslali v boj močno armado s tanki in infanterijo, Na južni fronti je prva Ukrajinska armada maršala Ivana S. Koneva pobila 1350 Nemcev in razbila 27 tankoov ter odbila • več nemških protinapadov. Nato so Rusi prodirali dalje in zavzeli več važnih nemških postojank. Moskva ne omenja bojev pred Varšavo, od katere je rdeča armada oddaljena 11 milj, toda nemški komentator polkovnik Ernst von Hommer je sporočil, da so R-usi dobili novo močno oporišče onstran Visle in severno od Varšave. Berlinskega poročila, da so Rusi prekoračili Vislo nad Varšavo, Moskva ni potrdila* Kar je bilo nazadnje porocano, so Ibili Rusi v Radtzymiiyu, 12 milj od Visle na kraju, kjer se velika reka obrne proti zapadu. Edino oporišče na zapadnem bregu Visle, ki ga ima rdeča armada, Moskva omenja Sando-mierz, 115 milj južno od Varšave; Berlin pa je tudi naznanil, da so Rusi prekoračili Vi-filo in si napravili močno oporišče Wiau Warke, 33 inilj jugovzhodno od Varšave. Zavezniki vpadli pri Marseillesu Zavezniški glavni stan v Italiji je danes sporočil, da so se ameriške, angleške in francoske čete izkrcale na južnem obrežju Francije-med Nico in Marseillesom. To porodilo je bilo ob istem času sporočeno ob 6.10 zjutraj v Ita'liji in v Washingtonu. Poročilo dodaja, tla so izkr-eavanje armade podpirali zavezniški aeroplani in ameriške, angleške in francoske bojne ladje. Ameriški ii> francoski vojaki so se izkrcal« med Nico in Marseillesom. Besedilo poročila se glasi: "Danes se ameriške, angleške in francosko čete z močno podporo zavezni.šike zračne sile izkrcujejo iz ameriških, angleških in francoskih bojnih ladij na jugovzhodni obali Franci je.,: V svojem razglasu na francoski narod pravi general sir Henry Maitland Wilson, vrhovni poveljnik zaivdbniških art-mad v Sredozemlju, da je namen sedanjega vpada združiti se z zavezniškimi armadami, ki prodirajo iz Normandije Njegov razglas na francoski narod se glasi: "Armade Združenih narodov so se izkrcale v južni Franciji. Njih cilj je pognati Nemce iz dežele in se združiti z zavezniškimi armadami, ka prodirajo iz Normandije. V teh operacijah so vdeleže-ne francoske čete ramo ob rami s svojimi zavezniškimi vojnimi tovariši na morju, na kopnem in v zraku. Francoska armada zopet živd, se bori na svoji lastni zemlji za osvoboditev svoje zemlje z vsemi zmagovitimi tradicijami za seboj—spominjajte se leta 1918. kor hitro mogoče, da bodo mogli Francozi zopet pričeti svobodno življenje pod pogoji miru in varnosti. Zmaga je go-tov^. Živel francoski duh in vse, kar predstavlja/' Natančno ni znano, kje so se zavezniške armade izkrcale. — Predno so se armade pričele ižkrcevati, so zavezniški bombniki silno bombardirali Marseilles in okolico. Sredozemska obala Francije je dolga kakih 400 milj. .Južna FraiKiija je prepredena z zelo dobrimi cestami in skoro i&ozi vsako vas pelje kaka dobra cesta. Vsled t eg a >e bodo mogle zavezniške armade posluževati svojih tančnih in oklopnih armad. Poročilo iz novega vpadnega ozemlja v južni Franciji pravi, da so padalci v zgodnjem jutranjem mraku pristali v južni Franciji nekaj milj od morja. Pozneje pa je v sedmili skupinah pristala infanterija okoli 2000 mož. [TALJANSKA FRONTA Osma zavezniška armada prodira proti koncu nemške gotske utrjene Ičrte ob Jadranju ter je zaVzela mesto Frontone ob severnem bregu reke Česano, 27 milj od