cena 10 dinarjev -	glasilo SOCialiStiČne zveze delovnega ljudstva	titovo Velenje, 12 maia 1983
številka 19 (683)	•	■
Titovo Velenje
Jutri sprejem štafete
Lokalna štafetna palica
V soboto bodo mladinci iz naše občine iz Smartnega ob Paki preko Šoštanja in Titovega Velenja do Doliča pone-
sli štafetno palico. Zvezna štafeta mladosti bo v našo občino prispela ob 17. uri in 50 minut v Šmartnem ob Paki, v Šoštanju bo ob 18. uri in 10 minut, v Titovem Velenju ob 18. uri in 25 minut, v Doliču pa ob 19. uri. Osrednja proslava ob prihodu zvezne štafete bo v Titovem Velenju, pričela pa se bo ob 16. uri in 30 minut na Titovem trgu z nastopom raznih kulturno umetniških skupin. Ob 18. uri in 15 minut bo na Titov trg prispela lokalna planinska štafeta, ob 18. uri in 25 minut pa zvezna štafeta. Po prihodu zvezne štafete bo pozdravni govor, položitev venca k spominskim obeležjem ter spomeniku tovariša Tita, mladi pa bodo prebrali tudi pozdravno pismo.
Pionirji planinci bodo v počastitev meseca mladosti in sprejema zvezne štafete pone-sii lokalno planinsko štafeto po vsej Šaleški planinski poti. Na pot so odšli že včeraj, po krajši slovesnosti na osnovni šoli Štirinajste divizije. V štirih dneh bodo prehodili to zanimivo planinsko pot ter se ustavili pri spominskih obeležjih in partizanskih domačijah.
Komite ZKS Velenje
Dosledno
uresničevanje nalog
Prejšnji četrtek je bila 10. seja občinskeja komiteja ZKS Velenje. Člani komiteja so na seji spregovorili o akcijskem uresničevanju aktualnih nalog ter ob tem menili, da zahtevni gospodarski problemi. ki v zadnjem obdobju močno otežujejo poslovanje organizacij združenega dela zahtevajo od zveze komunistov odločnejše ukrepanje ter dosledno uresničevanje sprejetih usmeritev.
Med aktivnostmi za idej-nopolitično krepitev vloge osnovnih organizacij Zveze komunistov je ena od nalog ocena razmer v osnovnih organizacijah in ukrepanje tam, kjer le te slabo delujejo. Na akcijskih konferencah v delovnih organizacijah morajo komunisti izdelati oceno vseh pomembnejših samoupravnih odločitev, ki so jih sprejeli samoupravni organi po sprejemu zaključnih računov za leto 1982, oceniti delovanje vodstev osnovnih organizacij ter večjo skrb nameniti lastnemu izobraževanju.
Seja zborov skupščine občine Velenje
Kako zajeziti naraščanje izgub?
Na ponedeljkovi seji skupščine zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora so delegati obravnavali gospodarska gibanja v občini, posebno pa proučili vzroke za nastale izgube v gospodarstvu ter sprejeli ukrepe, ki naj pripomorejo k hitrejšemu odpravljanju tega težavnega položaja. Seja je bila pomembna tudi zato, ker sta v sredo še zbor združenega dela in zbor občin SRS obravnavala poročilo o izgubah v gospodarstvu ter pri tem seveda spregovorila o izgubah, ki nastajajo v elektrogospodarstvu, še posebno pa o izgubah v Gorenje TGO, ki so veliko breme ne le za delavce tega kolektiva in občino ampak za celotno republiko.
Pogoji gospodarjenja so bili v~preteklem letu znatno osrejši od predvidenih, tako da nismo dosegli rasti družbenega proizvoda kot smo jo načrtovali. Gospodarjenje so bremenili predvsem neusklajenost med vrednostnimi in količinskimi rezultati dela, ncdoseganje načrtovanih ccn, preoptimistično planiranje, visok porast amortizacije po predpisanih stopnjah in še nekatere druge težave.
Zapletenost položaja je vplivala tudi na porast izgub. Te so v preteklem letu znašale 3,314 miljarde dinarjev in so bile za 322 odstotkov višje kot v letu 1981. Z izgubo so poslovale Termoelektrarne Šoštanj (355.022.000), Rudnik lignita Velenje (86.035.000), TGO Gorenje (2.632.819.000), Gorenje Promet servis (217.571.000), DO Paka — tozd Turizem (17.429.000), DO Paka tozd Ekonomska propaganda (1.849.000), DO EKO tozd Komerciala (4.258.000). V negospo-dartvu pa sla poslovala z izgubo DO RLV — izobraževanje (871.000) ter ccnter srednjih šol — Dom učencev (2.459.000).
Vrednost nepokritih izgub v letu . 1982 je znašala 2.454.447.000 din Izgube v DO RLV in DO TEŠ so pokrite v TGO Gorenje pa je nepokritih izgub v višini 2.237.854.000 din. Do Gorenje Promet Servis izkazuje za preteklo leto 203.991.000 din nepokritih izgub. Nepokrite so ostale tudi izgube v DO Paka in DO EKO.
V vseh teh organizacijah so seveda sprejeli sanacijske programe, ki naj bi v krajšem ali daljšem obdobju omogočili normainejše in uspešnejše poslovanje.
Ci-
V TGO Gorenje, kjer imajo poleg izgube, ki jo je ustvaril Koerting tudi za 676.952.000 lastne izgube ugotavljajo, da so bili vzroki za ne-doseganje načrtovanega obsega proizvodnje v neurejeni preskrbi z repromateriali, v premajhnem deležu deviznega priliva za lastno uporabo, naglen) spreminjanju administrativnih ukrepov in nesprejemljivi neusklajeni rasti nabavnih cen surovin in repromaterialov ter prodajnih cen gotovih izdelkov.
O smereh sanacije in rezultatih poslovanja v letošnjem četrtletju v tej organizaciji združenega dela podrobneje poročamo na 3. strani.
Na seji so delegati menili, da je potrebno v organizacijah, kjer sanacijske usmeritve ne potekajo tako kot je bilo predvideno, odločneje ukrepati, saj so rezultati gospodarjenja tudi v letošnjem letu zelo zaskrbljujoči, izgube v prvem četrtIctju so že trikrat večje kot v enakem lanskem obdobju.
Posebno odločno se bodo morali z razreševanjem notranjih slabosti spopasti v TGO Gorenje in kot je dejal predsednik skupščine Janez Basle ugotoviti ali so vsi poslovodni delavci kot obremenitvam, ki jih od njih zahtevajo spremenjeni pogoji gospodarjenja. Urediti bo potrebno tudi dohodkovne odnose, vendar najprej znotraj delovne organizacije ter zagotoviti ustreznejše planiranje.
Na seji je bila postavljena zahteva, da vse organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo, v mesecu dni pripravijo poročila za izvršni svet ter prikažejo usmeritve za odpravo pomanjkljivosti. Prav tako pa je potrebno preveriti plane v SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter krajevnih skupnostih in pretehtati katere usmeritve so zaradi izgub v organizacijah združenega dela in manjših denarnih sredstev še izvedliive.
KS Šmartno ob Paki in Gorenje
Slovesno za praznik
Letos mineva 41 let od tragičnega dogodka, ko je v noči iz 8. na 9. maj leta 1942 okupator odpeljal v znane celjske zapore preko 90 domoljubov in partizanskih sodelavcev iz območij krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. Le nekaj se jih je po osvoboditvi vrnilo nazaj na svoje domove. Ostale so ustrelili ali pa so umrli v koncentracijskih tabori-•ščih. Znano je, da je dalo svoja življenja za svobodo s teh dveh področjih kar 145 krajanov, kar je največ žrtev na enega prebivalca na kateremkoli območju v Evropi. V spomin na te in na druge žrtve druge svetovne vojne praznujejo krajani teh dveh krajevnih skupnosti krajevni praznik. Praznujejo ga enkrat v Šmartnem ob Paki, drugo leto v Gorenju.
Preteklo soboto so ga nadvse slovesno proslavili v Gorenju. V povorki, ki je krenila izpred osnovne šole bratov Letonje v Šmartnem ob Paki, so bili učenci te šole, predstavniki družbenopolitičnega življenja kraja, terito-rialci, kulturniki, taborniki, gasilci, lovci, člani TVD Partizana in
drugi. Pisana množica torej, ki je predstavljala pestro življenje in delo kraja se je ustavila na prostoru pred TGO Gorenje, tozd Gradbeni elementi, kjer je bila osrednja proslava. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Jože Remenih, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorji, folkloristi osnovne šole bratov Letonje, otroški pevski zbor, moški pevski zbor Šmartno ob Paki. Letošnje slovesnosti ob krajevnem prazniku obeh krajevnih skupnosti se je poleg ostalih vidnih gostov udeležila tudi Ela Ulrih-Atena. Ob tej priložnosti so nekaterim najzaslužnejšim krajanom podelili bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih Marta Katič in Ivan Kolar iz krajevne skupnosti Šmartno ob Paki ter Jože Kumer in Anton Ramšak iz krajevne skupnosti Gorenje.
Praznovanje so krajani nadaljevali še v nedeljo s tradicionalnim tekmovanjem -v streljanju na glinaste golobe, ki ga je pripravilo lovsko društvo iz Smartnega ob Paki.
Na področju političnega sistema paje potrebno oceniti delovanje institucij sistema ter na osnovi tega odpraviti pomanjkljivosti in izvesti morebitne organizacijske spremembe. Ker utrjevanje političnega sistema pomeni tudi utrjevanje samoupravnega položaja delavcev, bodo občinski komite, predsedstvo in drugi organi delovali tako, da se bodo odločitve sprejemale le v samoupravnih delavskih organih.
Na predvideni gkupni seji občinskega komiteja in občinskega sindikalnega sveta pa bodo razmejili tudi naloge, ki so jih dolžni izvajati komunisti v sindikalnih organizacijah in tiste, kijih bodo izvajali komunisti v osnovnih organizacijah Zveze komunistov.
Na področju uresničevanja politike gospodarske stabilizacije je pred komunisti še posebno veliko nalog. Tako morajo doseči, da se bodo na samoupravnih organih obravnavali in sprejemali konkretni ukrepi z opredeljenimi nosilci in roki za njihovo uresničitev. V vseh delovnih organizacijah in tozdih morajo komunisti zahtevati preverjanje ustreznosti samoupravne organiziranosti teh organizacij. Komunisti, ki delujejo na področju strojne industrije, inženiringov, konfekcije, gostinsko turistične dejavnosti, pa tudi nadrugih področjih simorajo prizadevati.za večje sodelovanje, skupno načrtovanje in nastopanje na trgu. Posebna pozornost bo namenjena večjemu in kvalitetnejšemu vključevanju v mednarodno delitev dela.
Na seji so ocenili tudi uresničevanje resolucije v letošnjem "prvem tromesečju in menili, da so gospodarski rezultati naših temeljnih organizacij še naprej zaskrbljujoči ter da bo potrebno vložiti več naporov, če želimo doseči boljše delovne uspehe. Člani komiteja so spregovorili tudi o razmerah v Termoelektrarnah Šoštanj, kjer se je pokazala neenotnost med osnovnimi organizacijami Zveze komunistov ter zavzeli stališče, daje potrebno z odločnejšimi ukrepi razrešiti stanje v osnovni organizaciji Zveze komunistov delovne skupnosti skupnih služb.
13. maj— dan varnosti
Sodelovanje z občani
13. maj je dan varnosti. Delavci organov za notranje zadeve ga praznujejo v spomin na razvoj varnostne službe, ki ima zasnove že v narodnoosvobodilni vojni, po vojni pa se je reorganizirala.
Naloge organov za notranje zadeve so, da v prvi vrsti varujejo življenje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje, skrbijo za javni red in mir ter varujejo temelje naše družbene ureditve
Delavci velenjske Postaje milice, si bodo v letošnjem letu prizadevali, da na vseh področjih spodbudijo uresničevanje družbene samozaščite in tako tudi zagotovijo kar največjo varnost družbenega in zasebnega premoženja. Zavedajo se, da morajo na tem področju narediti še več, da morajo biti še bolj dosledni pri vseh opravilih.
Pri svojem delu pa se miličniki opirajo na široke množice ljudi, saj lahko le tako učinkovito razrešujejo vse naloge, ki so si jih zastavili. Družbena zaščita je med občani dokaj dobro zaživela, vendar jo je potrebno neprestano poglabljati ter sjjod-bujati posameznike, ki bi lahko mnogo več naredili pri razreševanju številnih vprašanj. Miličnikom so nujno potrebni različni podatki.
Delavci Postaje milice Titovo Velenje opažajo, da se povečuje število kaznivih dejanj, vedno več je tudi kršitev javnega reda in miru, povečuje se kriminaliteta, vse bolj pa je tudi ogroženo zasebno premoženje. Miličniki si zato želijo več sodelovanja z občani, ki bi jih nujno morali o vseh zapaže-njih obveščati, saj bi tako pripomogli, da bi kazniva dejanja kar najhitreje raziskali in na ta način preprečili, da bi storilci s takšnim delom še nadaljevali. Še vedno je veliko občanov, ki poznajo podatke, ki bi bili miličnikom za razrešitev posameznega kaznivega dejanja neobhodno potrebni, pa jih zamolčijo.
Ob 13. maju, dnevu varnosti si delavci Postaje milice Titovo Velenje želijo, da bi svoje delo kar najbolj opravljali in da bi bilo za varnost občanov Velenja ter seveda za varnost osebnega in družbenega premoženja kar najbolj poskrbljeno. Želijo pa si tudi, da bi se jim izboljšali pogoji dela, da bi končno dobili nove prepotrebne prostore. Seveda pa si ob tej priložnosti želijo tudi dobro sodelovanje z občani.
Ob njihovem prazniku jim tudi mi iskreno čestitamo.
Lubno ob Savinji
Pohod na Travnik
Planinsko društvo Ljubno ob Savinji bo v sodelovanju z borci v nedeljo dopoldne pripravilo 4. tradicionalni pohod do slovenske vojne partizanske bolnišnice Celje na Tratah, ki so ga poimenovali »Travnik 83«. Udeleženci se bodo na Ljubnem zbrali ob 7.30, pot pa jih bo vodila do Rastk. mimo
kmetov Rabona in Tratnika do Vahte, od tu pa do mesta kjer je stala bolnišnica. Ob 9.45 bo na tem mestu osrednja slovesnost. Pohodniki lahko obiščejo planinsko zavetišče na Travniku, prireditelji pa za pohod priporočajo planinsko opremo.
Mesec maj je mesec pohodov in izletov v naravo. Letošnji je kar preveč deževen. Kljub temu pa to mnoge ne moti. V nedeljo je bil trim pohod na Paški Kozjak. Čeprav je bil dan oblačen inježeven, se je tega pohoda udeležilo vieč kot 500 ljubiteljev narave od najmlajših do najstarejših.
Kovinarji in RTV mehaniki
Delovno tekmovanje
Občinski odbor republiškega sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Velenje bo v soboto pripravil 7. proizvodno in delovne tekmovanje kovinarjev in R'l V mehanikov občine Velenje.
Tekmovanje se bo s teoretičnim delom pričelo ob 7.30 v delovni organizaciji ESO. Praktični del bo na vrsti ob 10. uri, tekmovalci pa bodo merili svoje moči in znanje v temeljnih organizacijah Gorenje TGO — Orodjarna, EKO — Tehnološka oprema, ESO —Strojni obrati in Gorenje GPS — Servis in maloprodaja. Ob 10.30 bodo prireditelji za šole in goste pripravili ogled tekmovanja, rezultate pa bodo razglasili ob 17. uri v hotelu Paka. Pokrovitelj tekmovanja je delovna organizacija ESO.
2. stran ir
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Titovo Velenje *
12. maja 1983
Občinski svet ZSS Velenje
Delitev po delu mora dejavca resnično spodbujati k boljšemu delu
Konec prejšnjega meseca je bila razširjena letna seja občinskega sveta zveze sindikatov. Seje so se poleg članov sveta udeležili tudi predstavniki predsedstva republiškega sveta, medobčinskega sveta ZSS, občinskih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in skupščine občine Velenje ter predsedniki osnovnih organizacij, konferenc osnovnih'organizacij in koordinacijskih odborov sindikata.
Dnevni red je bil zelo pomemben, saj so obravnavali poročilo o uresničevanju delovnega programa občinskega sveta za preteklo enoletno obdobje, poročilo o trenutnem stanju na področju družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer v občini, poleg tega pa so sprejeli tudi usmeritve za delo občinskega sveta v naslednjem enoletnem obdobju. Priprave na to sejo so bile zastavljene kar najbolj široko, saj so med drugim poročilo o uresničevanju programa občinskega sveta sprejeli vsi predsedniki
osnovnih organizacij, konferenc osnovnih organizacij in koordinacijskih odborov sindikata in vsi sindikalni aktivisti, ki sodelujejo v organih občinske organizacije sindikata.
V uvodnem poročilu so predsednik občinskega sveta Franc Trebše in kasneje razpravljalci glavno pozornost namenili razvoju samoupravno družbenoekonomskih odnosov in uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, torej področjem, ki odločilno vplivajo na stanje v celotni občini.
Najprej se je dotaknil gospodarjenja v Gorenju in med drugim poudaril, da si sedanji poslovodni delavci v organizaciji združenega dela Gorenja izredno prizadevajo, da bi se čimprej uredila vsa odprta vprašanja, tako glede urejanja družbenoekonomskih odnosov, predvsem pa glede nadaljenjega urejanja organiziranosti odnosov med TGO, Gorenjem — Promet Servis, Gorenje — Interno banko,
Raziskavami in Razvojem ter delovno skupnostio SOZD.
,,Pa vendar bi lahko ugotovili," je poudaril, ,,da ta trditev ne velja za celoten strokovni vodilni kader, saj so še vedno prisotni interesi, ki ovirajo še hitrejše urejanje razmer na področju dohodkovnega položaja vseh delovnih skupnosti, ustrezno ustvarjanje dohodka toz-dov, ki vplivajo na prepočasno reagiranje na spremembe razmer v zunanji trgovini, ki se kažejo v počasnem razreševanju problemov med delovnimi organizacijami in premalo kritičnem lotevanju razreševanja razmer v posameznih tozdih, predvsem pa v neobčutljivosti za pravične odnose pri pridobivanju in razporejanju skupnega dohodka. Delavci v proizvodnji s svojim prizadevanjem za doseganje planov," je nadaljeval Franc Trebše, ,,dokazujejo svojo pripravljenost za premagovanje težav svoje OZD in širše družbe ter se odgovorno in po svo-
Elektrokovinarska oprema
Priznanja prizadevnim delavcem
Drago Jelen
V delovni organizaciji Elektro-kovinarska oprema so letos ob prvem maju že drugič podelili priznanja najbolj prizadevnim delavcem. V evidentiranje za ta priznanja vključujejo vse delavce, še posebej pa družbeno politične organizacije. Tako spodbujajo še uspešnejše delo zaposlenih. O tem smo se pogovarjali z nekaterimi nagrajenci.
DRAGO JELEN: „Ne vem, zakaj so sodelavci za nagrado izbrali prav mene. Bil sem presenečen. Res je sicer, da sem si vedno prizadeval, da bi sprejeta dela kar najbolje in hitro opravil. Prejeto priznanje mi pomeni zelo veliko. V prihodnje si bom prizadeval, da bi bil na svojem delovnem mestu še uspešnejši.
V delovni organizaciji Elek-trokovinarska oprema delam že sedem let. Sem oblikovalec aluminija za strešna okna."
BOJAN PEČEČNIK: ,,V tozdu Vzdrževanje delam kot strojni ključavničar že sedmo leto. Vzdržujem stroje in naprave. Delo je seveda precej zahtevno, saj mora biti vzdrževalec zelo iznajdljiv, da nastale napake na strojih kar najhitreje odpravi. Nadvse vesel sem, da so me sodelavci predlagali
Jože Sušeč
Bojan Peeečnik.
za nagrado, saj jc to veliko priznanje za moje dosedanje delo."
DRAGICA KRAMEK: „Sem vodja skladišča v tozdu Komerciala, v delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema pa sem zaposlena že 12 let. Moje delo je odgovorno, saj upravljamo z vsemi gotovimi izdelki, ki jih proizvedemo v naši delovni organizaciji. Tudi jaz sem bila presenečena, da sem bila dobitnica te nagrade. Pomeni mi zelo veliko, saj čutim, da sodelavci cenijo moje delo. Prav gotovo pa je takšna nagrada tudi obveza za še boljše delo."
JOŽE SLŠF.C: ,,V tozdu Inštalacije delam kot skupinovodja, v tej delovni organizaciji pa sem zaposlen že deseto leto. Delam pri sestavljanju in montaži transformatorjev in smernikov. Menim, da je prav, da smo se v delovni organizaciji odločili za nagrajevanje delavcev, saj je tudi to oblika" vzpodbujanja večje produktivnosti. Meni priznanje ^eliko pomeni in prav gotovo bom storil še več, da bi delo še kvalitetneje opravil."
BRANKQ.BRVAR: „Deset let sem delal kot monter na terenu, sedaj pa sem že dve leti v pripravi proizvodnje v tozdu Inštalacije.
Branko Brvar
Dragica Kramer
Delam kot obratovalni planer. Polovico delovnega časa preživim v pisarni, kjer pripravim plane, polovico delovnega časa pa v skladišču, kjer neposredno pripravljam potreben material.
Menim, da prejeto priznanje ni priznanje samo za delo v zadnjem obdobju temveč za vseh 12 let, ki sem jih preživel v delovni organizaciji EKO. Tudi v prihodnje bom svoje delo opravljal z vso resnostjo in odgovornostjo."