morja. To so bili edini večji boji na celi italjanski fronti, kajti na ostalem delu fronte zavezniške ^ oblasti posvetujejo več svoje Vsi Francozi, civilista in vo-' ga dela prehranjevanju lačne jaki. morajo igrati svojo vlogo v kampaniji na jugu. Vaša dolž nost vam bo pojasnjena. Poslušajte zavezniški radio, berite sporočila in razglase; dajajte obvestila eden drugemu. Ta boj hočemo škoracati, ka- ga prebivalstva v Florenci. Cele ka/ravane zavezniških trnkov dovaža živež in vodo v Pllortfaco. Zaveznišlai vojaška vlada naznanja, da je bilo med prebivalstvo Florence razdeljenega živeiža450 ton. Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade 8 tem, da kupimo Vojne Bonde do nate skrajne zmožnosti. agtoiii'ii 'tin ip.^JhžL^^jtf« jl "GLAS NABODA "—NEW I TUESDAY, AUGUST 15,1944 VBTANOTLJEN L. 1MI ^I^ ^NARODA" - HZLSWIS 11 sMitSiamiu ■a B«vir, mg* zobk u. 1.1 51st Year ***** Bas*** I* W IJ "CHas Naroda" tahaj* M Um *rmm* aob^ ta fnmSkm. 'nui NUH*^ m mm m *o«« an.» HHlit cwiso Mitt c Ko bo Nemčija razkosana Kot je mogoče skJep&ii iz izjav raznih zavezniških vodi teljev, ho Nemčija po vojni preoej okrnjena, kajti izgnubila bo Vzhodno Prirasijo, Pomeransko, Šlezijo in vso zemljo ob levem brega Rene. Iz teb e Odri in Neis-to je črta od Sudotov pa do Stettina ob izlivu Odre v Baltik. Na ta način toi Poljaka imela, <*> Baitifcu 200 dolgo obrežje, njena zapadna meja pa In bila od Berlina oddaljena samo 60 in i {j. • • V/ - ■ Poljska zame j na vlada v Londonn pa iz neznanega vzroka nikakor ni pri volji Nemčiji vzeti toliko zemlje, toda n«k njen zastopnik je prejšnji teden rekel, če bo Vzhodna Prusija vzeta Nemčiji in pridefjena Poljski, tedaj bodo morali biti njeni prebivalci preseljeni v Nemčijo. Tudi čeliostovašfka vlada v Londonu, ki pričakuje, da ji bo vrnjeno sudeuiko ozemlje, je že stavila zahtevo, da se morajo iz Siidetov izseliti vsi Nemci. Proti koncu prejšnjega tedna je pr&lo iz Alžira sporočilo, da francoski politiki zahtevajo, da meja med Francijo in Nemčijo mora 4wti Rena. Pogonska sBa za temi za'btevami je general Charles de Qauile. Ker ima Hitler komaj dvanajst divizij južno od reke Loire in mu jih nikakor ni mogoče ojačiti, je mogoče osvoboditi skoro dve tretini Francije v nekaj tednih in bo mogla prevzeti upra vo deiele začasna franooska vlada. Poleg gverilskih čet ho v Franciji zopet močna francoska armada in Francija Jk> zopet postala vetasUa* Ako Francija ostane pri svoji zahtevi, da dcfcd od Nem-• ij^ ozemlja ob zapadnem brega Rene, ienrečno načelo odškodnine v zemlji. In "©oonomwt" pravi, nko bo mir sklenjen na tej podlagi, namreč, da bodo zmage /avezr^*fci+i narodov pMano % nemfto aqmljo, tedaj se že .-^iaj gradnjo temelji za prihodnjo vojno. " Vsakdo je pričakoval, da bo lok angleška list prvi dvignil glas proti preostremu mini za Nemčijo, ker v prvi vrsti Anglija ne more trpeti, da ti kaka država postala močna na ra čuti Nemčije, kajti Nemčija ji je navztio tema, da ji nobena dr-/ava ni prizadela toliko g«rja in škodetet-Neračija, je še vedno pri aran. Aagtija Mi medte NwnSjo in imeti i njo trdno zve-*o. Anglija tudi ne poana cggodoviae in ne ve, da je M baltsko obreije do Danske, to j» Pomorjwisfce, bila nekdaj slovanska «*n£c, katero pa bo mmMA roparski viton polagoma s silo vzeli od siovanakih lactniknrv* * Naj se sedaj zgodovina ponovi v nasprotni smeri t Kar je bilo slovanska »emlje, kf pa so si je s sfle prilastiti Nemci z inecem, naj je »pet vinjena potosoMsn prvotnih lastnikov. ' IJ..I' i. . . ' . SPRINGFIEtDSm NAČRT V mesfo Springfieldu, kot v mnogih ameriških apeetihy ki kimajo do 190,000 prebivalcem aH vec, živi mnogo sinov in hčera tujih dežel in različnih vere&ih prepričanj. Qkrog 18,000 jih pripada 'aagleski narodnosti, o-teiroma so angleškega izvora; 21,000 je irskih Amerikancev; 20,000 francoslko-kafnadskega izvora; 15,000 Itaflijanov, 8000 Židov iz Rusije, Poljske, Nemčije in drugih dežel; 50C0 nemških Ajmerikancev in dotbrsnq število raznih drugih narodnosti, vkljuČivši Poljake, Škandi-navce, Ukrajince, Kitajce in Armence. Poleg vseh teh živi v mestu tudi 3300 črncev. Mesto Springfield * se razlikuje od drugih ameriških mest v tem, da je pričelo z dramatičnim eksperimentom v državljanski vzgoji svojega prebivalstva. Polotilo seje tega dela na velikopotezen način in z na menom, da se odpravi in i#ko-renimi malenostne predsobe in rasne ter narodnostne mrž nje med prebivalstvom raznoterih plemen in narodnosti, ki morajo skupaj živeti. Porajanje napetosti in odpr te mržnje inied različnimi na rodnostnimi, rasnimi in verski mi skupinami po nekaterih krajih dežele so sovražniki izra bljaJi v svoj prilog, ter so segali na podilagi teh medsebojnih mržemj med. prebivalstvom neslogo in zmedo Iz toga razHoga je tudi "SpifoJ«ifielcLs4d načrt" obrnil nase pozornost vse dežele, ker, kakor je znano vsem, ki se Tsmimajo za ljudsko rzobraafco, je to v resnici program učenja 1 judi, kako naj žive vzajemno skupaj v demokraciji. Springfieldski načrt, se je pričel izvajati pred petimi leti, na 'podilaysi mestnega šolsflraga sistema, kateri obseg« 39 šol & 25,000 učenci in Učenkami, ter 1000 učitelji in učiteljicami. Načrt pa je tekom svojega razvojnegača«=a pritegnil v svoj delokrog takorekoč vse organizacije v mestu, ki so imele kaj smisla in zanimanja za socialno in javno blagostanje. Ves šolski sistem je bil reorganiziran okrog ene smernice, ki je bila: izobrazba za državljanstvo. Celotno izvajanje programa je bilo od vse&a začetka prežeto « idejo, da je treba otroke učit medsebojnega spoštovanja in strpnosti in to negtede na narodnost, raso ali versko prepričanje, ali ekonomski satus. V prvih šolskih razredih se otroku vceplja idejo, •da je glavni temelj demokracije medsebojna vzajemnost ljudi, ki žive v demokratični deželi . . . svoje soljudi mora priznavati in spoštovati, kot A-merikanec. V s vrbo tega pa. je potrebno otroku pokazati, kaj vse je ta ali narodnost doprinesla k groditivi ameriške demokracije in kulture ter njenega ekonomskega- in spto&raga iaz- mov in študiramjem propaigtan-de, Ijtar privede mlade ljudi do tega, da zaznavajo svoje lastne predsodke in se nauče delati lastne zaključke v objektivnem pogledu. Ver«&e in plemenske tolerance se ne vt epi je učencem v glavo teoretično, lampak potom prakse. Mladina različnih verskih dominacij dobi priliko, da se seznani s cerkvenimi in verskimi obredi ter drugimi posebnostmi te ali one vere in na ta način postane otrokom že zgodaj razumljivo, da je vera in prepričanje vsakega človeka njegova stvar, ter da jo je treba spoštovati in tolerirati enako, kot svojo lastno. Oni, ki izvajajo ' * spri ngfield ski pla n " se cfolbro zavedajo, da imajo mnogi predsodki