MARJAN RAMŠAK: „V tozdu Serijska proizvodnja sem operativni planer za program strešnih oken. Po poklicu sem orodjar, v delovni organizaciji EKO pa delam že trinajst let. Presenečen sem bil, da sem bil med nagrajenci, zavedam pa se tudi, da je dobrih in prizadevnih delavcev v naši delovni organizaciji še zelo veliko. Upam, da bodo te nagrade spodbudno vplivale na vse zaposlene v delovni organizaciji in da bomo v prihodnje naredili še več, še uspešneje izpolnjevali naloge."
Med nagrajenci delovne organizacije EKO so bili še Drago Jasenšek, Betka Gorjanc in Marija Zigart.
M. Z.
Marjan Ramšak
jih najboljših močeh lotevajo realizacije izvoznih ciljev. Ob pogojih zagotavljanja reprodukcijskih materialov z domačega trga, posebej ob težkem deviznem položaju, ko kljub 163 % pokrivanju uvoza z izvozom ne uspevajo s svojimi sredstvi redno oskrbovati proizvodnje z materiali z uvoza, so ti napori ogromni. Dejstvo je, da so vsi problemi, predvsem devizna situacija, v veliki meri posledica težav v Gorenje Koerting Eletronic, vendar je v tem trenutku pomembno, da se tudi v tem času, ko je izvoz naša glavna naloga, ne uspiejo dogovoriti s predstavniki bank za način deviznega pokrivanja bremen. Delavci se zavedajo, da bodo morali posledice nositi sami, od družbe pa vsekakor pričakujejo, da najde takšno rešitev, ki jim bo zagotovila premošča-nje deviznih težav in ob tem zagotovili možnost načrtovane in še višje proizvodnje, predvsem za izvoz in s tem omogočila pokrivanje obveznosti, ki jih prevzemajo, hkrati pa tudi hitrejše razreševanje razmer; to pa ni le interes Gorenja in naše občine, ampak bi moral biti družbenopolitični interes širše skupnosti, saj je Gorenje med prvimi pozitivnimi izvozniki v Sloveniji."
V nadaljevanju je predsednik občinskega sveta ZSS Velenje spregovoril o urejanju družbenoekonomskih odnosov na področju energetike. Prepočasno urejanje teh vprašanj in ponujanje nekonkretnih razrešitev v okviru republike, stalno spreminjanje konceptov organiziranost energetskega gospodarstva in načina ugotavljanja pridobivanja skupnega prihodka je nerazumljivo in pravgotovo ni v interesu rudarjev, ampak je to bil, kot je dejal Franc 'Trebše, interes nekoga izven njih.
Dolgotrajno razreševanje teh težav in ponujanje nekonkretnih razrešitev, za katere so nekateri vedeli že vnaprej, da ne bodo uresničeni, je da ni več prave volje in pripravljenosti in da upada interes vseh delavcev za urejanje njihovega družbenoekonomskega položaja.
To pa je pripeljalo do tega, da danes obstaja v takšnih razmerah osnovni in primarni interes rudarjev in delavcev, to je zgolj Qscbni dohodek, čimveč izkopanega premoga oziroma proizvedene električne energije in ugodnosti, ki izhajajo iz tradicije. Tako so tudi razprave o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu v REK izvenele v ,,gospodarjenju z dohodkom, ki ga ni" in delavci z negodovanjem ugotavljajo, da se razreševanje cenovnih in dohodkovnih odnosov, ki bi dalo stvarne možnosti za gospodarjenje z rezultati lastnega dela, že leta ne premakne bistveno
naprej. Zato je poglavitna naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, da na tem področju s svojo dejavnostjo v okviru enotne družbenopolitične aktivnosti dosežejo hitrejše urejanje družbenoekonomskega položaja rudarjev in elektri-karjev, da bo delo resnično postalo merilo pridobivanja dohodka.
Stanje, ko večji proizvodni rezultati v proizvodnji premoga in električne energije pomenijo slabši gospodarski rezultat oziroma večje izgube, ne more in ne sme trajati več dolgo, kajti tudi to pomembno vpliva na delo delavcev in družbenopolitičnih organizacij v RLV in TEŠ."
V nadaljevanju je Franc Trebše opozoril, da je danes še vedno premalo pripravljenost za funkcionalno in organizacijsko dohodkovno povezovanje ozdov sorodnih dejavnosti, da so prizadevanja za •prestrukturiranjegospodarstvana vtsjo raven pomenionc naloge, ki jih brez ustreznega medsebojnega sodelovanja in povezovanja ne bomo uspešno uresničili. V zvezi z uresničevanjem dogovora o družbe nem usmerjenju dohodka je Franc Trebše poudaril, da bomo morali tudi letos vztrajati, da bo gibanje osebnih dohodkov v skladu z dogovorom, hkrati pa zahtevati in se zavzemati za dosledno spoštovanje tudi drugih dogovorjenih postavk iz resolucije. Se naprej bo ena temeljnih nalog v zvezi sindikatov uveljavljanju po delu in rezultatih dela. Ta akcija oziroma delitev po delu in rezultatih dela mora resnično spodbujati delavce k boljšemu delu in gospodarjenju ter obenem krepiti njihovo materialno in socialno varnost. Skratka, zavedati se moramo, da se o delitvi ne pogovarjamo zaradi
delitve, ampak zaradi boljšega dela in proizvodnje. Preseči moramo tudi številne oblike administriranja in posegov v družbenopolitičnih skupnostih, ki zmanjšujejo odgovornost delavcev za naložbe, za gospodarjenje — skratka, za usodo dohodka. Preseči je treba tudi vse tiste oblike solidarnosti in vzajemnosti, ki ne spodbujajo boljšega dela in na tistih področjih, kjer je že mogoče uveljaviti v celoti ali vsaj v večjem obsegu odnose neposredne svobodne menjave dela. Pobuda za odgovornost in dobro gospodarjenje mora preiti v roke delavcem — sa-moupravljalcev, tega pa ni moč doseči z nobenimi ukrepi od zunaj.
Samoupravljenje v združenem delu mora postati edina materialna podlaga samoupravljanja v družbi, delavec pa ustvarjalna osebnost pri razpolaganju s celotnimi družbenimi sredstvi," je ob koncu dejal predsednik občinskega sveta zveze sindikatov.
Po uvodnem poročilu predsednika občinskega sveta seje razvila obširna razprava. Po razpravi so delegati sprejeli poročilo, zatem pa tudi dopolnjene usmeritve za nadaljnje delo občinskega sveta zveze sindikatov.
Tudi v prihodnje bodo v ospredju naloge na področju uresničevanja ciljev gospodarske stabilizacije, družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov naloge s področja socialne politike, nenazadnje pa tudi uresničevanje nalog pri nadaljnji organizacijski in kadrovski krepitvi ter usposobljenosti osnovnih organizacij zveze sindikatov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
čgp delo
ČGP Delo TOZD Prodaja Podružnica Celje
vabi
raznašalce, raznašalke
za dostavo jutranjika Delo na dom za območje Titovega Velenja
Ce želite delati le nekaj ur na dan in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pošljite svoje ponudbe ali se osebno zglasite v podružnici Dela,' Celje, Gregorčičeva 6
HOTEL GOLDING RUBIN V ŽALCU SE PRIPOROČA TUDI V MESECU MAJU.
V restavraciji hotela lahko vsak dan ob prijetni glasbi beograjskega kvarteta STARA SKADARLUA izbirate med številnimi priznanimi srbskimi speci-alitetami. Lahko pa se zabavate v disko klubu hotela Golding Rubin, ki je odprt od 21. ure do 0.3 ure. Sprejemamo tudi naročila za poslovna kosila in druge svečane priložnosti.
ČAKA VAS PRISTNA RUBINOVA RUŽICA!
Pohištvo, okna, vrata in gradbeni material, vse na enem mestu, pri Sloveriijales, Slovenj Gradec,
: Slovenj Gradec
|6,avni trg 28 Priporočamo se za obisk in nakup |
:
i 8
i
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
» NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 4J2 din (mesečna 36 din) (za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge or-
ganizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je vplačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer,
Maribor
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Seja delavskega sveta Gorenje TGO
Temeljni cilji sanacije -prestruktuiranje Gorenje TGO
V	soboto 7. maja je bila v Titovem Velenju seja delavskega sveta tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Na seji so pregledali rezultate poslovanja delovne organizacije v letu 1982, pri čemer so se zlasti zadržali pri vzrokih izgub, opredelili so smeri dolgoročne sanacije Gorenje TGO in dali v javno razpravo predlog načrta delovne organizacije za gospodarjenje v letu 1983. Seje so se med drugimi udeležili tudi predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, predsednik občinskega izvršnega sveta Božo Lednik z več člani izvršnega sveta ter predstavnik Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Franc Novak.
OCENA POSLOVANJA 1982
Delegati delavskega sveta Gorenje TGO so na sobotni seji zraven poročila o poslovanju delovne organizacije prvič poslušali in obravnavali tudi poročila o poslovanju delovnih organizacij Gorenje Promet servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, delovne skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD in poslovnih enot Gorenja v tujini. Poudarjeno je bilo, da je treba s tovrstnimi seznanjanji in razpravami nadaljevati tudi v prihodnje, saj gre pri tem za dejansko uveljavljanje ekonomskega in socialnega položaja delavca v tozdih Gorenje TGO ter za okrepitev vpliva delavcev na poslovanje in odločitve v Gorenjevih poslovnih enotah v tujini.
Iz poročila, ki je bilo pripravljeno za zadnjo sejo delavskega sveta, je mogoče razbrati, da so na rezultate lanskoletnega poslovanja Gorenje TGO, mimo prevzete izgube tovarne Gorenje Koerting Elektronic iz Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, pomembno vplivali še nedoseganje fizičnega obsega proizvodnje, predvsem zaradi nezadostne oskrbe z domačimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, neusklajena rast nabavnih cen surovin in reprodukcijskih materialov ter prodajnih cen gotovih izdelkov, povečana amortizacija ter povečane obveznosti na račun davkov in prispevkov iz dohodka itd. Režijski stroški, na katere lahko vplivajo zaposleni, pa so bili za dobrih 17 % pod načrtovanimi oziroma so se v primerjavi z letom 1981 povečali le za 1,48 °7o.
V	Gorenje TGO ugotavljajo, da ukrepi, zapisani v sanacijskem programu, niso pomembno vplivali na izboljšanje poslovanja v pre-tekelem letu. Eden od vzrokov za to so bistveno spremenjeni pogoji gospodarjenja, pri čemer poudarjajo zlasti še spremembe v deviznem poslovanju, in pa nezmožnost delovne organizacije, da bi se hitreje in učinkoviteje prilagajala spremembam
Geologija Šaleške doline
V četrtek in petek prejšnji teden je bil v Titovem Velenju dvodnevni simpozij na temo Geologija Šaleške doline. Simpozij je bil sest avni del priredit ev ob 11. mednarodni razstavi mineralov in fosiiov.kisojov sobotoodprliv Tržiču. Na tem srečanju v Titovem Velenju so med drugim spregovorili o razvoju Rudnika lignita Velenje in njegovem pomenu za «ospodarsi> o Slovenije, o vplivu premogovništva na Šaleško kotlino. o proučevanju zgodovine slovenskega premogovništva, nahajališčih premoga v Sloveniji, možnostih njihovega izkoriščanja itd.
Simpozij jugoslovanskih geologov so organizirali REK Titovo Velenje, Geološki zavod I jubijana in odsek za geologijo tozd Montanistika l.jublja-
Odlikovanja
Predsednik velenjske občinske skupščine Janez Basle je izročil prejšnjo sredo odlikovanja predsedstva SFRJ enajstim delavcem Zdravstvenega centra Velenje. Nada Hribar, Danica Markus in Ivana Novak so prejele medaljo dela, Tončka košan, Olga Krašovec. Marija Lesjak. Anastazija Majcen — Kim. Stanislav Ocvirk in Anica Satler so prejeli red dela s srebrnim vencem, Jožeta Re-berniku je podeli) medaljo zaslug za narod. Kristijanu llrastelu pa red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
SMERI DOLGOROČNE SANACIJE GORENJE TGO
O smereh dolgoročne sanacije Gorenje TGO je na sobotni seji delavskega sveta obširneje spregovoril predsednik poslovodnega odbora Janez Miklavčič. Med drugim je povedal, da je osnovna naloga delovne organizacije povečanje izvoza na konvertibilna tržišča, saj položaj Gorenja na svetovnem tržišču to omogoča. Ocenjujejo, da bi bilo mogoče, v primerjavi z letom 1983, do leta 1990 povečati izvoz na konvertibilna tržišča za 58 °7o, ob tem pa računajo le s 33 % porastom uvoza s konvertibilnih tržišč. Sicer bo potrebno za dolgoročno sanacijo delovne organizacije zagotoviti optimalno izkoriščenost zmogljivosti s hkratno obnovo obstoječih zmogljivosti in odpravo ozkih grl, uvajati nove, dohodkovno zanimivejše in izvozno usmerjene programe ter nadaljevati z racionalizacijo poslovanja. Novi programi s področja strojništva, toplotne tehnike in profesionalne elektronike naj bi že leta 1985 ustvarili 39,5 °Š> dohodka delovne organizacije. Za načrtovane naložbe v tehnologijo, ki naj zagotovi predvideno povečanje izvoza, pa bo rabilo Gorenje do leta 1985 1 milijardo 716 milijonov dinarjev; v to pa ni vračunan uvoz razpoložljive opreme iz tovarne Gorenje Koerting Elektronic iz Grassaua, kjer so konec meseca marca prenehali s proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov.
Spremenjeni pogoji gospodarjenja terjajo novo opredelitev smeri dolgoročne sanacije Gorenje TGO, za kar bo treba predvideti realne rešitve, za dopolnjen sanacijski program pa pridobiti mnenja vseh pristojnih dejavnikov. Sicer bo terjalo uresničevanje dopolnjenega sanacijskega programa, katerega temeljni cilj mora biti prestrukturiranje Gorenje TGO, večletno angažirano delo, nasploh pa sistematično strokovno delo prav na vseh področjih.
Odločneje kot doslej bo treba razreševati poslej tudi finančno problematiko Gorenje TGO. Delovni organizaciji namreč manjka trenutno 1 milijarda 528 milijonov dinarjev obratnih sredstev, upoštevaje nekrito izgubo po zaključnem računu za leto 1982, pa skupaj 3 milijarde 765 milijonov dinarjev. Za pokrivanje deviznih in dinarskih obveznosti oziroma manjkajočih obratnih sredstev predlaga Gorenje TGO, da bi skupaj z Ljubljansko banko Združeno banko organizirali konzorcij bank ter sprejeli program odplačil. Nekatere možnosti za to so že nakazane. Za skupno dolgoročno nastopanje, še posebej na tujih tržiščih, in za nadaljnji skupni dolgoročni razvoj bo Gorenje TGO poskušalo pridobiti k sofinanciranju delovne organizacije. ki združujejo svoje interese v Gorenje SOZD, druge delovne
organizacije, ki združujejo svoje interese v reprodukcijskih verigah, in pa delovne organizacije, ki bodo svoje interese ob pokrivanju obveznosti izkazale prek občinskih in republiškega sklada rezerv gospodarstva. Takšen pristop želijo uveljaviti tako za pokrivanje izgub kot za modernizacijo obstoječe proizvodnje in nove programe.
Ko bo izdelana dolgoročna devizno bilančna projekcija Gorenje TGO pa bodo izoblikovali tudi dokončne predloge o možnostih odplačila nakopičenih obveznosti.
POBUDA ZA OBLIKOVANJE POSEBNEGA SVETA ZA SPREMLJA N J E IN USKLAJEVANJE IZDELAVE DOPOLNJENEGA SANACIJSKEGA NAČRTA GORENJE TGO
Delavski svet Gorenje TGO je na sobotni seji tudi sklenil, da se oblikuje poseben svet, ki ga naj bi sestavljali najodgovornejši poslovodni in strokovni delavci Gorenje TGO, Gorenje Promet servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj ter Gorenje SOZD. Njegova naloga bo spremljanje in usklajevanje izdelave dopolnjenega sanacijskega načrta Gorenje TGO. V delu sveta pa naj bi sodelovali tudi zunanji predstavniki, zlasti še predstavniki izvršnega sveta, gospodarske zbornice in banke.
Predlog smernic in ukrepov za sanacijo pa bosta pripravila posebna strokovna komisija, ki jo bo vodil član poslovodnega odbora Gorenje SOZD Andrej Kržič in strokovni svet Gorenje TGO.
PREDLOG NAČRTA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA LETO 1983
Na zadnji seji je delavski svet po krajši razpravi dal v javno razpravo predlog delovnega načrta Gorenje TGO za leto 1983. Obeti so resnično optimistični, saj je v primerjavi z letom 1982 predvideno 32 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje in 26 % povečanje konvertibilnega izvoza. Rezultati gospodarjenja, doseženi v obdobju januar — marec 1983, niso takšni, kot naj bi jih bili dosegali. Vendar pa v Gorenje TGO ugotavljajo, da bi bilo mogoče zaostanek proizvodnje nadomestiti do konca leta, tudi z delom ob prostih sobotah. Izvoz na konvertibilna tržišča pa je bil ob koncu meseca marca skorajda tolikšen, kot ga predvideva predlog letnega načrta, za obdobje prvih treh mesecev.
NOV PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA
Zaradi imenovanja dosedanjega predsednika Viktorja Vaupota, diplomiranega inženirja, za vršilca dolžnosti direktorja delovne organizacije Gorenje Fecro, Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec, je delavski svet Gorenje TGO na zadnji seji izvolil za novega predsednika Vlada Rančigaja iz DSSS delovne organizacije.
Spremembe in dopolnitve razvojnega načrta Gorenje SOZD
Izvoz 1983-1985: 372 milijonov dolarjev
Spremenjene razmere in pogoji gospodarjenja (naložbe, izvozna usmerjenost, poslovna uspešnost) in želja, da bi bili razvojni cilji zastavljeni kar najbolj realno, so bili poglavitno vodilo pri pripravi sprememb in dopolnitev razvojnega načrta Gorenje SOZD za obdobje 1983—1985. Delavski svet Gorenje SOZD je na zadnji seji, kot smo že poročali, obravnaval osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Gorenje SOZD za obdobje 1983—1985 in ga dal v javno razpravo. Trajala bo do konca meseca maja, ko bo delavski svet izoblikoval predlog sprememb in dopolnitev, o katerem bodo v začetku meseca junija odločali samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela oziroma enovitih delovnih organizacij. Člani delavskega sveta Gorenje SOZD so na zadnji seji tudi poudarili, da je treba, upoštevaje nove razvojne cilje za obdobje 1983—1985, čimprej začeti sestavljati dolgoročni načrt razvoja Gorenje SOZD in delovnih organizacij Gorenje.
V	TREH LETIH NAJ BI GORENJE PRODALO NA TUJE ZA 372 MILIJONOV DOLAR JEV IZDELKOV
V	primerjavi s predvidevanji iz leta 1980 oziroma 1981 je s predlaganimi spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1983—1985 predvidena umirjenejša rast tako proizvodnje kot vseh drugih kazalcev razvoja.
V	obdobju 1983—1985 naj bi Gorenje SOZD doseglo proizvodnjo v vrednosti 104 milijarde 417 milijonov dinarjev, 31 milijard 843 milijonov dinarjev dohodka, izvozilo za 372 milijonov dolarjev izdelkov, uvozilo za 270 milijonov dolaijev reprodukcijskih materialov in sestavnih delov
ter ustvarilo 3 milijarde 591 milijonov dinaijev akumulacije (upoštevaje načrtovane posledice izgub podjetij v tujini pa bi bilo akumulacije le 1 milijardo 648 milijonov dinarjev).
Sicer naj bi v obdobju 1983—1985 dosegali naslednjo poprečno letno rast: proizvodnje 7 % (po prvotnih predvidevanjih za obdobje 1981 — 1985 14.1 %), dohodek 7.6% (13.3%). izvoz 11.4% (17%). uvoz 4.5% (II %). število zaposlenih 2.2 % (3 %), dohodek na zaposlenega 5.3 % (10 %), akumulacija 23.9 % (30 %).
V	strukturi dohodka bodo leta 1985 udeleženi bruto osebni dohodki s 40.1 %. skupna poraba s 4.7 %. za razširitev materialne osnove dela bo na voljo 10.1 % dohodka, za rezeve pa 2.5 % dohodka.
V	obdobju 1983—1985 bo Gorenje SOZD od ustvaijene bruto akumulacije namenil okrog 200 milijonov din kot posojilo za financiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin, za financiranje razvoja infrastrukture v okviru sisov materialne proizvodnje pa okrog 336 milijonov din. Za odplačilo anuitet iz obstoječih in novih posojil bodo namenili skupno 210 milijonov dinarjev, za rezerve okrog 350 milijonov dinarjev. za lastne naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva ter za namensko združevanje sredstev pa 1 milijardo 382 milijonov dinaijev.
PET OSNOVNIH PROGRAMSKIH CELOT
Osnovo za skupno planiranje razvoja, določanje prednostnih razvojnih ciljev ter oblikovanje ! skupne temeljne, poslovne in razvojne politike pa predstavljajo naslednje programske celote: aparati in oprema za množično porabo, profesionalna elektronika. zeleni program, toplotno instalacijski program ter program proizvodnje reprodukcijskih materialov in sestavnih delov.
Za obdobje 1983 — 1985 je predvidena v poprečju 7 % letna rast obsega proizvodnje (za razdobje 1981—1985 je bila najprej predvidena 14.1 % poprečna letna rast), od lega 11.4 % poprečna letna rast za izvoz. Sicer naj bi se
poprečni letni obseg rasti proizvodnje po posameznih programskih celotah gibal predvidoma takole: aparati in oprema za množično porabo 3.8 % (od tega za izvoz 10.4 %). profesionalna elektronika 29.8% (15%), zeleni program 22.7 % (30 %), toplotno instalacijski program 20 % (25,3 %) ter program proizvodnje reprodukcijskih materialov in sestavnih delov 10.1% (22%). Ostvaritev načrtovane rasti programa profesionalne elektronike, še posebej pa računalništva, pa je pogojeno s" pridobitvijo namenskih deviznih sredstev iz naslova združevanja deviz za prednostne industrijske veje.