svoje korenine bodisi doma, v klubu, kaki organizaciji, itd. Vse to se prouči, analizira in razjasni v pravi luči v šoli. Tudi sezname padlih se da učencem v pretres in pregled. Tako spoznajo, da je veliko fantov in mož, ki so dali svoja življenja za Ameriko, evrapejskega izvora, kar pomeni, da Amerika ni zgolj dežela prebivalstva, ki sestoja iz samih Smith o v, Brownov in Robin sonov. Dobro je tudi otroku p red ne-sti doprinos belcev, Židov in črncev k razvoju te dežele. V Springfielirfet so :šli ;nčenci v domove raznUi posameznikov iz razLičnih tiežel, ter so njimi imeli razgovore, potem pa so nla zamorska dekle edina, ki jo odgovarjala 7. ozirom na sposobnost na nje-gove predložene zahteve. Po djetni'k je nato dekle sprejel v službo. Da je plan mesta Springfield uspešen je razvidno iz dejstva, da sodelujejo v njem v>e organizacije, cerkve in institucije, unije in najrazličnejše manjše skupine. Učitelji, ki so bili spočetka skeptični glede načrta, so sedaj prepričani, da vsebuje najtrdnejšo podlago res prave izobrazbe bodočih državljanov, a med odraslim prebivalstvom pa ustvarja boljšo vzajemnost in tolerantnost v pogledu uposljevanja delavcev, if d. Najboljši dokaz uspeha tega načrta pa je nedvomno to, da so tudi druga, mesta pričela delati načrte za osnovo slične-ga programa. (FLIS. — Common To. incil) AZGLEDNIK ODLOMKI IZ RAZNIH ČASOPISOV NewyorPka "Times'', se te dni v svojem uvodniku ni ba-vila z predsedniško kampanjo, in je posvetila svoj uvodnik bolj resnim vprašanjem: "se li morajo rastline tomatov privezati na paliee, — ali ne." "Times*' jo prišJIa do uvore-nja, da je izredno pot reh.no premišljati o tem vprašanju in sicer v prid 20.000,000 4 * vrtom zmage". Uvodnik ni omenil z niti jed no besedico Mr. De-wova . . . daj rii več, in ki morajo vsi od rega stradati. Ti ljudje so sedaj postal prava, parija, ne le v Nemčiji, toinveč po vseh dežo lah Kvir>.j>e. "Mirror" v New York 11 oh javlja uvodnik o prepiru ciganke Rose Lee, s svojo materjo, •n vest, da je bilo kakih 300 a meri3kih vojakov ubitih na o folni flunm . . JUGOSLOVANSKI BEGUNCI V FORT ONTARIO, NEW YORK *vga. S t^ai zaatQeni se otroku vcepi smisli medsebojne peveaanMsii ljudi z vidika doprinosa raznih narodnostnih skupin. Kot tako otrok doseže dijaško starost, ima že dovolj sfniskL, da pojmi in oeai bogato ded&oino Amerike, ki je plod vseh, ki so pri&i v to deoelo, fla si tu vstanove novo življenj«. V viiji soli «e seveda nadaljuje % učenjem eimpatetic-uega naai račja napram vsem plemenskim, narodno>tndm in vernim ter m skupinam, ker vse-to v resnici tvori Ameriko. V boljše razumevanje se npidi atndentmn znanje ,0 tuli-tarnam naavoju in vrednotah posameinih. narmdnastnih ali pstememftih storpin, ter dragih grap, kar mu pomaga, da prične ^miselno razumevati in pojmiti porast Amerike, svoje n»j»tne. domovi np. In ko dose-eejo študentje vi^je razrede, se prične z analiziranjem probler Beiner, iZIatko, 45 Romano, Ahbert, 41 Romano, Ema, 35, žena Romano, Rena, 9, hči Romano, 8ima, 51 Romano, Clara, 44 Bomamo, Sainuilo, 17, sin Romano, 2arie, 16, hči Rosenthal, Uda, 44 Rosenthal, Alfred, 12, sin Rosenthal, Heinrich, 10. sin Rosenthal, Edith, 7, hči Ro4er, Oskar, 53 Rothstein, Josip, 52 Rothstein, Sara, 35, žena Rothstein, Lavoslav, 6, sin Ruchvarger, AVran, 32 Ruchvarger, Zdenka, 10, žena Salom, David, 36 Salom, Erna, 34 Salom, Blanika, 55 Schmutzer, Carlo, 42 Sohoenfbainm, Riehard, 68 Sdhoenihaum, Luise, 59, žena. Sk?honwald. Ferdinand 73 Schonwaid, Nada, 40, hči Sehonwald, Vili, 34 Schwarzonlherg, žiga, 42 Sctiwarzenbeng, Ana, 39, žena ^hwarzenfcerg, Slavko, 12. sin Selan, Carto, 44 Selan, Lot ta, 29, žena Selan, Edm, 6, hči fiMam, iiirav 4, hči Selan, MU* 4, hči Selan, Serafina, 67, mati Selan, Rudolf o, 44 Selan, Nada, 25. žena Selan, Branko, 5, sin Semjen, Elisaibeta, 47 Sem j en, Edit, 21, hči Sidon, Marko, 33 Sidon, Enrica, 21, žena Spitzer, Filip, 47 Spitzer, ^laria, 43, žena Spitzer, Ernest, 15, sin Stavn, Phrlip, 48 Stavn, Margita, 39, '/.ena iSteinliardt, Dragutin, 58 Steinhardt, Margarita, 55, žena Svecenski, Ernest, 57 Sveceoiskj, Engen, 47 Svccenski, Lenka, 45, žena Svečeniki, Ivan, 15, sin S večen ski, Nevemka, 13, hči Ternl>ach, Matilda, 35 Ternbaoh, Lea, 9, hči Tiusak, Makso, 43 Tusak, Ci-zela, 37, žejna Tnsak, Edna, 9 mesecev, hči Weiss, Frederica, 44, žena Weiss, Otto, 48 Weiss, Edith, 4, hči Weiss, Sador, 57 Weiss, Willielmina, 53 Weiss, Thea, 20, hči Zindorf, Berta, 21 Zindoi-f, Ernico, 0, hči (Zaključek.) NOVA IZDAJA ' *VETQVHI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, kf ao tako potrebni, da mwrate slediti da-• Ba^hkjim poročilom. Zemljevid} go v barval. Cm 90 cen tor Naročite pri: "G Ii ASU KABODA", 216 West 18th Strnst; Kev York U. M. Y. 1 »*. Cf iPUithX ofr.il ( jYfiA1 Potom radi o jo časnikar Ifanis .Tacolh izjavil, da mora svet obžalovati, <|a jo Mr. Churchill tako naklonjen fašistični Španski. Ta njegova naklonjenost je velike vrednosti 7A\ sedanjo vlado v Anerentini. ki je poslala dmkaj provoka-tivna. — Toda Anglija ima velike interese v Rio Tinto na španskem, in tudi do vaza voli-Kansko količino mesa iz Arjren-tinio — z drugimi besedami, v obeh deželah se gre za velikanski ^business", ki ima prednost ... in Iki vodi do slepote. Nekateri ljudje so tudi mnenja, da Ihodo Argentina vpljrvala na raane jutroameriške reqiutblike in jim svetovala, da so pripravijo na vojno. Morda prirlp do omerišikega Monakova ?. .. * Časnikar TTeoilit, ki se je mudil v Nemčiji in Švici, objavlja v raznih časnikih svoje opa-ževanje nemških sirot : pesniki, časn i ka rj i, prof oso rji, gl a sbe-niki, vsi ljudje te vrste so tamkaj postali sirote. Na primer: nek profesor matematike, hodi vsaki večer. oKločon v fraku, po mestnih nlieah in — svira na svoje gosli razne napove — za malo napitnino; na isti način se borno preživljajo tudi razni odvetniki, bivši trgovci in podjetniki, kateri na srečo znajo igrati na kako sviralo. Nemčija je polna takih ostarelih ljudi, ki so se preje preživljali z obrti raznih vrst, katerih pa so- li alt i mo rs Id "Globe" p ra v i v svojem uvodniku, da je 700 lot trajajoči mir v ropuihli'ld ^vioi, k j or vlada prava demo-kraoija, najvoč ji čndež na svetu. "The Journal" v Portlandu, Ore., je na podlagi dejstva, da ruska vojska podi Nemce pred seboj z "eksp resno bra i no", prišel do prepričanja, da so Rusi "največji geniji vojne." Wa sli i nt«rček, katerega leta so se bližale osemdesetim. Daleč doli od tega vrta posajenega z različnim cvetjem, se je divil sadni vrt, na kal erein so se Hos^ala v solčnem <»V>>e-vii lepo rndeča iti rumena j;itbo4ka in drugo sa toliko skupnost s stvarjo in potem kar naenkrat odločiti se od nje. postane