V strukturi skupne proizvodnje Gorenja se bodo deleži spremenili tako. da bodo znašali leta 1985: aparati in oprema za množično porabo 73 % (v obdobju 1983—1985 se bo udeležba v strukturi zmanjšala za 4,5 %), profesionalna elektronika 4 % (povečanje za 1,2%), zeleni program 5% (povečanje za 1,3%), toplotno instalacijski program 1.5% (povečanje za 1,5%) ter program proizvodnje reprodukcijskih materialov in sestavnih delov 11 % (povečanje za 0,5 %).
RAZISKOVALNO RAZVOJNA DEJAVNOST
Rast zaposlovanja na področju raziskovalno razvojne dejavnosti bovobdobju 1983—1985 višja kot na ostalih področjih poslovanja. Poprečna letna stopnja rasti zaposlovanja delavcev za izvajanje raziskovalne razvojne dejavnosti bo v Gorenje SOZD v naslednjih treh letih znašala tako 5 %.
Sicer bodo delovne organizacije Gorenje za izvajanje raziskovalno razvojne dejavnosti namenile v obdobju 1983—1985 od 7.8 % do 10,2 % dohodka tekočega leta. Stopnja letne rasti porabe teh sredstev pa bo znašala v že omenjenem obdobju 23 %.
Za izvajanje raziskovalno razvojne dejavnosti na področju prednostnih strateških programov. katerih realizacija zagotavlja ostvaritev načrtovanih ciljev, zahteva pa angažiranje multidi-sciplinarnih raziskovalno-ražvoj-nih zmogljivosti, bodo delovne organizacije združevale tolikšen del sredstev, da bodo le-te 1985. leta dosegla 20 % njihovih sredstev za izvajanje raziskovalno razvojne dejavnosti. Tako bo mogoče financirati najvažnejše usmerjene raziskovalno razvojne projekte.
Na predlog odbora za programiranje in razvoj bo delavski svet Gorenje SOZD usmerjal sredstva zlasti za uresničitev naslednjih usmerjenih raziskovalno razvojnih projektov: računalništvo; elektronski in elektromehanski elementi; avtomatika in robotika; avdio in video tehnika; medicinska oprema; uvedba elektronike v gospodinjski prostor: kuhinjski in sanitarni prostor; komunikacijski sistemi na osnovi TV: intenzivno pridobivanje hrane na manjših površinah in sodobno urejanje bivalne okolice; pridobivanje in hlajenje mleka; sistemi ogrevanja za potrebe individualnega potrošnika; varilna tehnika; pločevin-sko preoblikovanje: jeklo za orodje, priprave in strojegradnjo; raziskovalno razvojno delo na področju polimerov, korozije, šumov in vibracij ter razvoj pre-izkuševališča.
Sredstva za raziskovalno razvojno dejavnost bodo z večjim relativnim deležem usmerjena predvsem v tiste raziskovalno razvojne projekte, ki so pomembni za Gorenje kot celoto, v infrastrukturne projekte ter v projekte z večjim integrativnim pomenom.
NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA
Uresničevanje začrtane programske politike Gorenje SOZD ter uist proizvodnje in izvoza terjata tudi znatne naložbe v posodabljanje in razširitev materialne osnove dela delovnih organizacij Gorenje. Skupna vrednost inve-sticij v osnovna sredstva v obdobju 1983 — 1985 bo znašala za
Gorenje SOZD 2 milijarde 300 milijonov dinarjev, kar znaša v poprečju 7% ustvarjenega družbenega proizvoda, ustvatjenega v tem obdobju.
Delovne organizacije bodo usklajene načrtovale celotno investicijsko dejavnost, določile skupne prednostne razvojne projekte in v ta namen sklenile samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev.
Struktura financiranja naložb naj bi bila predvidoma naslednja: lastna udeležba investitorja in združena sredstva Gorenje SOZD 48 % (za obdobje 1981 — 1985 je bila predvidena tovrstna udeležba s 40 %), sredstva bank za financiranje naložb 30 % (33 %), sredstva tujih oseb in drugi viri pa 22 % (27 %).
KADROVSKA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE
Z učinkovito organizacijo dela ter z racionalno izrabo delovnega časa bodo delovne organizacije Gorenje zagotovile, da v obdobju 1983 — 1985 poprečna stopnja zaposlovanja v Gorenje SOZD ne bo presegla 2,2 % letno. Za načrtovani povečani obseg poslovanja bodo od leta 1983 do vključno leta 1985 na novo zaposlili 800 delavcev.
Predviden programski razvoj bo. razumljivo, mogoče doseči le z ustrezno kadrovsko sestavo. Računajo, da bodo 1985. leta dosegli naslednjo strukturo zaposlenih: visoka 2,3 % (leta 1981 1,5 %), višja 2,9% (2,0%), srednja 13% (11,9%), široki profil 30% (28,9%), ozki profil 51,8% (55,7 %).
Zaposlovali bodo predvsem delavce za visoka strokovna dela in naloge ter za proizvodne dejavnosti. da bi razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci izboljšali v korist proizvodnih delavcev. Za dosego željene kadrovske strukture bodo delovne organizacije namenile za štipendijo ter izobraževanje iz dela in ob delu najmanj 2 % po osnovi bruto osebnega dohodka.
SKUPNA DEVIZNA POLITIKA
Delovne organizacije Gorenje bodo. kot je predvideno s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma, oblikovale skupno devizno politiko in za ostvaritev temeljnih ciljev omenjenega sporazuma združevale devize v skladu s sprejetim programom. V okviru stopenj letnega povečanja izvoza bodo pospeševale razvoj, proizvodnjo in prodajo tistih izdelkov, ki vsebujejo manj kot 30 % uvoženega materiala. Poseben napor za povečanje izvoza pa bodo morale storiti tiste delovne organizacije Gorenje, pri katerih izvoz v vrednosti proizvodnje še ni udeležen s 30 %. Te naj bi povečevale izvoz d- akrat hitreje kot bo naraščala proizvodnja.
V primeru negativnega deviznega učinka pa bodo morale delovne organizacije Gorenje same poskrbeti za pokrivanje deviznega manjka.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV REZERV
Delovne organizacije Gorenje bodo skladno z določbami samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD in sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv Gorenje SOZD združevale del svojih sredstev rezerv v skupne rezerve Gorenje SOZD.
POPRAVEK
Pri članku Termoelektrarne Šoštanj — želijo še bolje izkoristiti zmogljivosti obratovalnih naprav — nam jo je tiskarski škrat zagodel.
Proizvodnja v prvem tromesečju letošnjega leta ni znašala le 132 milijonov 900 tisoč k\Vh električne energije, ampak milijardo 133 milijonov kVVh.
Po elektroenergetski bilanci SRS za leto 1983 je predvideno, da šoštanjfke termoelektrarne proizvedejo 2 milijardi 774 milijonov kVVh električne energije in ne kot je zapisano v članku 2,774.000 kVVh električne energije.
Prizadetim se za neljube napake opravičujemo!
l_stran*naS C8S
NASl KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje *	12. maja 1983
Rezervni vojaški starešine občine Mozirje
Delovni na vseh ravneh
Rezervni vojaški starešine s svojim raznolikim in marljivim delom prispevajo velik delež k napredku naše celotne družbe, k utrjevanju socialističnega samoupravnega sistema in h krepitvi sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v svoje nenehno delo pa vgrajujejo tudi vrednote NOB in socialistične revolucije. Enaka ugotovitev seveda velja tudi za starešine občine Mozirje, katerih delo je bilo tudi v preteklem obdobju močno razgibano.
Predvsem so veliko dela namenili izvedbi volilnih konferenc v občinski in krajevnih organizacijah, sodelovali pa so tudi na številnih drugih akcijah v občini. Njihov program idej nopoli tičnega izobraževanja in obrambno-zaščit-nega usposabljanja, ki je razdeljen na obvezna predavanja, posamično izobraževanje in preverjanje znanja ter usposobljenosti na orientacijsko-taktičnih pohodih, so v celoti izpolnili. Velika obremenitev za starešine je bilo izobraževanje prebivalstva, saj so že sami razporejeni na številne dolžnosti in oblike usposabljanja.
Dejstvo je torej, da so starešine v
veliki meri vključeni v otanmb«® in samozaščitno usposabljanje p®e>-bivalcev in mladine, v (obcamtae krožke na šolah, velika večina pui jih sodeluje tudi v števitait! organih in delovnih telesih v všefo okoljih. Zveza rezervnih vojaški!! starešin tvorno sodeluje z dragim organizacijami in društvi, še pose>-bej z borci, mladino, stireUoj, planinci in taborniki s katerimi prirejajo različne pohrične htm manifestativne akcije. Tako- s® sodelovali na pohodu Po početo heroja Kebeta, v zadnji etapi pohoda Po poteh 14. divizije; na pohodu Po poteh partizanske- sami-tete na Solčavskem, spremljali kurirčkovo pošto in štafeto mliadtor-sti, sodelovali z vojaki v obme-jirolti postojankah, z osnovnošotd in. še bi lahko naštevali.
Občinska konferenca ZRVS Mozirje povezuje 489 rezervMitij starešin, ki so vključene v ekseti krajevnih organizacij. V" bodoče bodo precej naporov vlažili « oživitev dela in v ustanavljanje no*-vih aktivov ZRVS v tenteJjiniillii organizacijah, okrepili bodo dleto obrambnih krožkov in še tesne-jie sodelovali s komisijo pri opfečintilui konferenci SZDL za usniiecjiaisje mladine v vojaške šole in poUkc.
NadUijievaJlii bodo tudi z akcijo vklljiuičeeaiiijai otircanov brez čina v orgamiizaicijo in z akcijo vključevanja žensk — prostovoljk
v sltažernjie kadrovskega roka. Znannoi bodo* marali okrepiti tudi iarfOTmatireiiiiDi dejavnost, pri čemer moraji® povečati število naročnikom na netijo Naša obramba in se
bolj posluževati drugih sredstev javnega obveščanja pri obveščanju članov o delovanju občinske organizacije ZRVS. Ne glede na nekatere pomanjkljivosti so rezervni vojaški starešine mozir-ske občine opravili veliko dela in skoraj v celoti izpolnili zahtevne naloge.	j p

StriftMr»w m sodelovanje s strelci je zelo pomembna sestavina delovanja rezervnih vojaških starešin.
Lovska družina Rečica ob Savinji
Uresničeni delovni načrti
Lovci z Rečice ob Savinji so tudi v lanskem letu uspešno opravljati svoje poslanstvo. Dosegli in celo presegli so gospodarski in gojitveni načrt in bili uspešni tudi na številnih drugih področjih. Lovne površine rečičkih lovcev so najmanjše od vseh družin v Gornji Savinjski dolini, sicer pa imajo s sosedi zelo dobre odnose in zlasti z Ljubenci dobro sodelujejo. Lovišče je bogato z nekaterimi vrstami divjadi, lovci pa imajo kljub temu vrsto problemov. Zaradi zemljepisnega značaja njihovega področja so lov išča prepredena z vrsto gozdnih in drugih prometnic, v višinskih predelih se zaraščajo pašniki kjer sicer kraljuje plemeniti gams. na-
ravno zavetišče fazanov um zajcev afr Savinji pa se zaradi hmega zaaidai-vanja močno krči. s tem psi se troafiijfia' stalež divjadi.
Gozdarski in gojitveni marat s® Uokici v celoti uresničili in ga celio preselil., niso pa v celoti dosegli odsmefa pirii srnah, zajcih in pernati divjanji, laip« staležu ni škodovalo. Tudi -Hiter « lta>-viščih niso opazili pomembiiiejsflk too^ lezni in drugih nevšečnosti škodit na kmetijskih površinah skorajda;*« bite., pa tudi odnosi med lovci, kmeta iim drugimi prebivalci so na zjdoivolJjiiKi' ravni.
Lani so člani lovske družne Račka opravili 14 skupnih lovom, tirii skuipne
Lovci med eno izmed akcij pri koči na Stonu, kjer bodo pridobili električno energijo
Turistični kam p v Varpolju
Kmalu prvi gostje
Gornja Savinjska dolina bo končno le storila pomemben korak naprej pri krepitvi svoje doslej pičle in neenotne turistične ponudbe. Kampirni prostor, ki ga ob Savinji v Varpolju gradi Jože Borštnar. že dobiva svojo podobo, zaenkrat seveda le prvi del sicer obsežnega načrta. Zaraščeno gmajno sta že zamenjali poslopji za sprejem gostov in za sanitarije ter urejeni prostori za kampiranje. Začetna zemeljska dela so sicer še vidna, še do konca letošnjega leta pa bo prostor z dodatnimi opravili dobil še privlačnejši in pravi videz.
Obsežna propagandna zala, da je med turisti, seveda tudi tujimi. veliko zanimanja za takšno odliko letovanja in po pričakovanji bodo pni gostje kamp obiskali še ta nese«. Veliko dela je bilo že oprav fjenega. vefiko nalog seveda še čaka. predvsem pa bo treba očistiti okolico, saj divja odlagališča smeti in odpadkov iz preteklosti za goste na sprehodih ob Savmjj razumljivo ne bodo posebej privlačna. Sicer pa je začetek zares ubetaven n lahko le upamo, da bo tako tudi » prihodnje.	J. P.
liSteiP*®™
Pri čiščenju in urejanju prostora so v nedeljo dopoldne pomagali lurijmm prizadevni mladinci iz Tnuvč.
giojjitiueiiie akcije tet šari delovne akcije jpr-i diditin^ikaojjii svojega lovskega dlomu; ikii SttMMiu. V bodoče bodo morali traiaraStn; prnototam včaisiBi nezadovoljive uijidkžlire mi skmipttifc tovifi. Delo or-aumov ifaužimeje Itnte dobro, prav tako dkte gsOTpodaajst. gojitvene komisije, ilovske ItoiSi sm redtao' vzdrževali in jih Ibioiiii-i Ibtios itedatCEDOi opremili, veliko puiziormosai w> nnaimneraiLi izobraževanju in; -HmcivkjLOtttiMiitnia! izpopolnjevanju, na-"li pn tudi raai strelskem pod-
ročju. tudi v športnem pogledu.
V bližnji bodočnosti bodo pridobili problem shranjevanja in odvoza od-streljene divjadi, dogradili kočo na Medvedjaku. kočo na Stonu. kjer bodo letos pridobili električno energijo, pa bo treba tudi prekriti. Seveda so uspešno opravili še veliko drugih rednih nalog, njihova prizadevnost in tovarištvo pa sta porok, da bodo uspešni tudi v prihodnje.
J. P.
Podelili odlikovanja
Med šitesiitae prireditve, ki so se v (OiMUcjiii Savtmjiskt dolini zvrstile ined minulim prazniki, je sodila ruimilii stovesnasn v prostorih občinske skoi^sciine- ma kateri so najza-sltaii-nirjišiiijini oftčanotm podelili le-tošmjia drifevtra odlikovanja.
I OD HERMAN j e prejel Red nepiaMike z bronastim- vencem;
ffKAINC GERDINA, STANKO PRODNIK in JIOZiCA PURNAT
so prejeli Red zaslug za narod s srebrno zvezdo;
STANE KRANJC, DRAGA PUNCER in VIDA STIGLIC so dobitniki Reda dela s srebrnim vencem;
IVAN PURNAT je dobil Medaljo zaslug za narod;
ROMAN GRUDN1K, RUDI ŠVERC, MAJDA URANK in JOŽICA VEBER pa so prejeli Medaljo dela.
TOK Kmetijstvo Šoštanj
Zadovoljivo prvo tromesečje
Člani temeljne organizacije kooperantov Kmetijstvo Šoštanj so v letošnjem prvem tromesečju proizvedli 596.604 litrov mleka, kar je za devet odstotkov več kot lani in 23 odstotkov letošnjega plana. Proizvodnja pitancev je dosegla 181.319 kilogramov, kar je za 31 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in 28 odstotkov letošnjega plana. Odkup starejšega goveda so uresničili v višini 8300 kilogramov, kar je nekaj manj kot je bilo predvideno. Trenutno zelo pod planom je odkup plemenske živine, ki je dosegel le 2049 kilogramov ali 9 odstotkov letošnjega celotnega plana. Tudi privez telet nekoliko zaostaja za planom. V letošnjem prvem tromesečju pa je bilo privezano 258 telet. Na področju prašičereje je sicer proizvodnja v primerjavi z lanskim obdobjem v porastu, vendar pa tudi ta zaostaja za letošnjim planom. Pri proizvodnji piščancev pa je z 205.335 kilogrami presežen četrtletni plan.
In kakšno je mnenje o teb proizvodnih dosežkih?
Proizvodnja mleka je že sedaj v porastu, zato v temeljni organizaciji menijo, da ne bo večjih trav pri uresničitvi načrtovane količine. Oskrba z reprodukcijskimi materiali je bila v zadnjem obdobju zadovoljiva. Rejci so lahko nakupili dovolj močne krme po sprejemljivih cenah, večkrat pa je bila pretrgana preskrba z mineralnim dodatkom, kar dolgoročno negativno vpliva na produkcijo kakovostnih plemenic.
Pri proizvodnji mladega pitane-ga goveda so količinski kazalci vzpodbudni, vendar je potrebno ob tem omeniti, da je bila tržna proizvodnja v zasebnem sektorju v prvih treh mesecih močnejša, kot bo v naslednjih mesecih.
Do manjšega odkupa starejšega goveda je prišlo predvsem zaradi nizkih odkupnih cen na začetku leta, kar je vplivalo na povečanje števila domačih zakolov. Stanje pa se bo zaradi novih cen in dodatnih stimulacij v prihodnjih mesecih gotovo izboljšalo.
Tudi privez telet najbrž ni tako slab, kot kažejo podatki, ker teleta tam kjer je bil opravljen lastni privez še niso evidentirana. Ostala proizvodnja (plemenska živina, prašiči in piščanci) poteka ob polni zasedenosti hlevskih zmogljivosti.
Ker so pogoji za proizvodnjo v letošnjem lesu dokaj ugodni (pravočasno dobavljena koruza, sredstva sklada za vzpodbujanje kmetijske proizvodnje), v temeljni, organizaciji menijo, da bodo načrte tudi uresničili.
Večje težave imajo naši kmetovalci predvsem z rezervnimi deli za kmetijske stroje. Stroji za spravilo osnovne krme za živino so večinoma uvoženi, polog in druge carinske omejitve pa onemogočajo nakup rezervnih delov in seveda zmanjšujejo njihovo uporabnost.
Sicer pa so težave tudi z rezervnimi deli domače proizvodnje.
Doseči letni načrt
Pospeševanje v kmetijstvu
S strokovnim delom do večje proizvodnje
PfimjpešCTalta služba TOK Bkrametiijisti«iDi Sfišcamj je imela v pre-tnfklkra® Detruii dofcaj zahtevno delo saji jb na niržisČM primanjkovalo velik® pnoKžTiodni« potrebnih za nKimniMeni© delo kmetovalcev. Nfenadtoia je bilk oskrba z mineral-nriiimnii gnirojiilii, občutno je bilo pomurojikamjie močnih krmil, koru-ze^ zaSčiitmiiillii sredstev in goriva. H)todtMiiiiiD> breme je kmetovalcem BHroznočalto' po man j kanje rezervnih dktos za kmetijsko- mehanizacijo, mime-naliniltii ko-ncetttratov ter zdravili za žm-.morejo, kar je povzročilo pesečaiiitje' piodnustnih motenj pri govejih; pkrrarniaiifr. Posledice so sedtaji že- ©pazne saj, gredo mlade pUameurske krave v zakol in tako b®- nHanji ediet za pleme in pitanje.
Nesorazmerje cen med kmetijskimi proizvodi in reprooiateriali ža kroaetiiijstivoi se je v preteklem Itai še- povečate v škodo kmetijstva iin je- bito najslabše v zadnjih 32 lkri'Jin„ predvsem v živinorejski proitž^odijijj;..
Ve&ka urnima za doseganje bolj-šiih neziiiltatiBK je tudi zaskrbljujoča snaroMijta ssrtuktiMS gospodarstev, mji^©Wjen©st kmetijskih zemljišč iinr. še uedtaji neiairejema socialna var-rtfcjsn veSinte- kmeto-v. Zakoni, ki so » vtidljiavii še vedto dopuščajo nadtulljmjio' darofctjemje že itak propnoniKj! nnaliutii kmetij na oziSčne- dfediče. Neustrezna starostma MnaJtrnura kmečkega prebivalstva pa omej.uije posodabljanje knnetaijske; proizvodnje, obseg na-llmžfr in; sjprrariiiijairje dražbenoeko-WMsk.i!lin odnosa«..
Po- dragi slirami; neenoten jugo-stoKam»li.ii trg daje priložnost za dtofcazOTiaiiijp prednosti neor-ipmMiiianr proizvodnje in ustvarja lfwibicičnif daleraie.. Delavci v kmetij-
stvu se sicer zavedajo stabilizacijskih zahtev, vendar pa proizvodnje vseeno ne morejo bistveno povečati brez ustreznejših cenovnih razmerij. Za ublažitev teh neskladij v občinah nudijo kmetovalcem razne stimulacije in tako vsaj delno omejujejo deagrarizacijo, ki je najbolj problematična predvsem v višinskih predelih. Tudi v občini Velenje skušamo s takšnimi ukrepi zagotavljati povečanje tržne proizvodnje. V precejšnjo pomoč so sredstva intervencijskega sklada, ki pa se jih je v preteklem letu zbralo premalo, da bi lahko z njimi uresničili vse zastavljene naloge. Večino tako zbranih sredstev porabimo v občini za intervencije v živinoreji, vendar pa v razmerah, v kakršnih je ta dejavnost, zgolj mašimo vrzeli v cenovnih neskladjih, ne moremo pa zagotoviti večje prireje in boljše oskrbe z mesom.
Delo pospeševalne službe je seveda zaradi pomanjkljive oskrbe tržišča toliko bolj zapleteno. Prenos znanja in znanstvenih dosežkov v prakso, čemur posvečajo največjo skrb, je marsikdaj vprašljiv prav zaradi te okoliščine.
Kljub vsem težavam pa je bila pospeševalna služba z usmerjanjem tržne proizvodnje, načrtno porabo gnojil, strokovnim izobraževanjem kooperantov, prisotnostjo na terenu, usmerjanjem sredstev, vendarle uspešna. Zastavljeni načrt so kooperanti v glavnem dosegli, ob rednejši oskrbi s koncentrati in koruzo pa bi ga tudi presegli.
Sicer pa je bilo pri kooperantih v preteklem letu zgrajenih 12 novih hlevov, deset pa je bilo obnovljenih, postavljenih in obnovljenih je bilo 28 silosov in nekaj jam za
Sodobna spoznanja omogočajo uspešnejše kmetovanje
gnojevko. Ustanovljene so bile tudi nove strojne skupnosti.
V letošnjem letu bo najpomembnejša naloga pospeševalne službe povečanje tržne proizvodnje za 4,5 odstotkov, za kar pa bo seveda potrebno predvsem zagotoviti nemoteno preskrbo z repromateriali. Učinkovito se bo potrebno lotiti tudi izkoriščanja neobdelanih ali slabo obdelanih kmetijskih zemljišč ter jih čimprej aktivirati.
Uspešno delo naših kmetovalcev pa je v veliki meri odvisno tudi od delovanja veterinarske službe. Ta je v preteklem letu opravila preglede 193 hlevov ter naredila zapisnike o higiensko tehnični ureditvi za tržno proizvodnjo mleka. Pri nadzoru higienske kakovosti mleka v tržni proizvodnji so v preteklem letu opravili pregled 163 vzorcev mleka individualnih proizvajalcev. Ob tem so ugotov ili, da je bilo 60 vzorcev oporečnih, ker so vsebovali več kot 3 miljone bakterij, med njimi pa so bili celo nekateri vzorci z več kot 100 miljoni bakterij. Pri molznicah je bilo ugotovljeno tudi več vimenskih oboljenj. Ta oboi jen ja povzročajo precejšnjo gospodarsko škodo, obenem pa predstavljajo tudi potencialno nevarnost za potrošnike zato bo veterinarska služba tudi v prihodnje namenjala kar največjo skrb tej problematiki.
Sicer pa veterinarji v naši občini opravijo na leto okoli 4500 intervencij pri živinorejcih. Kmetovalcem poleg pomoči tudi svetujejo o tehnologiji vzreie in krmljenja živali, o zdravstvenem varstvu živali, o reprodukciji domačih živali in drugih vprašanjih ter jih tako izobražujejo in osveščajo za uspešnejšo kmetijsko proizvodnjo.
12. maja 1983
* Titovo Velenje
DOPISNIKI POROČAJO
nas cas * stran 5
Šoštanj
Oživljena prvomajska tradicija
Po večletnem mrtvilu ob prvomajskih praznikih je krajevna skupnost Šoštanj skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, v okviru posebnega pripravljalnega odbora letos že drugič organizirala svečano proslavo z baklado na predvečer 1. maja.
Ob napovedani uri so se na Trgu svobode pred domom krajevne skupnosti Šoštanj začeli zbirati taborniki v krojih in pionirji z rdečimi ruticami ter modrimi titovka-mi, z njimi pa tudi ostali šoštanjski otroci, mladina in odrasli. Še več krajanov pa je prišlo, ko so zaslišali zvoke borbenih in drugih melodij, ki jih je zaigrala godba Zarja. Korporativno so prišli člani lovske družine, ribiči, planinci in nepogrešljivi gasilci v paradnih uniformah s slovenskimi in državnimi zastavami ter društvenimi prapori. In ko se je končno zmračilo, se je vsa ta množica zbranih ljudi strnila v svečano povorko z godbo na čelu. Taborniki in pionirji so prižgali baklje in ob vsaki strani osvetljevali parado, ki se je v taktu maršov vila po mestnih ulicah proti ribiški koči ob šošštanjskem jezeru. Prizadevni ribiči so tudi ob obali jezera postavili prižgane baklje, katerih rdeči plamen je odseval in migotal na vodni gladini, kar je prispevalo k še lepšemu videzu. Ob ribiški koči je bil postavljen velik pokrit oder ob katerem so se zbrali udeleženci
povorke. Ciodba Zarja je pod vodstvom Silva Tamšeta zaigrala in-ternacionalo v sodelovanju mešanega pevskega zbora Slobode Šoštanj pod vodstvom Anke Verd-nikove. Svečani govornik je bil delavec šoštanjskih temoelektrarn Alojz Špegel, ki je obudil že stare in znane resnice o pomenu praznovanja mednarodnega delavskega praznika 1. maja. Sledil je nastop različnih plesnih točk, ki so jih prikazale učenke obeh šoštanjskih šol pod vodstvom tovarišico Podgorškove in Korenove. Treba je pohvaliti tabornike odreda Pustega gradu, ki so nedaleč od prireditvenega prostora prižgali mogočen kres, ob katerem so se zbrali mladi in stari ter zrli v visoko plapolajoči ogenj, kateremu so se pridružili tudi številni kresovi po hribih, ki obkrožajo našo lepo Šaleško dolino. Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno, saj je praznovanje po končanem programu trajalo z godbo in plesom domala do zore 1. maja, ko je godba Zarja po mestnih ulicah začela igrati budnice, ki so naznanjale začetek tridnevnega praznovanja.
2al pa je bilo tudi nekaj organizacijskih spodrsljajev. Glede na daljši dan in učinek bakelj bi kazalo drugo leto začetek povorke prestaviti na kasnejšo uro, kolikor je bilo letos treba čakati, da se je zmračilo. Na proslavi je bilo
ozvočenje prešibko, prišlo pa je tudi do neljubih prekinitev med nastopom plesne skupine. Vsekakor bi morala proslava vsaj tehnično potekati bolj tekoče, še zlasti, ker je bil program precej dolg. Udcleženci so pol ure čakali in stali na Trgu svobode, nato pa še eno uro na sami proslavi, kar je bilo utrudljivo. Po proslavi pa ni bilo prostora v ribiški koči in šotoru za vse udeležence. Zato jih je veliko odšlo domov, čeprav je bilo na plakatih napovedano ljudsko veselje ob pijači in jedači, a kaj, ko ni bilo miz in klopi. Najbolj vztrajni so posedli kar po travniku pred plesnim odrom. Čeprav so se člani ribiške družine zelo potrudili, so žal za tako množico ljudi zmogljivosti ribiške koče premajhne. Bilo je izredno veliko ljudi in organizatorji bi morali poskrbeti da bi lahko vsi udeleženci sedeli pri improviziranih mizah, nekaj stojnic z jedačo in pijačo pa bi moralo biti tudi zunaj za samopostrežbo. Veliko ljudi je prihajalo še po proslavi na ljudsko veselje, ki je spričo lepega vremena trajalo skoraj vso noč. In prav je tako, saj je praznovanje 1. maja priložnost, da se delovni ljudje poveselijo ter med seboj prijateljsko pokramljajo in navežejo nova poznanstva. Bolj se bomo poznali in družili, lažje bomo premagali skupne probleme.
V. K.
Metleče
Za praznik 1. maj
Že ves teden pred 1. majem je mladina zbirala suhljad, veje in razne odpadke za kres. Celo pionirčki niso manjkali in pomagali. Z veseljem so navozili, nosili in se mučili s starimi stvarmi, avtogumami itd. — vse je prišlo prav. Videli smo vesele in navdušene obraze. Tako je nastala visoka grmada blizu spomenika, skrbno odmaknjeno od gozda. Na vrhu grmade pa so zasadili veliko zastavo, ki naj bi bila pozdrav 1. maju! Tako lahko povemo, da je mladina našega rajonskega naselja
,,Metleče" celo prekosila mladino mesta Šoštanj.
Tudi stanovalci metleških blokov so očistili okolico. Raznobarvne cvetlice na oknih in balkonih, negovane gredice povedo, da gospodinje ljubijo lep in negovan dom.
Ko je prišel čas, je mladina prižgala kres. Veseli vzkliki in partizanske pesmi so se razlegale daleč naokoli. Veličastno so se dvigali rdeči plameni ter oznanjali praznik delovnih ljudi. Ura se je povesila že čez polnoč — kres je
še vedno gorel in s svojo svetlobo pozdravljal Metlečane in ves Šoštanja
Zjutraj, na dan 1. maja, je tovarniška godba Zarja popestrila praznik z igranjem koračnic. Veseli, po takem praznovanju, se zahvaljujemo vsem, ki so se trudili in sodelovali.
Še naprej si želimo sloge, razumevanja in sodelovanja.
Rudi Klamfer
Tudi godba Zarja nam je zaigrala
Odred jezerski zmaj
Izkazali so se
■ V Vodnjanju pri Pulju so letos že tretjič organizirali taborniško akcijo MLADOST V MAJU. Sodelovalo je deset ekip iz vse države, od tega samo dve od slovenskih, pa še te iz Titovega Velenja in sicer 12 tabornikov iz Odreda jezerski zmaj. Ostale ekipe so prišle iz Pulja, Zagreba in še nekaterih drugih hrvatskih mest. Ker je bila ak-ajo so organizirali v zveznem merilu, zato je vsebovala dokaj naporen pohod, poleg tega pa so morali taborniki izpolniti še veliko nalog.
Prvi dan je bil na programu orientacijski pohod, drugi dan pa postavljanje šotora in signalizacija. Elupe so štele 12 članov, od tega 3 tabornike in 3 tabornice. Orientacijski pohod se je začelobll.uri,končalpaobl8.20 km po največji vročini, med potjo reševanje testov iz prve pomoči, NBO in topografije, risanje profila terena, skic... vse te naloge so velenjski taborniki opravili izvrstno, enako tudi postavljanje šotora in signalizacijo. Zato tudi uspeh ni izostal, saj so osvojili prvo in 2. mesto in tako poleg nahrbtnikov prinesli še tri pokale.
* «J
"V

Spoznali so tudi mnogo novih tabornikov, z Zagrebčani (skupaj na sliki) pa so spletli zelo močne vezi, ki jih bodo ohranjali.
Aleš Ojstršek
KULTURA DELOVNEGA OKOLJA - TUDI TO JE KULTURA!
Tako bi lahko povedali za skrbno urejeno zelenico v tovarni Gorenje, kjer v zelenju najdeš kanček sprostitve!	N. Jerčič
Uršlja Gora
Pomagajmo povečati dom
Ko se iz Šaleške doline ob lepem vremenu oziramo na okoliške gore, med vsemi najbolj izstopa Uršlja gora ali Plešivec. Na Gori (po Koroško) že od leta 1981 uspešno raste povečan planinski objekt, ponos delovnih in zavednih ljudi iz Mežiške, Mislinjske, Šaleške in Dravske doline ter ostale Slovenije.
Uršlja gora (1696 m) s 400-letno izletniško tradicijo in prostranim razgledom na vse strani neba v razdalji nad 100 km, si to nedvomno zasluži. Z Uršljo goro je povezan tudi boj za Korotan in osvoboditev dežele v 1. in 2. svetovni vojni, o čemer pričajo spominske plošče padlim partizanom in domoljubom.
Pri 8 tisoč obiskovalcih na leto, je bil upravljalec (PD Prevalje) postavljen pred odločno zahtevo inšpekcij in gostov, da nekoliko izboljšan avstroogrski objekt tzgra-jen leta 1912, 1942 požgan, 1948 obnovljen) temeljito posodobi.
Kako sicer ob silnem porastu zanimanja za gorski svet nasploh in za Uršljo goro posebej v eni dnevni sobi velikosti 4x4 m namestiti goste in jim nuditi vsaj minimum uslug?
Ker je po podatkih iz vpisnih knjig razvidno, da prihaja približno petina obiskovalcev iz občine Velenje, je moralna dolžnost naših OZD, DPO in tudi občanov, da po svojih sposobnostih pomagajo pri obnovi. Gradnja na nadmorski vi-
šini 1700 m je dosti bolj zahtevna kot v dolini.
V prizidek je bilo doslej vloženo 2,6 mio din družbenih in privatnih sredstev, za dokončanje je potrebno zbrati še 1,4 mio din. Občina Velenje doslej še ni sodelovala z družbenimi sredstvi, čeprav sta bila oba velika gospodarska sistema k akciji povabljena že prvo leto.
Do zaključka gradnje in otvoritve v letu 1984 je še približno 15 mesecev časa, da se aktivno vključimo. Dokažimo tudi v tem primeru z dejanji našo pripravljenost na sodelovanje!
Miroslav Zolnir
Smučarski skoki
Mladi napredujejo
Letošnja smučarska sezona je za nami. Zato je prav sedaj pravi čas za ocenitev dela snovanje načrtov za prihodnjo sezono.
Velenjski smučarski skakalci so s svojo bero zadovoljni. Vremenske prilike so bile letos za to športno panogo dokaj ugodne, s tem pa tudi možnosti za vadbo. V primerjavi s preteklim letom je skakalni šport v Titovem Velenju napredoval, tako na področju kakovosti kot tudi množičnosti.
Odraz trdega in načrtnega dela / mladimi skakalci so seveda doseženi rezultati. Velenjski skakalci so se letos še posebej dobro odrezali na republiških in ludi zveznih tekmovanjih. Še zlasti to velja za 13. Iztoka Goloba, kije v tej sezoni dosegel zelo dobre uvrstitve. Določen paje bil za predtekmovalca na predo-limpijskih tekmovanjih v Sarajevu.
Golob in Pušnik sta letos postala zmagovalca v tekmovanju za pokal coete. Pušnik že drugič zapored. V tem tekmovanju, sestoji se iz več tekem, seje dobro uvrstil tudi Pogorelčnik, kije delil 2. do 3. mesto. Naj naštejemo le nekaj pomembnih dosežkov mladih velenjskih skakalcev v letošnji sezoni:
Prvenstvo SFRJ — mlajši mladinci: Iztok Golob 8. mesto. Matjaž Mihelič 21; Prvenstvo SRS — mlajši mladinci: Golob 2. mesto, Mihelič 18: pokal Cocta — Mlajši mladinci: Golob je bil enkrat 5.. dvakrat tretji, enkrat pa se je uvrstil na 6. mesto. Prvenstvo SRS — starejši pionirji: Golob 1. mesto, Mihelič 20; Pokal cocta — starejši pionirji: Golob si je na tem tek-
movanju kar štirikrat priskočil prvo mesto, v sredino lestvice pa sta se uvrstila še Mihelič in Pušnik. Prvenstvo vzhodne Štajerske regije: Go-lobje bil v svoji kategoriji prvi. Mihelič pa 4. Pokal cocta — mlajši pionirji: Pušnik 1. mesto in dvakrat drugo. Roman Tam.še 3.. 9. in 13. mesto Prvenstvo vzhodne regije — mlajši pionirji: Pušnik 1.. l amše 4.. Pogorelčnik 6., Čepelnik 7: Prvenstvo SRS — starejši cicibani: Pogorelčnik 3. mesto. Čepelnik 6.. Igor Jelen 13.. Daniel Rednjak 18. Pokal cocta — starejši cicibani: Pogorelčnik 4.. Čepelnik 6.. Matjaž Kranjc, 16.. Pe-venstvo SRS — mlajši ciciba-ni: Branko Kanduti 13. mesto. Boštjan Rednjak 18.. Pokal cocta — mlajši cicibani: Kanduti 15.. B. Rednjak 17.; Prvenstvo vzhodne regije: Kanduti 5. mesto. Rednjak B. 10.. Darko Dimec 16.. Rolan-do Kaligaro 19. Na republiškem tekmovanju mlajših pionirjev se je znova izkazal Pušnik. ki je osvojil prvo mesto. Gregor Dolar je bil 25., Pogorelčnik se je uvrstil mesto
* - \ i Uf? "i \ Iztok Golob — v Sarajevu je poletel že prek 90 m
za njim. Viki Čepelnik je zasedel 31. mesto. Boris Trs pa 42.
Seveda velja poudariti tudi to. da so kar trije velenjski mladinski skakalci v državni reprezentanci, in sicer Golob v A. Pušnik in Mihelič pa v B. Na nedavni prireditvi v Bra-slovčah pa so kar trije smučarski delavci velenjskega skakalnega kluba prejeli republiško priznanje. Čeprav se je smučarska sezona že končala. naši marljivi skakalci redno vadijo v telovadnici osnovne šole bratov Mravljakov.
Marjan Mulič
W r-- '
Pušnik je že drugič zmagal za pokal cocte
6. stran ★ fiaS C3S__KULTURA	_Titovo Velenje ★ 12. maja 1983
Pišite tudi vi v Naš čas
Topolšica
Za krajevni praznik razstava V. Svetina
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje
Koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjakove
V počastitev praznika krajevne skupnosti Topolšica ki ga tamkajšnji krajani proslavljajo v spomin na 9. maj leta 1945, ko je bila prav v tem zdraviliškem kraju v štabu 4, operativne cone podpisana brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo se je v teh dneh zvrstilo v Topolšici več različnih prireditev.
Že v petek. b. maja. je bila ob 19. uri v hotelu Toplica svečana seja krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij Topolšice na kateri so zaslužnim krajanom podelili bronasta priznanja OF. Ob 20. uri pa je bila še slovesna otvoritev slikarske razstave članice kluba Šaleških likovnih ustvarjalcev Veronike SVETINA učiteljice izZavodenj nad Šoštanjem. Vse prisotne goste in domačine je pozdravila predsednica kulturno prosvetnega društva dr. Dušan Mravtjak-Mrož »Jana Fenko. Sledil je
koncert Rudarskega okteta iz Titovega Velenja pod vodstvom pevovodje Ludvika ■Glavnika. Zapeli so 10 pesmi koroških, narodnih in umetnih. ki so jih vsi prisotni izredno zavzeto poslušali, saj ima oktet pevce izbrušenih vokalnih kvalitet pa čeprav obstaja šele dobri dve leti. Skratka, pevovodja Ludvik Glavnik zasluži s svojimi pevci Rudarskega okteta priznanje za kvalitetno petje, saj so si za koncert v Topolšici izbrali zelo zahteven program. Po tem lepem koncertnem večeru je Jana Fenko vsem članom okteta in pevo-vodji poklonila rdeče nageljne simbol majskega delavskega praznovanja.
Sledila je še predstavitev slikarke Veronike Svetina in njenih umetniških stvaritev. Seveda so ob tej priliki z lepim šopkom rdečih vrtnic, kijih je slikarki izročil predsednik mladinske organizacije iz Topolšice Slavko Drev. iz-
V. Svetina: Tihožitje, olje
raz.ili zahvalo umetnici, kije s svojimi slikami napolnila družabne prostore hotela Toplica in lako prispevala svoj delež proslavljanju krajevnega praznika Topolšice, ki se iz leta v leto vsesplošno ugodno razvija. Ob koncu naj zapišemo. daje to že peta razstava v hotelu Toplica, kijih izredno prizadevno organizira Ivica Štefan.	V. K.
Plesni klub Titovo Velenje
Vzgoji mladih še več skrbi
Ljubitelji vseh vrst plesov so ustanovili v Titovem^elenju plesni klub leta 1968. Letos, natančneje septembra, slavi ta klub majhen jubilej, 15. letnico delovanja. Danes v njem nekateri bolj drugi, manj dela 35 članov.
V plesnem klubu Titovo Velenje gojijo vse vrste plesov, največ treningov pa namenjajo športnim plesom. V klubu dela še revijska skupina za moderni ples Kaos. ,,V našem klubu si iz leta v leto zastavimo bogat in obsežen delovni program. Želimo ga kar najbolj približati tistim, katerim je naša dejavnost namenjena. Poleg latinskih, standardnih in ameriških plesov namenjamo v zadnjem času več Dozornosti družabnim plesom. Trenutiiiiaiamo tak plesni tečaj za delavce Gorenja, nato se bodo lahko tega tečaja udeležili ostali Velenjčani ter člani Šaleškega študentskega kluba. Toda, to še zdaleč ni vse. V klubu marljivo vadi tudi sedem plesnih parov, ki se vsako leto udeležujejo vrsto turnirjev in plesnih tekmovanj," so bile uvodne besede trenerja Plesnega kluba Titovo Velenje Alojza Fidlerja.
Plesni pari so v klubu razdeljeni po kvaliteti. Tiste, ki so boljši, vadita trenerja posebej. V klubskih prostorih, te imajo v Domu učencev, trenirajo skoraj vsak dan po več kot dve uri, saj je treba tudi tu delati, da hočeš žeti lepe uspehe. Po besedah našega sogovornika, je plesna dejavnost lepa le na zunaj. Vsak nastop terja od plesalcev ogromno truda in napornih treningov.
Precej skrbi namenjajo člani kluba vzgoji mladih plesalcev po osnovnih šolah, kjer delajo plesni krožki. ,,Na tem področju imamo zastavljen zelo obširen delovni program. V plesne krožke so vključeni
učenci od 2. do 7. razreda. S temi vadimo predvsem športne plese. Osmošolci pa imajo na programu plesne tečaje, na katerih se naučijo plesati predvsem družabne zvrsti. Vsako leto se mladi plesalci udeležijo republiškega tekmovanja, kjer dosegajo lepe uspehe. Lani so na takem tekmovanju ,,pobrali" kar šest pokalov. Letos je naš klub že prejel priznanje Zveze plesnih organizacij Slovenije kot najaktivnejši klub na področju vzgoje mladih plesalcev. Tega priznanja smo bili seveda člani plesnega kluba zelo veseli, saj nam potrjuje, da smo na pravi poti," je poudaril naš sogovornik.