praznota v srcu, ki jo moreš nadomestiti edino s tem, da usmeriš svoje misli v sanje nazaj." '"Da,"' pravi mladenič, "pa to so le sanje na nekaj, ki je minulo za vedno. Saj ne, Okrog ka- olj pa je užival, s |^ogle- ftv« j' ■ u »u na pokrajino. Večkrat so mn šle oči po ob neb j n drugi pa bogastvo. Vojne so se vrstile ena za in prisluhnil je proti višinam, ter zaslonil nho dritgo in ljudstva so umirala, zato, da bi mogla /. roko, da bi bolj natančno sliši*}. Pred njima živeti." p;i je ležala debela knjiga, na mali mizici. N'e- "Kako čudna filozofija; umreti, da more ži-kaka zadovoljnost mu je ležala na obrazu in o i veti. Živeti zakaj? Zato. da umre, in vendar je čitno je pričakoval obiska od nekod. tako bilo. Videč to gorje na tvoje lastne oči; pa ' * Kako pa kaj s časom Ivon; koliko je že ^ kli',h lf'm" r»<* vračaš v mislih nazaj, v tako na kole ih vpraša vrtnarja. ' življenje . . . rudno!" Vrtnar se zravna, pogleda na uro, se nekoli- dragi, nič čudno. Jaz le primerjam. Jaz ko nasmehne in odvrne: "petnajst bo, čez par ]*; P™m<*rjam zakaj je bilo tako, ko bi vendar minut." "Hvala," pravi starec in seže po veliki knjigi, si natakne očala in prične počasi listati; na ustih pa mu je l<«žal zadovoljen simehljaj. Listal je in se mudil pri slikah. Knjigo je že pre-čital mnogokrat, vendar pa se je ponovno vračal k nji in gledal v preteklost. Visoko nad posestvom se je pojavil a e ropi an; ri*le<* iu ne velik, izgledal je, kot velik ptič, z razprostrtimi peruti, ki se ima spustiti na zemljo. Starec je vstal nezavestno odložil knjiaro in opazoval prizor v obnedbjn. Z roko si je zasenčil oči, da mu solnee ni zatiralo pogleda. T.eta-!«• je parkrat zakrožil nad posestvom in se nato spustil proti zemlji na pristajališče. Starec je sledil vneto kretnjam letal*. in se podal proti prostoru, kjer je imel pristati. Mlad mož je izstopil, snel letalno čepico iz k ave in jo vr^el na s<«dož v letalu, ter stekel proli »tareii, katerega je strastno ofrvjel in ga prist*«*no pritisnil k sobi. Potem sla odšla počaka i It korakov proti jiostopju. " N*o, kako pa se vendar imaš stari oče ?** ga Je \]»ra-al, "ali si zdrav, vse nas je skrbelo, 'oliko časa sem odlagal ta moj obisk, da me je že kar malo sram." •*l>«ibro se imam, ".pravi >taree. 4 * vsa j dobro za moje leta; kako pa ti in tvoji, oče mati in tvoji bratje in sestre.'" "Vse zdravo in srečno," odvrne mladenič, "le zate nas je dkrhelo; mislili smo, da mogoče misliš, da te zanemarjamo in da smo pozabili nate." "Vsedi ?e dečko," veli starec mlademu pri- šlecu "Se vedno v preteklosti T" pokaže mladi mož na knjigo in se poredno nasmeje. Starec je nekoliko v zadregi, toda se je neprisiljeno zasmejal in prikimal. "Se vedno," je odvrnil. " ena reč mi pač dela veselje, zdi se mi, kot bi se kopal v prijetnih spominih. Danes praviš preteklost, a ko si bil mlad, si pa sam kaj rad poslušal prigodbe iz take vrste preteklosti." "Resnica, toda to je že tako dolgo. . . Oasi so se spremenili in nič nam ni ža4 zato." "Tudi metli ni žal," pravi starec; toda imeti b!lo lalrko drugače. Mlad sem še bil tista leta in z drugimi sem mislil, da tako mora biti. Bil sem nekaj in mislil sem da sem več, kot so bili dru-£ i. X i sem bil sam tak, bilo jih je več. a nismo b'li vsi ednaki. Beseda moja je bila postava in oprava moja se je blestela, bil sem kralj in kot tak, spoštovan, priljubljen in ob enem prekli-njan, osovražen. Grehi, ki so jih storili v mojem imenu, so