Ponavadi merimo uspehe le po prejetih priznanjih in pokalih, vloženega truda pa nam je presneto malo mar. Člani plesnega kluba iz Titovega Velenja se ponašajo z mnogimi. Vitrina je polna raznih diplom in pokalov z nekaterih turnirjev, republiških pa tudi mednarodnih nastopov. Po besedah trenerja Alojza Fidlerja, je bilo preteklo leto najplodnejših v celem 15. letnem delovanju kluba.
S težavami, le kje jih danes ne srečamo, se otepajo tudi velenjski plesalci. Premalo je denarja za še pestrejšo dejavnost. Tudi dvorana je za redno vadbo premajhna. Malo več preglavic članom plesnega kluba povzročajo kadrovske težave. Takole pravi Alojz Fidler: ,,Za plesno dejavnost je med našimi občani kar veliko zanimanje. Tečaje vodiva le dva, oba amaterja. Dela imava vrh glave dovolj, saj imava še druge obveznosti.
Zato v klubu že nekaj let razmišljamo o profesionalnem trenerju. Delo bi bilo tako kvalitetnejše, dejavnost kluba širša. Veliko članov plesnega kluba po končani srednji šoli rado zapusti naše vrste.
Vsakokrat je treba začeti znova. Letos pa so morali v JLA še trije najboljši plesalci." Zatakne se tudi ^pri oblekah. Včasih so jih celo morali kupovati v tujini. V velenjskem plesnem klubu si morajo plesalci in plesalke plačati obleko sami, tretjino stroškov za čevlje pa krije klub«. Dovolj pove že to, da stane obleka za plesalca tudi do 10 tisoč dinarjev.
Pisali ne bomo le o težavah, ki jih je vedno veliko. Raje poglejmo kakšen delovni program so si člani plesnega kluba iz Titovega Velenja zastavili za to leto. Bistveno se ne razlikuje od prejšnjega, čeprav so mu dodane nekatere novo naloge. Tako bo lahko vsak ljubitelj plesne dejavnosti našel v njem nekaj zase. Poleg raznih gostovanj na turnirjih zvrstilo se jih je že v teh štirih mesecih kar nekaj, republišken»iin državnem prvenstvu, na katerega se velenjski plesni pari vestno pripravljajo, se bodo udeležili še mednarodnega srečanja mladih plesalcev na Češkoslovaškem. Na tem so bili že dvakrat in želi velike uspehe. Med 33 pari iz Vzhodne Evrope je zmagal prav velenjski par. Pripravljajo že tečaj aerobike — gimnastike po glasbi, radi bi organizirali vsaj dva kvalifikacijska turnirja, občinsko plesno tekmovanje mladih plesalcev. Nadvse slovesno želijo proslaviti 15. letnico delovanja kluba. Bolj organizirane) kot doslej bodo pričeli tečaje za odrasle, od začetnega, nadaljevalnega in izpopolnjevalnega. Vzgoja mladih plesalcev na osnovnih šolah je v delovnem programu poglavje zase, saj se jim je načrtno delo z mladimi že obrestovalo. Kot nam je ob koncu pogovora dejal trener Alojz Fidler, večjih uspehov letos ne pričakujejo. Veseli pa bodo, če bodo v kvalifikacijah zaplesali vsaj trije njihovi pari.
V domu kulture v Titovem Velenju bo nocoj (četrtek, 12. maja) ob 20.30 koncert naše najuspešnejše pianistke Dubravke Tomšič-Sre-botnjakove.
Dubravka Tomšič, ki je prvič javno nastopila s 5 leti, je danes ena največjih glasbenih umetnikov Jugoslavije. Nastopala je kot solist ali z najznamenitejšimi evropskimi in ameriškimi orkestri in koncerti, rala po vsej Evropi, Avstraliji, ZDA in v državah vzhodne Afrike. Nastopala je tudi na medna-rodnih-glasbenih festivalih, v Dubrovniku, Beogradu (BEMUS), na Dunaju, v Pragi, Martonvasaru, Aspenu, Philadelphiji in drugje. Snemala je v mnogih evropskih, ameriških in avstralskih radijskih in televizijskih hišah.
Rojena v Dubrovniku je Dubravka Tomšič najprej študirala glasbo v Ljubljani in študij nadaljevala v New Yorku na Julliard Aschool of Music, kjer je diplomirala in prejela ob tem posebne nagrade. V New Yorku je pridobila tudi splošno izobrazbo. Po svojem prvem uspešnem nastopu v Carne-gie Hallu se je dve leti izpopolnjevala pri slavnem pianistu Arthurju Rubinsteinu.
Leta 1967 je Dubravka zmagala na Mednarodnem tekmovanju ,,Mozart Festival" v Bruxellesu, med nagradami, ki jih je prejela pa omenimo nagrado ,,Oton Zupančič" (1970), ,,Zlato liro" Zveze
glasbenih umetnikov Jugoslavije
(1974),	Prešernovo nagrado
(1975),	Nagrado AVNOJ (1975), nagrado ,,Orlando" Dubrovniških poletnih prireditev (1978) in druge.
Danes je Dubravka profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ob tem je vodila tudi tečaje na Mednarodnem glasbenem seminarju ,,Franz Liszt" v Weimarju in bila član žirije mnogih jugoslovanskih in mednarodnih pianističnih tekmovanj.
O njenem igranju je Arthur Ru-binstein dejal: ,,Njena nadarjenost in individualnost sta ogromni.
Kakšna lahkota in kako prekrasen ton. Ona je res popolna in čudežna pianistka".
Na koncertu v Titovem Velenju bo Dubravka Tomšič igrala skladbo Domenica Scarlattija ,,Štiri sonate", skladbo WoIfganga Amadeusa Mozarta Sonata v G-duru, KV 2831 in skladbo Frederica Chopina ,,Balade".
Vstopnice po 100 din, za šolsko mladino pa po 50 dinarjev še dobita v predprodaji v knjižnici ter eno uro pred koncertom pri blagajni doma kulture v Titovem Velenju.
Razstava Tomaža Perka
V razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bodo jutri, 13a maja, ob 19.30 odprli razstavo slik akademskega slikarja Tomaža Perka iz Cerknice. Uvodoma bo govoril dr. Stane Mi-kuž. V kulturnem programu bosta sodelovala Godalni kvartet RTV Ljubljana in dramski igralec Boris Kralj. Pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo je prevzel Projektivni 'biro Velenje.
Tomaž Perko se je rodil v Ljubljani, leta 1947, kot sin znanega slovenskega slikarja Lojzeta Perka.
Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in dve lžti kasneje končal še podiplomski študij pri prof. Šubicu v Ljubljani (restavratorstvo in konzervatorstvo). Živi in dela na domu svojega pokojnega očeta v Dolenji vasi pri Cerknici.
Perkova slikarska dela nikakor niso le paša za oči, piše dr. Stane Mikuž v katalogu, kar bi spričo njegove formalne dovršenosti pričakovali, temveč nam odpirajo globlje poglede v svet umetnikovega prepričanja o vrednosti ali problematičnosti vidnega sveta.
Neredko kažejo na obrnjeno življenje našega sodobnega sveta, včasih pa nas umetnik opominja na vred-
nosti in vprašanja, katera smo v naglici potrošniškega pehanja povsem pozabili. Perkova razstava najnovejših del
v Kulturnem centru Ivana Napotnika, bo odprta do 9. junija letos, vsak delovni dan od 9.00 do 18.00, v soboto do 13.00.
Flora '82
Galerija Mesnica
Otvoritev
razstave
Člani plesnega kluba marljivo vadijo skoraj vsak dan
Jutri, 13. maja, bo v »Galeriji Mesnica« v Titovem Velenju otvoritev razstave fotografij Staneta Jeršiča. člana Fotokluba iz Titovega Velenja. Razstavo bodo odprli ob 19. uri, ob tej priložnosti pa bo nastopila kitaristka iz Celja Vita-Ziva Mavric.
Krajevna skupnost Podkraj — Kavče
Poživili delo na vseh ravneh
Krajani Podkraja in Kavč se zavedajo, da brez lastnega dela ni napredka.
Ivan Avberšek
V prenekateri krajevni skupnosti naše občine so v minulih prazničnih dneh pripravili vrsto delovnih akcij. Kopali so jarke za vodovod, kanalizacijo, delali na cesti, ali čistili kraj. Skratka, prvomajske praznike so proslavili delovno.
Za prostovoljno delo so se odločili tudi v krajevni skupnosti Paka, kjer so zadnji aprilski dan krajani, posebej še mladina in pionirji, delali na cesti, ki povezuje zaselka Loke in Jurk. Osnovna organizacija ZSMS Paka je vgoste povabila tudi mlade iz sosednjega Doliča. Sobotno prostovoljno delo, katerega pobudnik je bila krajevna konferenca SZDL Paka, so organizirali tudi v počastitev imenovanja praznika krajevne skupnosti.'ki ga bodo odslej krajani praznovali 24. aprila v spomin na poadlo kuriko, domačinko Angelo Avberšak.
Po končani delovni akciji so v krajevni skupnosti Paka pred rojstno hišo padle kurir-ke pripravili še slovenost. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili pionirji in mladinci iri podelitvi bronastih priznanj OF ter knjižnih priznanj zaslužnim občanom. so pripravili družabno srečanje.
Ob tej priliki smo se najprej pogovarjali s sekretarjem krajevne konference SZDL
Sonja Avberšek
Paka in predsednikom vaškega odbora SZDL Loke Ivanom Avberškom, ki je o
uspeli akciji povedal: »Udarniško delo smo tokrat organizirali na cesti, ki pelje mimo domačije padle kurirke Angele Avberšek in v njen spomin bomo odslej vako leto praznovali svoj krajevni praznik. Delovna akcijaje uspela čeprav smo pričakovali, da se bo dela na cesti udeležilo več prebivalcev, zlasti zaselka Loke. saj živi na tem področju precej krajanov, urejena cesta pa je za ta kraj še kako pomembna. Posebej velja pohvaliti mladino in pionirje, ki so se akcije udeležili v tako
velikem številu in dokazali, da se s skupnimi močmi in dobro voljo lahko veliko postori in doseže željene rezultate. V bodoče bomo podobne akcije v našem kraju nadaljevali. Seveda želja in potreb ne manjka, zato je vsako udarniško delo toliko bolj dragoceno.«
Predsednica osnovne organizacije ZSMS v KS Paka Sonja Avberšek pa je takole ocenila sobotno akcijo: »>Mladi se redno udeležujemo vseh delovnih akcij, ki so organizirane v naši krajevni skupnosti. Današnje, ki je namenjena krajevnemu prazniku. pa smo se udeležili v velikem številu. Ker smo sklenili navezati prijateljstvo s sosednjo osnovno organizacijo ZSMS v krajevni skupnosti Dolič. smo tudi mlade iz sosednje občine povabili na akcijo. Seveda jim bomo ob podobni priliki obisk vrnili. Delo ni bilo pretežko, saj so ga zmogli tudi pionirji naše osnovne šole. ki so se akcije udeležili prav tako v lepem številu. Vsi skupaj bomo sodelovali v kulturnem sporedu s pesmimi in recitacijami, zvečer pa slovesnost sklenili s kresovanjem.«
Bogdan Mugerle
O tem, da so si v krajevni skupnosti Podkraj — Kavče za letos zastavili obširen in bogat delovni program, smo v našem časniku že pisali. Danes bomo nekoliko podrobneje opisali nekatere akcije, ki so že stekle, ali pa bodo v teh dneh. O tem so pred dnevi razpravljali tudi člani predsedstva krajevne konference socialistične zveze. Med drugim so ugotovili, da so vse aktivnosti v kraju močno zaživele in da je letošnje leto mnogo uspešnejše od predhodnih. Tudi pripravljenost krajanov, da s svojim prostovoljnim delom kar največ prispevajo k razvoju kraja, je precejšna. Zato ne kaže dvomiti, da bodo želje, ki niso majhne, uspešno uresničili, čeprav jim primanjkuje denarja. Poživili bodo delo vaških odborov socialistične zveze kar bo nedvomno prispevalo k še aktivnejšemu družbeno-poli-tičnemu delu, čeprav so v zadnjem času že zabeležili viden napredek.
V nadaljevanju seje so člani krajevne konference SZDL spregovorili o načrtovanih nalogah, ki so jih razdelili na prednostne in nujne ter na tiste, ki jih bodo uresničevali sprotno, odvisno pač od potreb, ki se bodo pokazale. Ena najpomembnejših nalog, ki so se je že lotili, je brez dvoma izgradnja prepotrebnega vodovoda v Roper-če in Tajno. Druga in nič manj
pomembna naloga je temeljita obnova vile Major, v kateri bodo poslej prostori krajevne skupnosti, uresničevati pa jo bodo pričeli te dni. Nadalje se bodo lotili tudi izgradnje kanalizacije v Podkraju. Sicer so to delo nameravali pričeti šele v jeseni, vendar se je pokazalo, da so pogoji za izgradnjo kanalizacije že sedaj ugodni in zato ne kaže čakati na jesen. Seveda ob tem ne bodo zanemarili rednega vzdrževanja makadamskih cest, ki jih v tej krajevni skupnosti ni malo. Zlasti veliko skrbi bodo namenili cesti v Tajni, ki je najbolj potrebna popravila.
Da bi bili krajani kar najbolj seznanjeni z nalogami, ki jih v letošnjem letu čakajo, so pripravili zbore krajanov, ki so jih te dni sklicali ločeno po zaselkih. Ob tej priliki so krajani izvolili tudi novo skupščino krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti pa so le razširili na 13 članov. Poleg že stalne oblike obveščanja na zborih krajanov ' so se v krajevni skupnosti Podkraj — Kavče odločili izdati svoj bilten in preko njega seznaniti slehernega krajana o vseh pomembnih dogodkih v kraju. Zlasti delu krajevne samouprave in družbeno-poli-tičnim organizacijam bodo v biltenu namenili največ prostora, manjkalo pa ne bo načrtov, uspehov in težav, ki se bodo pri delu pojavljale.
Tudi družabno življenje v kraju bodo še popestrili in s tem zbližali krajane posameznih zaselkov. Čeprav poudarjajo, da ta dejavnost ni zamrla, pestra je zlasti ob praznikih, jo želijo kljub temu še obogatiti. Med naloge na tem pod-
ročju sodi tudi vsakoletni trim pohod krajanov Kavč, ki ga želijo razširiti še na Podkraj. Nesporno seveda je, da bi ob drugih aktivnostih tudi družabno življenje bolj zaživelo, če bi imeli zato primerne prostore. Zato je toliko bolj razumljivo zakaj si krajani skupaj z vodstvom krajevne skupnosti tako prizadevajo, da bi čimprej usposobili dom.
Za vsako krajevno skupnost je pomembno tudi sodelovanje s sosednjimi skupnostmi, tega se dobro zavedajo tudi v Kavčah in Podkraju. Nekaj so na tem področju že storili, saj dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo Andraž iz občine Žalec katere krajani se srečujejo s podobnimi problemi kot v Podkraju in Kavčah. Seveda želijo sodelovanje še razširiti, zlasti na kulturnem in športnem področju.
V navadi je že, da ob prazniku dela posvetimo posebno pozornost. To velja tudi za krajevno skupnost Podkraj — Kavče kjer so se na praznovanje še posebej skrbno pripravili. Slavili so predvsem delovno, saj so z nekaterimi načrtovanimi deli pričeli prav te dni. Pripravili so tudi očiščevalno akcijo in tako prispevali k lepšemu izgledu svojega kraja. Vse omenjene aktivnosti so in bodo poiskale preko vaških odborov SZDL in gradbenih odborov, ki jih v letošnjem letu čaka veliko dela. Da pa ne bi ostalo zgolj pri delu, so prvomajske praznike sklenili s postavljanjem mlajev, kresovanjem in družabnim srečanjem krajanov.
B. Mugerle
Akcij, ki ob uspešnem delu tudi zbližujejo ljudi, si v krajevni skupnosti želijo še več
Krajevna organizacija ZB NOV Zavodnje - Šentvid
Dogodek pomemben za vse krajane
Krajevna skupnost Paka
Za člane borčevske organizacije in tudi druge krajane Zavodenj je bil v nedeljo pomemben dogodek/ ki se ne ponavlja čestokrat, kot so dejali na slovesnosti v njihovem prosvetnem domu v Zavodnjah. Veliko članov borčevske organizacije in drugih krajanov, predstavnikov občinskega odbora ZZB NOV in sosednjih krajevnih organizacij ZB se je zbralo na slovesnem razvitju borčevske zastave, hkrati so proslavili
obletnico osvoboditve in obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Po pozdravnem nagovoru predsednika krajevne borčevske organizacije Franca Napotnika je tajnik Franc Šmon obudil spomin na NOB v Zavodnjah ter se hkrati zahvalil v imenu celotne organizacije vsem članom in tudi drugim krajanom, ki so prispevali denar za njihov prapor. Še posebej se je zahvalil krajevni
skupnosti Zavodnje in domačinu Milanu Goršku, ki sta prispevala največ, da so dobili toliko željeni prapor.
Prapor je razvil Milan Goršek, po razvitju pa je Franc Šmon med drugim dejal: ,,Ta prapor nas bo nenehno spominjal na vse padle borce v našem kraju, na vse člane zveze borcev, ki so umrli po vojni. Je v ponos in priznanje za požrtvovalnost danes še živečim borcem in vsem, ki so sodelovali v NOB na našem
Razvitje prapora
območju. Pod tem praporom se moramo še bolj združiti za nadaljnji razvoj naše družbe."
Predsednik krajevne organizacije SZDL Miha Brglez pa je v imenu vseh krajanov obljubil, da bodo še naprej ohranjali in obujali tradicije NOB ter na njenih izkušnjah razvijali in krepili sistem SLO in družbene samozaščite. Pozdravne besede je članom krajevne organizacije ZB v imenu predsedstva občinskega odbora ZZB Velenje izrekel Zvone Štenberger, k razvitju prapora so čestitali tudi najmlajši — pionirji, ki so hkrati obljubili, da bodo vedno stopali po njihovi poti.
Slovesnost ob razvitju prapo-lfa so v Zavodnjah združili tudi s podelitvijo bronastih priznanj SZDL. Ti priznanji so podelili Zdravku Ročniku in Angeli Brglez. Predsednik zveze kulturnih organizacij občine Velenje pa je podelil 10 krajankam, oziroma krajanom Napotnikove značke za večletno delo na kulturnem področju.
Pionirji podružnične šole, mladinci, domači oktet in domačin Knez so pripravili zelo lep in pester kulturni program. Vsi zbrani v dvorani so ob koncu zapeli še našo himno in se poklonili spominu na našega dragega predsednika ter vseh žrtev NOB in umrlih borcev po vojni.	S. V.
Priprava bakel
Za praznike prostovoljno delo
s. stran ★ nas cas
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
12. maja 1983
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV •
Kako je mogoče zavarovati stanovanje!
Z nekaj vrsticami želimo konkretno prikazati, kako je koristno skleniti pogodbo za zavarovanje stanovanj z Območno zavarovalno skupnostjo.
Edini namen tega sestavka je v tem, da bi spomnili občane imetnike stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih na nevarnosti. ki jih lahko izredno neprijetno prizadenejo.
Vsa stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini so zavarovana, sklenjena je pogodba in redno je plačana premija, vendar je še toliko možnosti, da pride do škodnega primera če stanovanje in nepremičnine niso posebej zavarovane.
Prav nekatere nesreče in povzročene škode so nas prepričale, da je potrebno ponovno spomniti stanovalce, kako je mogoče>vsaj delno omiliti posledice škod, do katerih prihaja največkrat neodvisno od samih stanovalcev.
Ponovno pravimo zaradi tega, ker ob vselitvah v novozgrajen stanovanjski objekt spomnimo stanovalce na možnost in koristnost sklenitve zavarovanja za stanovanje in tudi nepremičnine.
Zadnji škodni primerj pa potrjujejo. da stanovalci na te nakazane možnosti največkrat pozabijo; vse do takrat, ko škoda nastane, to pa je žal prepozno.
NEKAJ KONKRETNIH PRI MF.ROV
V zadnjem tednu aprila letos je prišlo v popoldanskem času v družbenem stanovanju do izliva vode zaradi okvare na pralnem stroju. Vsa družina je bila zdoma, samo za kratek čas — na kosilu.
Nihče v 50 stanovanjskem objektu ne bi vedel, kaj se dogaja v stanovanju, če voda v spodnjem stanovanju ne bi pritekla pri vtičnicah in stikalih, če voda ne bi našla poti do vhodnega podesta v pritličju iz II. nadstropja.
Tudi tale letošnji požar na Jenkovi cesti v Titovem Velenju je nastal zaradi neprevidnosti
šele takrat, ko je pri vtičnicah, pri lestencu začela teči vroča voda.
Za zavarovanje največjega stanovanja v naši občini je treba torej odšteti 6-krat manj kot za obvezno zavarovanje osebnega avtomobila Z-101 ali kar 45-krat manj kot za kasko zavarovanje enakega osebnega avtomobila.
Vsekakor bo za preprečitev večjih škod potrebno več samozaščitnega obnašanja stanovalcev, vzgoje otrok, tudi zaupanja do sosedov, ko bomo ob odhodu zdoma pustili ključe svojega stanovanja sosedu.
In če poleg vseh preventivnih ukrepov pride do poškodbe stanovanja, bo vplačana premija odtehtala veliko.
M. URANJEK
Opravičilo in pojasnilo na članek sumljive stranke
V imenu sodelavk samopostrežne prodajalne Kmetijskega kombinata Ptuj-tozd Tržnice Titovo Velenje se opravičujem tovarišici, ki je v pismih bralcev v Našem času štev. 13 z dne 4. 4. 1983 izrazila nezadovoljstvo glede našega odnosa do kupcev.
Rada bi ji tudi pojasnila, da nobenega kupca, ki prinese v trgovino blaga kupljenega drugod, in ga ne
odloži na odlagalno mizo, nimamo za sumljivo stranko.