  • eni . . Domovini Ljirba- vi", Dal oko me moj Split," "Odje si dušo" in *'Kad ja pod job do Benibasa *\ — Te pelini za rekorde je pela slavna jugoslovanska umetnim ter prirruidcma tirkajšnje Metropolitan Opefe M i>> Z ink a Milanova. Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vas dar še dane« Slovenskemu Pomožnemu 3dboru« 1840 W. 22nd Place, Chicago, m. bdi le domači, pravih glasov nisem slišal ker je)ua domu dobro poznani bil zid p red obe 1 in previsok, da bi me dosegi. Tn tako je prišel dan, ki me je postavil pred slike*, vse razgaljene resnice—v>e oi znal, bi ih mosrel. Tam je stala resnica va in daleč, daleč v zemljo nazaj in naprej v vse smeri. Povesil sem po«rled in se potrkal na prsa, odpel svoj meč, po < lsri l>olezni umrl John Jesenko, star okroa: l<»t in doma od Vrhnike pri Ljubljani, kj«*r zapušča ženo in hčer. < 'lan je bi! samostojnega društva. Frank Ribich, Chicago Dne 26. julija je umrl Frank Ribieh st., ki je dalj časa bolehal. Rojen je bil v Ihanu pri Domžalah in v Ameriki je 'živel 44 let. Zapu-ea ženo, sina in heer, oba j>oročena, tri vnuke in sestro v Kaliforniji. "Jaz te nisem hotel potreti, stari oče,** se jr opravičeval mladenič. , ,T , —, , , c.T; . . . .. , ; Helena Narode, Cleveland I i me nisi potrl dečko, to je v moji glavi vsak dan in srečen sem, da je tako, kajti Čas; julija je preminila v ( le- ni tako daleč, ko bo treba iti k počitku in kje Je veland. O., Helena Xa^ode, role psi počitek, kot pri tvojemu najbližjemu pri- u:l Erancel. stara TJ let. Doma jatelju. Ta je zemlja, s katero sva tako zvesto držala pogodbo " OPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VR ATA" Cecilija Perderbar, Ely, Minn. V Ely, Minn., je umrla Cecilija Federbar, stara 62 let. Na Klvjii je živela 40 let. Za. rojena Plesehe, stara let. Doma je bila z l-og pri Kočevju, od koder je prišla v Ameniko prod 47. leti. Zapušča žalujočega >o-proga Thomasa, tri sinove Jo-seplia. Franka in Kdwarda ter štiri heere .Josephine poroi'-eno West. Albino, poročeno Pietro, Mamic, poročeno Johnson in Helen, poročeno, Branning. Begunci prihajajo Poročilo iz Los Angeles pravi. da je v t a mošnje pristanišče dospelo loO civilnih vojnih beguncev iz Indijo. Kitajske iti Irana, nnil njimi tudi dr. J. Losing Buck, bivši mož pisa teljice Pearl Buck. Dr. Buck, profesor /ji polje-doljsko gos]K)darstvo na vso-tH-ilišču v Nankiugti jo prišel s svojo kitajsko ženo in sedem mesecev staro hčerko Rosalind (Irace Profesor pravi, da je njegova žena prva Kitajka, ki je prišla v Združene države, odkar je bil opravljen zakon proti naseljevanju Kitajcev. Po novi kvoti ima njegova žena vizum št v. 1. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Knjižica daj« poljudna navodila, kako postati ameriški državljan ; C V slovenSCInl) Cena M centov i Dobite pri Knjigarni Slovcnic! Publishing Co.. 21H West 18tn Street. Xew York 11, X. Y. iz Modane na PrimorAem, od- lenjdkem. V Ameriki je bil 54 koder je prišla v Ameriko pred 23. leti. Poleg žalujočega soproga J os ep ha, zapušča dva »ina Pfc. Josq>ba in Franka, ter hčer Louise, v starem kraju pa (ib BevCič* Chicago, j. Fabian (Chicago. Cicero In Illinois 1 Jollet, Jennie Bamblch La Salle, J. Spellcb Maacoutah, Martin Dolenc North