Za malico pa pojasnilo: v naši PE bife imamo družbeno prehrano, v kateri malica precej ljudi. Ker v poslovni enoti nimajo telefona, gostje sprašujejo za izbor malice v našo prodajalno.
Poslovodkinja prodajalne Pavla Ramšak
Pozno, pa še vendar pravočasno za poseg. Dvoje stanovanj je bilo spet razdejanih, uničen parket, stene, strop, pohištvo in še.
Nobeno od stanovanj ni bilo zavarovano, škoda pa velika. /
Še bi lahko naštevali primere od I nesreč s plinom, nesreč s cigaretnim ogorkom, razbitih šip zaradi vetra itd.
Mnoge nesreče v stanovanjih je mogoče preprečiti, nekatere pa je celo A nemogoče predvideti.
na dvorišču metal goreče listke pred blok. Vsi so padli na asfaltirano parkirišče pred blokom. Samo en goreč papirček je pristal na spodnjem balkonu.
Prav ta goreč papirček je »našel« lahkovnetljiv predmet. In žeje zagorelo. Ogenj seje razširil tudi v spodnje stanovanje.
Nobeno od stanovanj ni bilo ^varovano. Škoda je znašala 40.000 do 50.000 dinarjev.
TRETJI PRIMER
V času ogrevalne sezone je družina odšla na dvodnevni izlet. In prav ta drugi dan je počil radiator. Da je bila nesreča še večja, tudi družine eno nadstropje nižje še ni bilo doma. Doma pa je bil 12-letni sin, kije poklical reševalce
Zato je sklenitev stanovanjskega zavarovanja koristna.
Če smo to pozabili ob vselitvi ali pozabili po preteku zavarovanja obnoviti. storimo sedaj. Nikoli ni prepozno.
Premije za zavarovanje stanovanja so zelo majhne in odtehtajo vse tisto, kar nas kot stanovalce lahko doleti ob škodnem primeru.
Na leto je treba odšteti za osnovno zavarovanje stanovanja, kjer so upoštevani podi, stene, steklo na oknih in vratih:
letna premija
—	za enosobno stanovanje in garsonjero	154.80 din
—	dvosobno stanovanje 261,00 din
—	dvoinpolsobno
stanovanje	325,80 din
—	trosobno stanovanje 382,50 din
—	štirisobno stanovanje 444.60 din
MALOMAREN ODNOS — Že ničkolikokrat smo zapisali kako nekateri neodgovorno in brezbrižno uničujejo naše okolje, predvsem zelenice v katere je bilo vloženega veliko truda in denarja. To potrjuje tudi naš posnetek v središču Pesja, kjer so si vozniki svojevoljno razširili cesto, čeprav robniki natančno označujejo širino vozišča. ZaEaj tako? Morda pa so bili načrtovalci ceste res preveč ozkogledni?
B. M.
Po predčasni vrnitvi stanovalca s kosila, je bilo razdejanje v stanovanju več kakor grozno.
Na vprašanje, ali imajo stanovanje zavarovano, je sledil odgovor, da so ga sicer imeli, vendar ga po preteku zavarovalne dobe niso obnovili. Namesto letne zavarovalne premije 325,80 din bo treba odšteti več 10.000 dinarjev za obnovo stanovanja.
DRUGI PRIMER
Družina enega od stanovalcev je odšla zjutraj zdoma. Seveda ni slutila, kakšno bo njihovo stanovanje po povratku.
Eno nadstropje višje je bil doma samo otrok. Igral se je z vžigalicami: Na balkonu je prižigal papirčke ter v »zadovoljstvo« otrok



VITKIH • STIL, PIJAČA VITKIH • STIL, PIJAČA VITKIH
MMMailUkai i..... 1'	| ..........' j 132 Ki	' ■ ■ ■ I ■ mm I H.....
• •..............^
Poletje - čas, ko želimo biti vitki


________________________________________________________________ _______________________________________________ ^MH^HMiMliMiiiiiM

V spomladanskih jne-secih človek slači kože: dolgo kožo plašča, zapeto kožo suknjiča, kosmato kožo jope. Ko pride do svoje kože, je konec.
In tedaj nastopijo meseci telesa, ko se marsikdo malo pogosteje pogleda v šipo ali v ogledalo in se bolj zaveda svojega videza. Meseci opazovanja in dobrih sklepov.
Kdaj pravzaprav lahko rečemo, da je človek debel? Merila niso natanko določena in morda bo kar držalo, da vsak sam zase še najbolje ve — in si tudi najlažje odpusti. Teža
narašča počasi guba okoli pasu se debeli polagoma, tolažba je lepa in pri roki: »Saj še nisem tako zelo debel!« In ni tako debel nikoli, saj je zmeraj kdo, ki je še debelejši in se človek oddahne.
Ampak fantje predragi in ljube punce — če malo nad kolenom ali na pod-lakti, pa tudi v pasu stisnete kožo med palec in kazalec in je guba debelejša kot dva centimetra in pol, ste predebeli. Treba bo popaziti na težo, da ne pojde naprej, še več: da se bo kazalec na tehtnici spustil niže.
Stil - pijača letošnje pomladi
In prav zdaj je ponudila Radenska novo nizkoka-lorično pijačo iz mineral-
ne vpde in naravnih izvlečkov sadja. Imenovali sojo Stil; ime sicer ni ra-
t » >1, ,

■
vno najbolj slovensko, je pa kratko in prijazno.
Morda ne bo napak, če čisto na kratko povemo, zakaj je nizkokalorična pijača tako pomembna za vsakogar, ki bi želel ostati vitek ali bi celo rad shujšal. Torej: če imamo pri hrani občutek, daje treba paziti na kalorije, na maščobe in ogljikove hidrate, če se znamo ogibati mastne hrane in kruha in sladkorja, pa pri pijačah radi pozabljamo, koliko kalorij pravzaprav vsebujejo. Dobro vemo, daje alkohol izredno bogat s kalorijami, malo manj je znano, da so zelo redilne tudi osvežilne pijače, saj ponavadi vsebujejo velike količine sladkorja.
Občutek, ki ga dobimo, kadar izpijemo kozarec osvežilne pijače, občutek lahkotnosti, je varljiv; poleg tega pa prav ljudi, ki
hujšajo, ves čas muči občutek lakote. Da bi izpolnili praznino v želodcu, se nalivajo s tekočinami in si tako marsikdaj delajo medvedjo uslugo.
Zakaj? Zato, ker telo, kadar ima dovolj ogljikovih hidratov, ne more graditi maščob v ma-ščobnih celicah — z drugimi besedami, brez ogljikovih hidratov se ne moremo rediti. Kadar telo ogljikovih hidratov ne dobi s hrano, se obrne po pomoč k maščobnim rezervam. Nezaželeni maščobni sloji se topijo in tako se človek znebi odvečnih kalorij — s kalorijami pa kilogramov. Zato je treba, če hočemo, da bo ta sistem topljenja maščob zares deloval, omejiti prisotnost ogljikovih hidratov v prehrani (ogibljemo se škroba in sladkorja), pozabiti pa seveda ne smemo tudi na
m^msmms:
gibanje, na telesno aktivnost. Čudežev tudi Stil
ne zna delati, čeprav je dober.
Stil se predstavi
Osnovne lastnosti Stila najbrž že poznate. Pijača se namreč ne razlikuje od svoje predhodnice. Deita. Vendar ne bo napak, če si osvežite spomin,. Stil ima štiri okuse: jabolko, limona. grenivka in pomaranča; osnova pijače je mineralna voda Radenska.
Stil ima zelo malo kalorij; pijače Stil so diete-tične, nizkokalorične, vi-taminizirane, brez konzervansov in tako slajene, daje v 1 del pijače le do 5 kalorij. Precej je vitamina C, poleg tega pa sta dodana tudi vitamina B6 in niacin. Naravni izvlečki, kijih mešamo z mineralno vodo Radenska, dajejo pijači prijetno aromo.
Skratka: Stil je za osvežitev, prijetnega in rezkega okusa, pijača, ki pogasi žejo. vendar ne redi. To je njena poglavitna prednost, zlasti če vemo, da nas ni malo, ki na pol miže pogledujemo na tehtnico, kadar stopimo nanjo, in čutimo, kako nam kilogrami jemljejo dinamičnost in vitalnost. Stil nam bo ohranil stil (tistega življenjskega namreč). Ker je naprodaj v litrskih steklenicah, je seveda primeren za družinske nakupe, v njegov prid pa govori tudi cena, saj je Stil znatno cenejši od vrste brezalkoholnih pijač.
Pijača torej, ki ima prav vse možnosti, da bo priljubljena. Pijača, ki si drznemo staviti nanjo.

■

STIL, PIJAČA VITKIH • STIL, PIJAČA VITKIH • STIL, PIJAČA VITKIH
IHMH
PRISPEVKI MLADIH • PRISPEVKI MLADIH • PRISPEVKI MLADIH
Proizvodna praksa
Zjutraj me je mama zbudila dosti prej kot po navadi. Sprva sem bila jezna zaradi tega, potem pa sem se le spomnila, da ta dan ne grem v šolo, ampak na prakso, v proizvodnjo, za trak ... Ta misei sprva ni bila nič kaj privlačna, toda kaj sem mogla. Kasneje, ko me je delavski avtobus pripeljal pred Gorenje, sem se zdela sama sebi še bolj ,,bedasta". Nisem vedela, kam moram iti. Komaj sem se zbrala in šla tja, kot ostali ljudje. Na srečo sem srečala tudi sošolke, s katerimi bomo delale v istem tozdu. V skupnimi močmi smo poiskale pravi vhod. Sicer smo res bile tukaj že prejšnji dan, vendar s to razliko, da je bil takrat še dan, to jutro pa je bilo še temno. Ob prihodu smo se najprej seznanile z našim predpostavljenim. Za nas je skrbel kot pravi očka. Razporedil nas je na delovna mesta in skrbel, da smo jih vsake tri dni zamenjale.
Sprva sem delala v vhodni kontroli, kjer sem kontrolirala sprejeti material in polizdelke. Naslednje tri dni sem bila v skladišču. Za konec pa mi je bilo prihranjeno še tisto, za kar so pravili, da je najtežje, to je tekoči trak. Prvi dan je bilo precej hudo. Delavka mi je pokazala, kako naj delam. Opravilo sploh ni izgledalo zakomplicirano. Toda, ko sem morala sama prijeti izvijač na zras
Gozd je zame najlepši
Moj najljubši kotiček je gozd. Tja najraje zahajam jeseni, saj je narava v tem letnem času še posebno lepa in bogata. Gozdni sadeži dozorijo in živali nemirno iščejo hrano za zimo. Včasih uz-rem zajčka, ki plašno odskaklja mimo. Tudi ptičji zbor ne prepeva večtako mogočno, saj so južni kraji večino ptic že zvabili v svoj objem. Najraje stopam po suhem listju, ki prijetno šelesti pod nogami.
Posebno všeč mi je gozd zaradi prelepih barv, ki se prelivajo v soncu. Počasi jesen prehaja v zimo, drevje izgublja svojo bogato škrlatno obleko in ptičje pesmi zamrejo. Kljub temu je gozd kakor pravljica, saj si vsakdo lahko pričara snežni gozd ali podobo iz katerekoli pravljice.
Skozi vse letne čase je v gozdu prijetno, zato tolikokrat najdem v njem razvedrilo, veselje in srečo ob
v roke ki poskušati vsaj približno tako delati kot delavka, sem bila res v „tnegli,,\ kot se temu reče. Vijaki kar niso hoteli do konca v konektor. V tetam trenutku sem si resnično zaletela, cša K bila v šoli, pa četudi pri sami angleščini. Ampak to Idijio sem še hitreje opustila, kot sem si jo zaželela. Naslednji dan mi jie 9o ddo že bolje od rok. Spoznavata sem vz&ršje med de-Eavd za trakom, pa tudi v celem toecfciu Presenečena sem bila, ker so nme sprejeli tnetbe kot sebi enako. Kljiiib' napotnemu delu so vedno našit spodbudno besedo za nas, ki smo bile na začetku kar precejšnje nerade.
Taka so dnevi neizbežno tekli h koncu. Kar prefeitco se je bližal zadnji <fan. dan slovesa. Iz tovarne sem odhajala zdaj ie po zete znani poti. Sama sebi sem se nasmehnila, ko sem se spomnila prvega jutra. Hkrati pa me je stisnite pri srcu, ko sem pomislila na naslednji ponedeljek. Takrat bo treba namreč zopet v loku
V šoS jje prve dni tekei pogovor izključno o praksi. Ni čudno, da smo profesorju, ki nas je vprašal, kako bi ocenili' delo v proizvodnji, vsi v en glas odgovorili, da z oceno zelo uspešno .
Marjana NOVINSEK, 1. b
Srednja družboslovna šola Titovo Velenje
odkrivanju [epot in posebnosti, ki jiife v goedu me manjka.
Andreia Kovačec, 6.b OS bratov Letanje Šmartno
Moja mama
Ko je bila še otrok, je morala veliko pomagati svojim staršem. Pozneje se je šolala, in tako je postala učiteljica.
Njena postaja se čisto prilega njeni teži. Bolj močna je čez boke. Na obrazu še nima gub, ki bi jo postarala. Obraz ima bolj okrogel. Enakomerno dolgi rumeni lasje ji dobro pristajajo. Včasih si jih splete v figo. Uči ima modre kakor nebo. V njih se iskri mladost. Lica so bolj polna.
Postava je pokončna. Njeni gibi so sproščeni. Rada se sprehaja po gozdu in ob obali. Večkrat nam pripoveduje o svojih otroških letih, ki jih je težko preživljala.
Rada ima krila. Zato hlač ne nosi tako pogosto. Nakita, razen poročnega prstana, ne nosi.
Rada se tudi šali. Večkrat nam reče, da je smeh vir zdravja. Ko se vrne iz službe, je zelo utrujena. Nikoli ne reče, da jo kaj boli; vedno je pripravljena storiti vsako delo.
Človeka moramo poznati po njegovi notranjosti in tudi zunanjosti. Metka Križ, 7. r., OS bratov Letonje Šmartno ob Paki
Nikoli več skupaj
Slišim evoj glas,
slišim trm} žvižg iz daljav.
Vem, da si ti. čeprav si me pozabil.
Skupaj: sva hodila po visokih planinah '
razmišljata sva, kaj se dogaja v sončnih nižinah.
Skupaj sva razmisljtala,
skupaj; jokala in
skupaj .sva si delila srečo.
Pacem pa jie prišla ona,
orna, ki j« v trnjem srcu naredila veliko rano,
a tebi kot kaže — novo zadovoljstvo.
Zopet boš Uhko naredil križ
čez nekaj, kar od tega trenutka
zate me- ollralaja več im nikoli več
ne bo obstajat® . . . nikoli, nikoli. . .
Janja, 2. b Srednja družboslovna šola Titovo Velenje
Polarizacijski filter
Naši kraji pred desetletji
Fotografirajmo
Iščemo najstarejšo fotografijo
Med najzanimivejše filtre, kj jih uporabljamo tako za barvno kot za črno belo fotografijo, sodi polarizacijski filter. Povsod okoli nas je polno odsevov: na stekla, površini vode, na očnikih, porcelanskih posodah, fotografijah, slikah pod steklom, na mokrih a&-cah, listju, travi, kovinskih površinah in še marsikje drugje. Teh odsevov pogosto ne želimo ujeti v naš objektiv in takrat si lahko pomagamo le s polarizacijskim filtrom. Vendar tudi s polarizacijskim filtrom ne moremo vedno izničiti vseh odsevov. Uspešno jih bomo odstranili, le, kadar se bo svetloba odbijala od površine v smeri fotoaparata pod kotom od 30 do 40 stopinj. Za odboje na vodi je najidealnejši kot 37 stopinj, za steklo 33 stopinj in za sijajni papir 32 stopinj. Pri snemanju bomo najboljše rezultate dosegli s teleobjektivi, medtem ko pri širo-kokotnikih lahko nastanejo nepotrebni odsevi, ki povzročijo, da bo posnetek neenakomerno osvetljen.
Seveda s polarizacijskim filtrom dosežemo še nekatere drage zanimive učinke. Tako v določenem položaju izginjajo refleksi svetlobe neba na listju, travnikih, strehah, stenah, avtomobilih in podobno. Barve pa zaživijo v intenzivnejših odtenkih. Travniki tako niso več modrozelene barve, ampak dobijo zelen odtenek, ki sega do rumenozelene barve. Strehe bodo izrazitejše rdeče, modra barva neba pa bo bistveno bolj poudarjena. Do izraza bodo prišli tudi beli oblaki. To delovanje bo najmočnejše, kadar bo smer snemanja pod kotom 90 stopinj glede na sončno svetlobo. Najpo-
Premajhna sem
polnejše je torej delovanja pola-rizacijskega Filtra, kadar imamo bočno osvetlitev. Seveda pa največkrat vseh odsevov ne želimo odstraniti. Zalo poiščemo raje takšen položaj, ki ne bo v celoti odstranil vseh refleksov. Sicer pa v določenih primerih s polarizacijskim filtrom lahko dosežemo prav nasproten učinek od njegovega
osnovnega delovanja. Milni mehurčki bodo na primer precej zanimivejši, kadar jih bomo snemali skozi ta filter. Pa tudi predmeti narejeni iz prosojne plastike dobijo nove barvne odtenke. Filter torej dopušča veliko možnosti uporabe, ker pa je narejen iz sorazmerno dragega materiala, je tudi cena zanj dokaj visoka.
V naši rubriki Iščemo najstarejšo fotografijo. ki bo predstavljala kraje Šaleške doline, običaje ali zanimive dogodke tokrat objavljamo razglednico Šaleka pri Velenju. Razglednico nam je prinesel Rudi PircsŠercerjeve 2. Pred drugo svetovno vojno pa je večje število teh razglednic založil Jože Malanšek iz
Šaleka. natisnila pa Mohorjeva tiskarna v
Celju.
Pobrskajte tudi v med vašimi fotografijami. Prav gotovo hranite veliko zanimivih starih posnetkov. Vse objavljene fotografije hono-riramo.
Najboljša pomladna fotografija
Čeprav je tehnično nekoliko slabše izdelan, pa smo se tokrat odločili, da za našo rubriko Iščemo najboljšo fotografijo pomladi, objavimo posnetek učenca Saša Zida iz 5. b razreda
osnovne šole Anton Aškerc. Posnetek smo poimenovali Gibanje, mlademu fotografu pa priporočamo še več skrbnega dela. Fotografi, sodelujte tudi v tej rubriki.
simn
iz ioni m
IOBIU-
taer
pevski
veli* vrta c« v ris gdrati
VtlU ZflELB WPBL4LEW
Z VtJDB
BRANISUV
mišic
USTANOVI IHJ MAOŽ tpiatu)
vodne rastline
REHAVSV ŠPANIJI
književ
nost
slovstvo
pust. kurent
mesto na formoz1
mesto na
italu. rivieri
reka na
pel0p0ne
ZU
ieorotas)
sestavil: r. n
bavarski vojvoda
blodnjak kralj zah gotov. 7avzel bim
SLAVNOSTNI
MIMOHOD
španski PISATELJ (MATE01
ZE0D MUDI ŠČE V ŠVICI
ST SLOV IGRALEC
slaVnUST
pcjedna edvard KARDELJ
1		
10. stran * |-|aS CSS	OD TU IN TAM	Titovo Velenje *
12. maja 1983
HO-RUK
Letos šest mladinskih delovnih brigad
Center za mladinsko prostovoljno delo pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine organizira letos štiri mladinske, pionirsko in Titovo delovno brigado, ki se bodo udeležile naslednjih delovnih akcij:
Bela krajina - od 26. 6. do 16. 7. 1983 - 40 mladincev Sisak - od 6. 6. do 30. 6. 1983 - 50 mladincev Titova Mitrovica - od 3. 7. do 30. 7. 1983 - 8 mladincev Pobratene občine — termina še ni — 6 mladincev Pionirska delovna akcija — termina še ni — 10 pionirjev 4. julij — 2 mladinca
Prijavnice in vsa dodatna obvestila dobite na OK ZSMS Velenje, vsak delavnik od 7. do 15. ure.
PRIJAVNICA
1. IME IN PRIIMEK:_
Bivališče: stalno_pošta___tel. §tev
začasno ____pošta__tel. štev. _
Datum rojstva: __ kraj _
Član ZSMS od_član ZK od _
2. Naslov šole ali OZD__
Ulica, kraj, tel. št. ___
Funkcija v ZSMS _____
3. Naslov OO ZSMS
Funkcija v ZSMS _
4.	OBKROŽI s čim se ukvarjaš: taborniki, folklora, ples, planinstvo, fotoamaterstvo, gledališče, pisanje spisov, risanje, humor, recitiranje, petje, igranje instrumenta, nogomet, košarka, šah, rokomet namizni tenis, odbojka, radioamaterstvo, _
5.	Želim sodelovati na naslednjih področjih:
a) idejnopolitično delo	b) kultura	c) šport
d) informiranje	e) družbena samozaščita	f> tečaji
6. Do sedaj sem se udeleži l-la sledečih MDA-
Podpis udeleženca:
Izrežite prijavnico in jo pošljite do 20. maja na Občinsko konferenco Zveze socialistične mladine Velenje, Prešernova 1, Titovo Velenje.
Stalna brigada samskih domov
Tudi letos številne delovne akcije
Pred kratkim je minilo leto dni. odkar je bila ustanovljena stalna mladinska delovna brigada kiuba samskih domov Rudarskoelektroener-getskega kombinata. To je bila prva stalna mladinska brigada ustanovljena v naši občini.
V preteklem letu se je brigada izkazala s številnimi uspešnimi delovnimi akcijami. ki se jih je povprečno udeležilo po 36 mladincev.
Sicer pa je na šestnajstih delovnih akcijah, večinoma po občini Velenje, sodelovalo okoli dvesto mladincev.
Kot ugotavlja Novalja Muminovič predsednik osnovne organizacije ZSMS v samskih domovih je udeležba presegla vsa pričakovanja, zato so v preteklem letu namesto na načrtovanih desetih, sodelovali kar na šestnajstih delovnih akcijah. Ker so se
tudi pri delu izkazali, so bili učinki nadvse zadovoljivi.
V letošnjem letu so najzaslužnejši člani stalne brigade odšli na izlet v Kumrovec.
Pred prazniki pa so opravili tudi že prvo udarniško akcijo na Konovem. Sicer pa vodstvo načrtuje, da bo brigada v letošnjem letu opravila približno deset delovnih akcij.
Bolj kot preteklo leto pa bodo skrbeli tudi za družabno življenje. Tako so se poleg obiska v Kumrovcu udeležili tudi pohoda po poteh okupirane Ljubljane.* sodelovali bodo na sprejemu štafete mladosti, ki bo v soboto prispela v našo občino, dva bri-gaditja pa se bosta 25. maja udeležila osrednje proslave v Beogradu. Pet brigadirjev izte brigade se bo udeležilo tudi letošnjih republiških in zveznih delovnih akcij.
Zanimivo je prav gotovo tudi to. da je dvanajst briga-
Novalja Muminovič
dirjev te brigade istočasno članov stalne brigade Titovo Velenje. Takšna prizadevanja mladih iz samskih domov, ki so s svojo nesebično pomočjo omogočili hitrejše in cenejše razreševanje določenih problemov so prav gotovo vredna pohvale in posnemanja.
Pred eno od delovnih akcij
Občinska pionirska konferenca
Prostovoljno - družbeno koristno delo pionirjev
Svet Zveze pionirjev pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje je v sodelovanju s pionirji organiziral pred nedavnim problemsko konferenco na temo Prostovoljno-družbeno koristno delo pionirjev. Problemsko konferenco so izvedli, da bi izmenjali izkušnje, odprav ili dosedanje pomanjkljivosti ter poiskali nove možnosti takšnega dela.
Ho kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča. so člani zgodovinskega krožka osnovne šole Antona Aškerca in bratov l etonje predstavili del svoje raziskovalne naloge z naslovom Mladina pri obnovi domovine. Mladi zgodovinarji so na osnovi uradnih dokumentov, zapisnikov in intervjujev raziskovali, katera prostovoljno družbeno koristna dela so opravili mladi v povojnem obdobju.
Pionirji v vseh pionirskih odredih osnovnih šol velenjske občine že imajo v svojih programih tudi prostovoljno delo. ki pa ga želijo še lazširiti.
Konferenco so vodili Matjaž Čer-novšek, \ndreja Zeienik, Iris Verzolak in Natalija lluš.
Pomembne nuloge imajo pionirji na področju humanitarno prostovoljnega dela. Že do>lej so vsakodnevno, tedensko ali občasno pomagali starejšim občanom. V zvezi s tem pa so na konferenci sprejeli tudi vrsto sklepov. Med drugim bodo v vsakem bloku poiskali osamljene starejše ljudi in z njimi navezali stike. Krajevne organizacije Rdečega križa naj pripravijo sezname občanov, ki jim je takšna pomoč že nudena.
Doslej so pionirji že nekajkrat zbirali še uporabno blago, vendar so se vedno pojavile težave z njegovim odvozom. Ponovno bodo takšno akcijo organizirali v okviru rdečega križa 26. maja. Predlagali pa so tudi. da hi organizirali menjavo oblačil v oddelčnih skupnostih. Prav tako so sklenili, da bi odslej zbirali oblačila večkrat na leto. saj ima Rdeči križ sedaj urejena skladišča.
Večina šol je organizirala tudi že delo v pionirskih zadrugah. S kmetijsko proizvodnim delom se ukvar jajo šole. ki
so v okolici Titovega V elenja in Šoštanja. zadruge v mestu pa se razvijajo v bolj proizvodno tehnični smeri. Pri tem deiu pa se pionirji srečujejo s številnimi težavami. Kmetijsko zemljiška skupnost zahteva za zemljišča visoko najemnino, pridobiti je potrebno številna soglasja, primanjkuje jim orodja za delo, premalo je strokovnih mentorjev . srečujejo se s težavami pri prodaji pridelkov in še bi lahko naštevali. Nato temo bodo zato pripravili posvet vseh zadružnikov naše občine.
Vsi pionirski »vdredi v občini so organizirali jeseni tudi pomoč pri pobiranju kmetijskih pridelkov. Delovne brigade so se povezale s kmeti, s kmetijstvom Šoštanj, s škalskimi lovci in s HPH. Iudi pri tem delu so pionirji naleteli na težav e, saj vsa dela niso bila primerna njihovi starostni stopnji, nekateri kmetje pa so njihovo pomoč odklanjali. Prav zaradi tega so predlagali da bi v prihodnje kmetje sami povedali. če potrebujejo njihovo pomoč.
Premalo množično so se pionirji vključili v akcije nabiranja gozdnih zelišč. Z njimi bi lahko založili šolske kuhinje, IJobro pa je uspelo gojenje melise v šolski zadrugi.
Veliko pozornosti namenjajo tudi urejanju okolja. V vseh odredih delujejo zelene straže, ki skrbe za čisto in urejeno okolje, za vsak košček zelene površine./a v sako drevo v mestu, za čist /rak. za bistre potoke in reke.
"Naše mesto je dokaj dobro urejeno, so ugotavljali pionirji na konferenci, vendar pa so zelenice za nekatere ljudi še vedno bližnjice.
Zavteti se bo potrebno, da bodo vsi tako pionirji kol starejši — bolj upoštevali opozorila zelenih straž. Pionirji pa so predlagali, da se v to delo vključijo tudi srednješolci v občini.
Pionirji od tretjega razreda dalje osvajajo /nake Slovenskih partizanskih enot. Ker so prevozi vedno dražji, hrez teh pa seveda ne gre. so se odločili, da bi del sredstev v ta namen pridobili z zbiranjem odpadnega materiala
Poudarili so. da morajo več storiti, da bodo za pomnike naše revolucije
skrbeli vse leto in ne samo ob nekaterih praznikih. Predlagali pa so tudi, da je potrebno urejali okolico pri spomenikih tudi v počitniških mesecih.
Nekateri pionirski odredi v občini so v preteklosti uspešno sodelovali tudi z gozdnim gospodarstvom. Vključili so se v akcije pogozdov anja. Trenutno teh potreb v občini ni. marsikje pa bi bilo potrebno očistiti zaraščene površine.
Pionirji se aktivno vključujejo tudi v gradnjo različnih objektov. Tako bodo v Paki pomagali pri napeljavi žične ograje okrog igrišča. V delo se bodo vključili tudi pionirji krajevne skupnosti Fdvarda Kardelja in sicer pri izgradnji otroškega igrišča.
Na pionirski konferenci so pionirji znov a poudarili, da bi morali pri gradnji mesta nameniti več prostora otroškim igriščem. Želijo si več igral in pesko-vnikov.
Veliko so pionirji razpravljali tudi o zbiranju odpadnih surovin. Na tem področju so bili v preteklosti zelo uspešni, zavedajo pa se, da hi lahko naredili še več. Opozorili so tudi na to, da so odkupne cene odpadnih surovin prenizke.
Poleg omenjenega pionirji sodelujejo še pri raznih drugih aktivnostih v krajevnih skupnostih. Med drugim ra/našajo razna obvestila organizacij in društev.
V razpravo se je na pionirski konferenci vključil tudi predsednik občinske konference SZDL Tone Šeliga, ki je pohvalil aktivno delo pionirjev. Poudaril pa je tudi. da morajo še bolj skrbeti za urejeno okolico stanovanjskih hiš. Predlagal jim je, da se v mesecu maju vključijo v delovne akcije po
krajevnih skupnostih. Opozoril je, da je
potrebno bolj varčevati s pitno vodo in električno energijo, pionirjem pa je predlagal še. da bi v pionirskih zadrugah izdelovali tudi izvirne spominke.
Razprava, v katero so se vključili pionirji prav vseh pionirskih odredov, je bila pestra in vsebinsko bogata in nedvomno ho prispevala, da se bodo prionirji še množičneje in še uspešneje vključili v različne družbeno koristne aktivnosti.
nama
Veleblagovnica Titovo Velenje
Dahnite v
svoja
KOLEDAR
Četrtek, 12. maja — Pankracii Petek, 13. maja — Servacij Sobota, 14. maja — Malija '* Nedelja, 15. maja — Zofija Ponedeljek, 16. maja — Janez Torek, 17. maja — Mojca Sreda. 18. maia — Erika
M AL! OGLAS!
PRODAM STARO STISKALNI-CO-PREŠO in dve parceli za vikend v Savinjski dolini. Naslov v uredništvu.
MLADA KMEČKA DRUŽINA prevzame kmetijo s preužitkom. Naslov v uredništvu. RADIOKASETAR stereo in nahrbtnik za nošenje otroka kupim. Telefon 852-592. ŽENSKO za čiščenje prostorov dopoldne ali popoldne sprejme pod ugodnimi pogoji FOTO PAJK, Celjska 47 a, Titovo Velenje. PRODAM STANOVANJSKO HIŠO v Mozirju. ' Naslov v uredništvu.
PRODAM 100 W tranzistorski ojačevalec MARSHALL za solo kitaro. Slatinek Tomo (063) 850-510 int. 4?
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK KUPIM. Kodrin, šercerjeva 7, Titovo Velenje.
LEPO OVČJO VOLNO za prejo prodam. Jože Ovčjak, Topolšica 170.
•RABLJENE PLOŠČE ZA OPAŽE cca 80 kv. m in popornike kupim. Telefon 850-948.
PRODAM BARVNI TV GORENJE Anton Pozvek, Šaleška 16, Titovo Velenje.
PRODAM zvočnike Magnat 200 W. Naslovr Jože Mirtič, Kardeljev trg 3, IX. Nadstroje, Titovo Velenje.
PRODAM HI-FI STOLP SAN-YO. Jože Mirtič, Kardeljev trg 3, IX. Nadstropje, Titovo Velenje.
SPREJMEM TAKOJ ali po dogovoru VK ali KV avtomeha-nika. Oglasite se po telefonu 850-745.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Četrtek, 12. maja — dr. Lešnikova (dnevna), dr. Grošelj (nočni) Petek, 13. maja — dr. Zičkar (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
Sobota, 14. maja— dr. Zupančič (glavni), dr. Grgič (notranji)
Nedelja, 15. maja — dr. Zupančič (glavni), dr. Grgič (notranji)
Ponedeljek, 16. maja — dr. Prenc (dnevni), dr. Lešnikova (nočna)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 12. maja — dr. Dovšak, Petek, 13. maja — dr. Menih Sobota, 14. maja — dr. Menih Nedelja, 15. maja — dr. Menih
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Vsak dan od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 14. maja — dr. Marjana Tomas, Vrnjačke Banje 1, Titovo Velenje
Nedelja, 15. maja — dr. Marjana Tomas, Vrnjačke Banje 1, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka, 13. maja ao četrtka, 19. maja — Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381.
GIBANJE P
MATIČNI URAD VELENJE Rojstva:
V mesecu aprilu se je rodilo 16 dečkov in 15 deklic.
Poroke:
Stanislav OTOREPEC, roj. 1955, avtomehanik iz Titovega Velenja in Irena KOS, roj. 1959, pravnik iz Mute; Stanko BIŠKUP, roj. 1960, strojnik iz Titovega Velenja in Nevenka FINZGAR, roj. 1964, delavka iz Titovega Velenja; Borut OGRAJENSEK, roj. 1957, električar iz Titovega Velenja in Danica BOROVNIK. roj. 1961, administrator iz Titovega Velenja; Rudolf VAŠL, roj. 1959, miličnik iz Titovega Velenja in Cirila CO-KAN, roj. 1957, natakarica iz Titovega Velenja; Drago UGOVŠEK, roj. 1962, mizar iz Nazarij in Anica PETEK, roj. 1961, inženir agronomije iz Podgorja.
Smrti:
Frančišek VANOŠEK, kmetovalec iz Plešivca 6, star 68 let; Franc DREV, kmetovalec iz Arnač 30, star 69 let.
KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 12. 5. ob 19. in 21. uri: CHRISTIANE F: MI, OTROCI S
POSTAJE ZOO-nemški, drama. V gl. vi: Natja Brunkhorst. Petek, 13. 5. ob 11. uri: PREKO SEDMIH POSTELJ — Zahod-nonemški, seksi komedija. V gl. vi.! Alina Penz
Petek, 13. 5. o~b 19. in 21. uri: MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA KLUZAO — angleški, kriminalist, komedija. V gl. vi.: Peter Sellers Sobota in nedelja, 14., 15. 5. ob 19. in 21. uri: PREKO SEDMIH POSTELJ — zahodnonemški,
ZVEZA TELESNOKULTURNIH
ORGANIZACIJ
OBČINE VELENJE
Foitova 2, p. p. 28, 63320 TITOVO VELENJE ' razpisuje
dve kadrpvski štipendiji
za študij na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani (I. letnik). Prijavi za štipendijo na obrazcu DZS — 8,40 je potrebno priložiti:
—	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklica staršev.
—	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala,
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke oz. davčna uprava pri skupščini občine),
—	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta (navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki; starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1982).
Kandidate opozarjamo, da ne bomo obravnavali pomanjkljivo izpolnjenih prošenj in prošenj brez zahtevane dokumentacije. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS, ugotovljenega za preteklo leto. Če bo prosilcev manj, bomo upoštevali tudi prošnje kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus. Prednost pri podelitvi kadrovskih štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju občine Velenje. Razpis velja do 30. 5. 1983.
O rezultatu bomo kandidate obvestili 30 dni po končanem razpisu.
DO „ERA" TITOVO VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE ZA NEDOLOČEN ČAS
TRANSPORTNA DELA
pri poslovni enoti SKLADIŠČE ŠMARTNO OB PAKI
—	4 delavci
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da so N K delavci g končano osnovno šolo
—	da imajo najmanj 1/2 leta delovnih izkušenj
Za objavljena dela in naloge je določeno poskusno delo 30 dni. Temeljna organizacija nima stanovanj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave najkasneje v roku ošem dni od dneva objave na naslov: DO ,,ERA" — Komisija za delovna razmerja tozd Vino Šmartno ob Paki, 63327 Šmartno ob Paki. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
Kmetijska zemljiška skupnost občine Velenje objavlja izvleček
razpisa
JAVNE DRAŽBE
kmetijskih zemljišč (posameznih parcel) v k. o. Topolšica, Hrastovec, Škale, Plešivec, Gavce, Zavodnje in Lokovica. Javna dražba bo v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje (SO Velenje, soba 48/V) dne 23. in 24. maja 1983.
Javne dražbe se lahko udeležijo tisti, ki predtem plačajo 15 odstotni polog od izklicne cene kot varščino. Polog je treba vplačati na žiro račun Kmetijske zemljiške skupnosti štev. 52800-661-32002 s pripisom „Polog za javno dražbo." Udeležencu, ki uspe na dražbi, bo vplačana varščina poračuna v plačilo stroškov. Ponudnikom, ki ne bodo uspeli na dražbi, bo varščina vrnjena. Kupnino mora kupec poravnati v 15 dneh od podpisa pogodbe. Prometni davek in stroške v zvezi z objavo in prodajo nosi kupec.
Katastrski podatki o parcelah, izklicna cena, čas dražbe, pogoji glede plačila stroškov prometnega davka in kupnine ter sklenitve pogodbe so navedeni v razpisu, ki je objavljen na oglasni deski v ERI TOK Kmetijstvo Šoštanj, Krajevnem uradu Šoštanj, Krajevnem uradu Šmartno ob Paki in Kmetijski zemljiški skupnosti občine Velenje. Morebitne dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Kmetijski zemljiški skupnosti občine Velenje. Če se za posamezno zemljišče pojavi interesent, ki se po zakonu o kmetijskih, zemljiščih šteje za kmeta, dražba za to parcelo odpade.
seksi komedija. V gl. vi.: Alina Penz
Ponedeljek in torek, 16., 17. 5. ob 19. in 21. uri: KRIMINALISTIČNA BRIGADA — francoski, tri-ler. V gl. vi.: Patrice Valote Sreda. 18. 5. ob 19. uri: HOČEM ZlVETI — domači, drama. V gl. vi.: Milan Štrljič
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 12. 5. ob 20. uri: PREDSTAVA ODPADE!
FILMSKO GLEDALIŠČE
RDEČI — ameriški zgodovinski spektakl. Režija: Waren Beatty. Vloge: Waren Beatty, Deane Kea-ton, Jack Nicholson. Film, ki je prejel tri oscarje in ZLA TI GLOBUS ter veliko število drugih priz-
nanj, je topla in pretresljiva zgod- -ha o veliki ljubezni Luise Brayantl in ameriškega novinarja Johna Re- -eda, udeleženca oktobrske revolucije. Je tudi 200 minut trajajoča i zgodba, ki nepozabno ilustrirat nekatere elemente iz velikih \ revolucionarnih dogajanj v Rusiji.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 14. 5. ob 20. uri: MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA KLUZOA-angleški, kriminalistična komedija. V gl. vi.: Peter Sellers
Nedelja, 15. 5. ob 18. in 20. uri: CHRISTIANE F: MI, OTROCI S POSTAJE ZOO-nemški, drama. V gl. vi.: Natja Brunkhorst Ponedeljek, 16. 5. ob 20. uri: PREKO SEDMIH POSTELJ — nemški, seksi komedija. V gl. vi.:
Miličniki so zapisali
MLADOLETNI STORILCI
V noči na 1. maj so mladoletni storilci F. P. in brata R. D. ter Ž. D. iz Šoštanja ukradli dve motorni kolesi ter bencin iz več avtomobilov na Cankarjevi cesti v Šoštaniu Nato so se odpeljali v Šmartno ob Paki, kjer so spet skušali krasti bencin iz avtomobilov, nato pa so vdrli v garažo Franca Žo-harja in se od tam odpeljali z njegovim osebnim avtomobilom proti Ljubljani, kjer so jih miličniki ujeli.
SKUŠAL ZAŽGATI STANOVANJE
5. maja okoli pol enih je prišel R. H. v stanovanje svoje bivše žene, kjer je zažgal posteljnino in s tem povzročil
jx>žar v stanovanju. Zaradi pravočasnega posredovanja stanovalcev se požarni razširil. Storilec seje popoldne istega dne ob 17. uri vrnil in skušal ponovno povzročiti požar. Posredovati so morali delavci Postaje milice Titovo Velenje, ki so storilca zaradi določenih bolezenskih znakov napotili v bolnišnico Topolšica.
VOZIL PO SREDINI CESTE
Okoli 20. ure se je 5. maja letos v Šmartnem ob Paki pripetila prometna nesreča, v kateri se je voznik neregistriranega motornega kolesa Franc Mandlc telesno poškodoval. Voznik Mandlc je vozil po sredini ceste in tako trčil v osebni avtomobil CE 815-43, ki gaje vozil Karel Kovač.
Alina Penz ~ Sreda, 18. 5. ob 20, uri: KRIMINALISTIČNA BRIGADA — francoski triler. V gl. vi.: Patrice Valote
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 13. 5. ob 20. uri: CHRISTIANE F: Ml, OTROCI S POSTAJE ZOO-nemški, drama. V gl. vi.: Natja Brunkhorst Torek, 17. 5. ob 20. uri: RDEČI — ameriški, zgodovinski spektakl. V gl. vi.: VVaren Betty KINO DOLIČ
Sobota, 14. 5. ob 21. uri: CHRISTIANE F: MI, OTROCI S POSTAJE ZOO-nemški, drama. V gl. vi.: Natja Brunkhorst Sreda, 18. 5. ob 21. uri: HOČEM ZlVETI — domači, drama. V gl. vi.: Milan Štrljič
RAZGRAJAL NA DELOVNEM MESTU
V	Tovarni Gospodinjske opreme je 6. maja okoli 15. ure razgrajal vinjeni F. K. Onemogočal je normalno delo ostalih zaposlenih, iz objestnosti pa je
' razbil tudi nekaj vodovodnih pip. Posredovati so morali miličniki, ki so storilca pridržali do istreznitve. Čaka pa ga še obisk pri sodniku za prekrške.
UKRADLA AVTOMOBIL
V	Gavcah pri Smartnem ob Paki so naSli /. maja osebni avtomobil CE 872-18 last Štefana Špilaka. Miličniki so ugotovili, da sta avtomobil ukradla mladoletna F. P. in F. K., ki sta se v Gavcah prevrnila, avtomobil pa pustila ob cesti.
GROZIL ŽENI IN OTROKU
V	stanovanjski hiši v Podkraju je vinjeni 1. Z. 9. maja letos grozil ženi in otroku in ju naganjal iz hiše. Posredovali so miličniki, ki so vinjenega I. Z. pridržali do istreznitve.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža. očeta in dedka
Maksa Kokola
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih
trenutkih, izrečena sožalja in darovano cvetje. Enako se zahvaljujemo Termoelektrarnam Šoštanj, godbi Zarja TUŠ, govorniku, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Pavlina, hčerki Erna in Danica z družino.
ZAHVALA
Ni še izginila bolečina iz naših src, ko nas je pred dvema letoma zapustila ljuba mama ALOJZIJA. Ne boš sama, ljuba mama, v tvoj tihi dom sedaj prihaja še dragi ata. Sedaj, ko nas zapuščaš dragi ata, stari ata, brat in stric
Stanko Dre v
iz Lokovice pri Šoštanju
seje naša bolečina še globlje zarezala v srce. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, najlepša hvala. Iskrena hvala družinam Plavše, Likeb, Sevčnikar in Drev, GD Lokovica, pogrebcem, govorniku,
pevcem in duhovniku za opravljen pogreb.