Chicago in Wankegan. Math Wariek Michigan: Detroit. L. Piankar* 19. Ujeti častnik dal prave podatke Nek neinAki Častnik, ki je bil pred dnevi ujet v Franciji, je rekel: ''Vem, da je Nemčija poražena in zato smatram za svojo dolžnost, da Vam dam vse informacije, ki morejo čimprej s konča t i vojno.'' An^lfs^ka radijska postaja, ki je prinesla t/> poročilo, pravi, da je častnik prosil za zemljevid. na katerem je pokazal nemške postojanke in pozneje je bilo dokazano, da soibili njegovi podatki pravilni. Vojni ujetniki v Ameriki Vojni urad je naznanil, da je bilo 1. avgoista v Združenih država 22C,41G osiškili vojnih u-jetnikov. Vojni urad pravi, da so ujetniki v večinoma zaposleni od dela na farmah do splavi janja hlodov t »o rekah. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV 00 NOVA IZDAJA STANE SEDAJ '3. f Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^ Kecspti io napisani ▼ angleikem jezika; ponekod pa go tudi ▼ j o siku naroda, Id mu je kaka jed po sobno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega ca one, ki Be ganlmajo e& knnanje in ae hočejo t d jem čimbolj ttvelbati la izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENK: PtTBUSHINO CO 216 West 18th 8trnat Haw York 11. N. Y KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA Cbdsholm, J. Ixikintrb E3y, Jos. J. Peabel Eveleth, Louia Goule Gilbert. Louia Vesaal Roundup, M. U. PtnUl * ^ ^ Omaha. P. Brodarlck x New Tarii: l Qowanda, Karl Btrnlaha* \ Little FaIIa, Frank Made* Worcester,* Peter Bode* Ohie: Barberton, Frank Trot«* Cleveland. Anton Bobek, Gharlee Karllnger*. Jacob Reanlk Oirard, Anton Nagode Lorain, Loola Balant, John Knmfle Toungatown. Anton KlkalJ Oregon City. J. Kotolmr Jobn Jernikar Conemanth. J. Breaorec® Oorerdale In okollcn. Joa. Paternal ■zport, Loola SnpnnOft* ' Farrell, Jerry Okorn Foreet City. lCath Kaaln* Frank Blodnlkar Oreenabnrg, Frank Novak Homer City. Joeeph Karte Imperial. Vence Palcicb Johnatoirn, John PoUnta* Krayn, Ant. Tanflrij Loaeroe. Frank Balloeh Midway, John žnat* Plttabnrgh In okoUea. Philip Progar Steel ton, A. Bran Turtle Creek. Fr. Bcblfrer« Weet Newton. Joaeph Jovu _ Milwaukee. West Frank Skok« Sheboygan, Anton Koinr Wyarategx Hock Springe, Loola Teacher« OteBoadTiitei jet I Domače živali Spisal D amir Felgel Kreutzerjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj S Andrej Ternovo Splael Iren Albreht Preganjanje indijanskih misijonarjev Splael Joalp Spillmen 8 Pravljice Zapiaal H. Majar 12 Frank Baron Trenk Po rannlh virih naptaal GJnro Pendnrič 15 Suneški invalid Hplaa) Hi I v<>ater Koftutnlk 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrinec 18 Mladim srcem DrugI cre»k. Zbirka ca alovensko mladino. Rplsal K«m Mrifko 19 Student naj bo Spisal Fr. S. Finž^ar 25 Duhovni boj (Iadala družba aw. Mohorja) L. Bkupoll IGRE 28 Magda r. Kari Bnglla — PoriorenU Dr. Albin Ogria IS Pariški zlatar PoalorenU Sliv 14 Pravljice in pripovedke sa mladino Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili f 35~~ ~ Praški Judek Spillmaonova povest — Pre-vel Josip Vole 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. F. Petronlo 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. BrbeSnlkln F. Roje Kupite en "extra" bond ta teden t Je aaloga teh knjig salo omejena, je prt naroCUn prtporoOJtro nltt yefl atolrt, da nem bo na ta »