•
Žalujoči: hčerke Marjana z družino, Jožica z Melito in Irena, sestra Rozika ter brat Štefan z
družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža. ateka in starega ateka
Ivana Grejana
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za izrečeno
sožalje in darovano cvetje. Hvala godbenikom, pevcem, častni straži in govorniku.
Posebej pase zahvaljujemo dr. Grošlju. dr. Logarjevi in vsemu bolniškemu osebju bolnišnic Celje
in Topolšica.	m
Hvala duhovniku za opravljen obred!
Žalujoči: žena Dragica, sinova Janko in Ernest z družinama in ostalo sorodstvo.
Imajo plastično skakalnico
Zadnja sobota v mesecu aprilu je bila za skakalce iz Titovega Velenja pomemben dan, saj so pri gradu odprli novo 10-metrsko plastično skakalnico. To je prvi objekt te vrste v Titovem Velenju. Načrt zanjo je naredil Alojz Jevšenak, material je prispeval Ru-darsko-elektroenergetski kombinat, plastično oblogo pa so izdelali v Ve-plasu. Vsa potrebna dela so opravili člani smučarsko skakalnega društva s prostovoljnim delom. Opravili so preko 600 udarniških ur. Skakalnica je namenjena najmlajšim skakalcem in začetnikom.
Prve poskusne skoke so skakalci opravili že tri dni pred uradno otvoritvijo. Navdušenje je bilo enkratno, ko seje za skok odločil tudi predsednik kluba Alojz Jevšenak in ga uspešno izvedel.
Prvo tekmo na novi plastični skakalnici so prizadevni člani smučarsko skakalnega kluba iz Titovega Velenja pripravili zadnjo soboto v aprilu, in sicer za starejše in mlajše cicibane, letnike 1972, 73 ter 74, 75 in mlajše. Po plastični strmini se je najprej spustil član Slavko Škoflek, ki je z 10 m postavil rekord skakalnice. Tekmovanja se je udeležilo 34 tekmovalcev iz Ko-roško-Štajerske regije, tekmo pa si je ogledal tudi tajnik Smučarske zveze Slovenije.
Velenjski skakalci so se znova odlično odrezali, saj je bil Branko Kanduti med mlajšimi cicibani drugi. Boštjan Rednak se je uvrstil na peto mesto. Rolando Kahgaro pa na 11. Pri starejših cicibanih je slavil Velenjčan Gorazd Pogorelčnik nred svoiim klubskim tovarišem Vikijem Čepelni-kom. Ostali velenjski skakalci v tej kategoriji pa so se uvrstili takole: 10. je bil Branko Špeh, Danilo Rednak 13., Goran Koprivec 14 . Rudi Korošec 16., na 17. mesto pa se je uvrstil Adriano Jeseničnik.
Novo skakalnico so trenerji kot tudi skakalci sami pohvalili in tako je prva plastična skakalnica v Šaleški dolini uspešno prestala ognjem krst. Člani smučarsko skakalnega kluba iz Titovega Velenja so obljubili, da se bodo sedaj še mnogo bolj prizadevno lotili izgradnje 32-m skakalnice v Pesju, ki naj bi jo otvorili za letošnji rudarski praznik — 3. julij. Poimenovali jo bodo kar Rudarska skakalnica. Ob koncu naj povemo še to. daje sobotna tekma privabila ob rob skakalnice kar veliko število občanov.
iS j|i!IML
rnmmamm umsmmmiL^
i »it;. < ,•>.
I
I
» * - d;.!
i «tMHSH=i== i mBW
i n
pitiuKmMgSH gaj
"r ■. ——1111 ■ ■» *:» - 1
■	cM * ■ ■■
iSjfflfrttiiBM-ggMit s«]
USPEŠEN NASTOP
Za letošnji praznik dela so tudi ljubitelji smučarskih skokov v Celju otvorili novo skakalnico. Med tekmovalci so bili tudi Velenjčani. Na 15-m skakalnici je med mlajšimi cicibani Branko Kanduti pristal na drugem mestu. Gorazd Pogorelčnik je med starejšimi cicibani znova slavil. Viki Čepelnik pase je uvrstil mesto za njim.
Na 27-m skakalnici so skakali mlajši in starejši pionirji. Velenjski predstavniki so znova dosegli lepe rezultate, saj je bil Gregor Dolar med mlajšimi pionirji prvi. Roman Tamše pa drugi. Matjaž Mihelič pa je zmagal pri starejših pionirjih. Nastopili so tudi člani. Prvo mesto je osvojil Velenjčan Slavko Škoflek.
Izkušenost starejših je prišla letos še posebej do veljave.
ŠD Vrbovec Nazarje
5. nogometni maraton
Marljivi člani športnega društva Vrbovec iz Nazarij so med minulimi prazniki uspešno spravili pod streho že 5. po vrsti nogometni maraton. Dejstvo je, da 24 — urno igranje nogometa postaja vse bolj priljubljena prireditev, ki številnim ljubiteljem te igre in ostalim prebivalcem popestri proste dni s športnimi užitki in sprostitvijo. Tudi letos so bili z maratonom vsi zadovoljni, razen članov mlajše ekipe, ki nad rekordnim porazom najbrž niso navdušeni. Tolažijo se lahko z dejstvom, da so bili tokrat precej oslabljeni in se niso mogli enakovredno kosati z bolj izkušenimi nasprotniki.
Povedati seveda velja, da je bilo letošnje srečanje še posebej zanimivo. Bilo je jubilejno, pa tudi rezultat dosedanjega merjenja moči je bil neodločen, 2:2. Za moštvi mjajših in starejših nastopa po 18 igralcev v treh ekipah, poskrbijo tudi za po dva rezervna igralca, vseh 24. ur pa ne smejo zapustiti prizorišča srečanja. Letos so jim na pomoč priskočili nazarski gasil-
ci, ki so jim v svojem novem domu odstopili prostor za počitek, pozabiti pa ne smemo tudi na dobri kuharici in druge krajane, ki so jim pomagali pri organizaciji. Zanimanje za maraton je bilo veliko, saj je nogometaše v 24 urah skupno spodbujalo kakšnih 3000 obiskovalcev.
Zmagali so torej starejši z rezultatom 171:92 in se tako mlajšim krepko oddolžili za hud poraz pred leti. V začetku sicer ni kazalo tako hudo, v nadaljevanju pa so starejši vztrajno večali razliko in visoko zmagali. Največ zadetkov pri zmagovalcih so dosegli Špende (26) ter Kekec in Z. Benetek (po 20), pri poraženih pa Bitenc (17) in Mikek (11).
Jasno seveda je, da prirejanje maratona ni edina oblika dejavnosti športnega društva Vrbovec. Poleg prirejanja različnih tekmovanj in udeležbe na njih, tudi sicer pridno delajo. Zlasti veliko dela in časa so porabili za urejanje športnega igrišča. Postavili so ograjo, zaščitne mreže, uredili
Zanimivost
Domiselni graditelji
V času. ko je gradnja stanovanjskih objektov vse bolj ogrožena (zaradi astronomskih cen gradbenih materi-
Šaleški alpinistični odsek
Plezali v Paklenici
Tudi letošnje prvomajske praznike so alpinisti Šaleškega alpinističnega odseka izkoristili za obisk Paklenice. Na že tradicionalnem zboru jugoslovanskih alpinistov je bilo 18 alpinistov odseka, od tega 5 članov, 8 pripravnikov in 5 tečajnikov. Opravili so 106 vzponov vseh težavnostnih stopenj. Člani so namenili vso pozornost mladini, da bi jo čimprej usposobili plezati zahtevnejše smeri. Poleg lažjih smeri do četrte težavnostne stopnje so v steni Aniča Kuka opravili nekaj težjih vzponov in sicer naveza Lihteneker-Urbane Brid Klina (VI, A3, Al), naveza Avberšek-Urbanc Forma viva (VI, A3), naveza Lthteneker-Lukič Ljubljansko (V, VI), navezi Urbane-Vid Preložnik, Lukič-Rok Preložnik Fanikino (V, VI). Ponovili so še Mosaračko
(—V), Karabore (V, Al), Brid za mali čekič (V, VI, A2), Šaleško (IV, V), Akademsko ( + IV), Bramovo (JV) . . .
i
Za presenečenje je poskrbel Kukovec Dušan. S svojimi 35 leti je skupaj z Avberškom ponovil Šaleško smer (IV, V) v Aniča Kuku. To smer sta prva preplezala Kukovec Dušan in Resnik Janez že leta 1969!
Po povratku je nekaj članov odseka odšlo na Okrešelj. Naveze Avberšek-Kotnik, Govedič-Urbanc ter Vovk-Lukič-Snornšek so v steni Mrzle gore ponovili Direktno (—V) v isti steni pa sta navezi Kot-nik-Urbanc in Prelog-Jošt ponovile Avrikelj (IV).
Marjan Prelog
Po plezanju še »gasilski« posnetek
alov in slabe oskrbe z njimi) je bilo zanimivo srečati graditelja nove, stanovanjske hiše na Ponikvi 65, Darinko in Cveta VASLE. Našli smo ju po čudnem naključju, ko sta delala pri novogradnji. S ceste je bilo opaziti čuden odsev na fasadi njune hiše, to paje bilo za radovednega popotnika pozornost vzbojujajoče. Ne le posebnost fasade, presenetilo nas je več stvari v zvezi z izgradnjo okrog osem metrov visoke pročelne stene Vasletove hiše. Zgrajena je iz steklenic, kar iz tri tisoč različnih. praznih steklenic, ki jih je Cveto skrbno pobiral in zbiral več let. S svojimi raznobarvnimi spodnjimi deli predstavljajo pravi mozaik in igro svetlobe. Ker je akcija predstavljala pravo čiščenje okolja, hkrati pa izkoristek poškodovanih steklenic in končno večjo materialno korist, lahko iznajdljivosti in izvirnosti ideje Vasle-tovih samo čestitamo. Nagrado pa sta si prislužila karsama. saj kakšnih 30 m2 fasade in zidu stane lepe denarce.
Darinka pravi, da posebne statistike niso vodili ob zbiranju m zidavi, pravi pa, da je največ steklenic od vina. mineralne vode. piva. Najmanj je gotovo ovalnih in kvadratastih. od viskija. vodke in konjaka. Malo je tudi malih stekleničk, od sokov, coca cole in coete, sta ugotovila domača Urška in Florjan, ki sta se ob posebnem zidu tudi fotografirala.
Jože Miklavc
Izvirnost?
okolico, še letos pa bodo ob igrišču postavili stavbo in z novimi prostori bo delo društva zagotovo še bolj pestro in raznoliko.
J. P.
Ugled — Velenje 19:18
Nasmihala se jim je točka
Rokometašice Velenja so v 18. kolu tekmovanja v 1. B ZRL ligi gostovale v Temerinu. Srečanje so izgubile zelo tesno, saj je bil rezultat v zadnjih minutah kar dvakrat izenačen, nekaj sekund pred koncem tekme pa so imele Velenjčanke tako. saj so imela tako imenovano stoodstotno priložnost za izenačitev, vendar Špolarjeva te priložnosti ni izkoristila. Res je tudi, daje bil nad njo storjen prekršek in da bi bila lahko sodnika dosodila se-demmetrovko. Tega nista storila in tako je tudi ta prilika splavala po vodi. V prvem delu je bila igra izenačena, ekipi sta se nenehno menjavali v vodstvu, na odmor pa sta šli pri rezultatu 10:10.
Zadetke za Velenje so dosegle Špo-Ijar 7, Golič 4. Džordževič 3. S. Bašič in Podrzavnik po 2.
Trenutno pa so Velenjčanke z 18 točkami na 7. mestu, vodi pa ljubljanska Olimpija z 35 točkami.
V soboto, se bodo rokometašice Velenja v Rdeči dvorani sestale z zadnjo uvrščeno ekipo na lestvici — to je igralkami Crvenke.
Lipa —Šoštanj 31:27
V soboto z Inlesom
Na gostovanju v Ajdovščini so se rokometaši Šoštanja uspešno upirali le v prvih 20. minutah, takrat so domači igralci ušli gostom za nekaj zadetkov. Po prvih 30. minutah so rokometaši l ipe vodili z 19:14. Na koncu pa so zmagali z 4 zadetki razlike.
Zadetke za Šoštanj so dosegli Potu-šek 6. Stvarnik in Potočnik 5. Požun 4. Puc 3. Toplak in Štrigl po 1. Po 17. kolu imajo igralci Šoštanja 21 točk in so na 5. mestu, vodi pa Inles s 27 točkami,
Prav ta ekipa pa bo v soboto gostovala v Rdeči dvorani v Titovem Velenju.
Mozirje
Strelci za dan 0F
Osnovna strelska organizacija Kajuh iz Mozirja je ob prazniku Osvobodilne fronte tudi letos pripravila množično tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Nastopilo je 17 ekip iz vse krajevne skupnosti. Ob zaključku uspešnega tekmovanja so pripravili krajšo slovesnost s katero so počastili praznik in med drugim podelili tudi pokale in diplome najboljšim tekmovalcem.
Rezultati — posamezno: 1. Grobel-nik 79 krogov. 2. Matjaž76,3. Poličnik 76, 4. Acman 74, 5, 'Petrin (vsi OSO Kajuh)71 itd.;ekipno: 1. OSOMozirje 1224,2.OSO Mozirie II. 3. PDMozrie 170. 4. OSO Mozirje (sekcije Eikroj) 158, 5. društvo invalidov Mozirje 148 itd.
Rudar—Tabor Jadran 3:0
Prva spomladanska zmaga
Kljub veliki napadalnosti pa gostje niso dosegli niti častnega zadetka. Nasprotno. Tolazzi je v zadnji minuti srečanja še tretjič" zatresel njihovo mrežo.
V	prejšnjem 20. kolu so nogometaši Rudaiji gostovali v Šmartnem ob Paki. Šaleški derbi so zasluženo dobili domači igralci, saj so bili vseh 90. minut veliko boljši nasprotnik. V drugem polčasu so se nogometaši Rudarja v glavnem le branili. Predvsemjenatem srečanju odpovedala celotna napadla vrsta, še posebej vezni igralci.
Po 21. kolu so Velenjčani na 7. mestu (21 točk), v vodstvu paje ljubljanski Slovan (34. točk).
V	naslednjem kolu bodo igralci Rudarja gostovali v Izoli.
Končno so maloštevilni gledalci — v nedeljo se jih je zbralo manj kot 150 — videli prvo Rudaijevo zmago v spomladanskem delu prvenstva. Na njihovem igrišču je gostovala predzadnja ekipa na lestvici — enajsterica Tabor — Jadran. Domači nogometaši so tokrat prikazali zelo borbeno igro, dosegli tudi 3 lepe zadetke. Veliko boljši so bili v prvem polčasu, ko so goste povsem potisnili v njihov kazenski prostor. Prvi zadetek je dosegel v 32. minuti Kaligaro s strelom po tleh s kakšnih 12 metrov, na 2:0 je povišal Boškovič z udarcem z glavo v 38. minuti. V drugem polčasu so gostujoči igralci zaigrali borbeneje, večkrat nevarno ogrozili domačega vratarja Cvetkoviča, ki se je pri njihovih nevarnih strelih vselej dobro izkazal.
Kovinar—Šmartno 4:1
Slaba obramba
Nogometaši Šmartnega so nepričakovano razmeroma visoko izgubili prvenstveno srečanje v Mariboru, čeprav je v prvih minutah drugega dela kazalo, da bodo gostje dosegli ugoden izid. Domači igralci so povedli že v 17. minuti, vendar je v 47. minuti Prašni-. kar rezultat izenačil. Zaradi napak
obrambnih igralcev pa so Smarčani prejeli še 3 zadetke in tako morali priznati premoč domačih igralcev.
Po 21. kolu imajo igralci Šmartnega 25. točk in so trenutno na 3. mestu.
V 22. kolu bodo na svojem igrišču gostili ekipo Kopra.
Mozirje
Sodnik prekinil srečanje
V nedeljskem kolu tekmovanja v vzhodni skupini slovenske nogometne lige sta se na igrišču v Mozirju pomerili moštvi domačega Elkrojain Proletarca iz Zagoija. Domačini so tokrat končno tudi na domačem igrišču zaigrali dobro in učinkovito ter so z zadetkoma razoloženega Kolenca že v 23. minuti povedli z 2:0. V 39. minuti je bilo žal srečanja že konec. Obrambni igralci Elkroja so v svojem kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili gostujo-
čega napadalca, sodnik paje dosodil lč prosti strel z roba kazenskega prostora. Gostujoči igralec se s to odločitvijo ni strinial in je zaradi ugovarjanja dobil rumeni karton. Ker je s protesti še . nadaljeval, gaje sodnik izključil takoj nato ga je igralec udaril z roko in sodnik je srečanje prekinil.
Zadetka za Eikroj je v 11. in 23. minuti dosegel Kolenc. Pred 300 gledalci je tekmo sodil Vodušek iz Radeli ob Dravi.	J. P.
Karate
Znova dobri rezultati
Zadnje dni preteklega meseca je karate klub Trbovlje pripravil prvenstvo SRS v karateju po tež-nostnih kategorijah za člane. Na njem je nastopilo 76 tekmovalcev, nosilcev medalj iz vseh devetih slovenskih regij. Boji so bili zelo zanimivi, saj so se ljubiteljem te športne igre v Trbovljah predstavili vsi najboljši slovenski karateisti. Znova so se odlično odrezali velenjski predstavniki pod vodstvom trenerja Dušana Borovnika.
V polsrednji kategoriji je slavil Miklavc (Titovo Velenje) pred svojim klubskim tovarišem Korpni-kom, tretji pa je bil prav tako Velenjčan Guberinič. Tudi v srednji kategoriji so bili velenjski
karateisti najboljši, saj je Vah osvojil prvo mesto, Džurdževič pa
drugo.
S svojim nastopom je Javoršek (BK Maribor) dokazal, da je resnično najboljši slovenski karateisi. Velenjčani pa so prav tako še vedno v vrhu slovenskega karateja. Letos slavi karate klub iz Titovega Velenja majhen jubilej — 15. letnico obstoja. V teh letih so s trdim delom v klubu dosegli odlične rezultate in so skupaj z ljubljansko Emono najuspešnejši klub v Sloveniji.
Prvi štirje uvrščeni tekmovalci s tega tekmovanja bodo zastopali našo republiko na državnem prvenstvu, ki bo 15. maja v Ljubljani.
Šahovske novice Republiško prvenstvo
V	soboto, 7. maja in nedeljo. 8. maja, je bilo v dvorani Kazina na Bledu odigrano republiško sindikalno ekipno prvenstvo v šahu. Prvenstva se je udeležilo več kot štirideset ekip delovnih organizacij iz naše republike.
Iz naše občine so se prvenstva udeležile ekipe Gorenja, REK in Vegra.
V	zelo močni konkurenci (sodelovalo je več mojstrov, mednarodnih mojstrov in več kot 40 mojstrskih kandidatov) ie zasluženo zmagala ekipa Združene ljubljanske banke Ljubljana (33,5 točke). 11 — 15. Gorenje Velenje, REK Velenje. Stol Kamnik, Cerus Maribor in Tomos Koper 23 točk itd. Ekipa Vegrada je v oslabljeni postavi z 21,5 .točke osvojila 20. mesto.
Ekipi REK in Gorenje sta izkoristili srečanje na Bledu še za prijateljski dvoboj, katerega je dobila ekipa Gorenja z 19:13.
V	ekipi REK so nastopili Cvar, Brešar. Matko in Vedenik. za Gorenje pa so igrali Kristan. Goršek, Špeh in Kovač. Ekipa Vegrada je to pot nastopila zelo oslabljena, saj je igrala brez dveh najboljših igralcev — Bu-koviča in Zoreta. Igrali pa so Mraz, Kariž, Ambrož in Drašnik.
Prehodni pokal
Na petem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal šahovskega kluba je nastopilo 16 igralcev. Tokrat je zmagal Boris Brešar s 13 točkami, sledi Goršek 12.5.Matko 11,5. itd. V skupni uvrstitvi še naprej vodi Goršek pred Matkom Brešarjem in Kristanom.
Občinski pionirsko prvenstvo
Šahovsko društvo Titovo Velenje bo v soboto, 14. maja ob 15. uri organiziralo občinsko prvenstvo v šahu za pionirje in pionirke. Vsaka osnovna šola iz naše občine lahko pošlje po4 pionirje in 2 pionirki. Za zmagovalca v obeh konkurencah je pripravljen pokal, prva petorica najboljših pa bo dobita tudi pismena priznanja. Prvenstvo bo pote-
kalo v prostorih šahovskega društva v domu učencev.
Prvenstvo invalidov
V soboto. 7. maja je šahovsko društvo iz Titovega Velenja organiziralo prvenstvo invalidov v šahu. V finalu je nastopilo 9 igralcev, ki so se razvrstili v naslednjem vrstnem redu: 1. Sefket Čelikovič 6,5, 2. Ismet Alič 6, 3. Zivko Hrovat 6, 4. Dorde Vejnovič 5.5, 5. Vinko Hudej 4. 6. Roman Mir 3, 7. Alojz Pevnik 2.5. 8. Ibrahim Avdičevič 2 in Tevfik Šehič 0„5 točke.
D. K
Srečanje upokojencev
šahistov
Pred prvomajskimi prazniki so se na priiateljskem srečaniu pomerili šahisti društev upokojencev Titovega Velenja in Celja. Moči so merili na dvanajstih deskah, kar dokazuje, da sta šahovski sekciji obeh društev dokaj številni in aktivni. Rezultat je sicer zanimiv, zmagali so gostje z 7:5, veliko več pa je vredno tovariško srečanje članov obeh društev, saj smo v prijetnem vzdušju preživeli lepo število ur. Seveda si snidenja še želimo in se bomo zato še letos znova srečali v Celju.
Kari Vitanc
Značkarski klub Titovo Velenje
RAZSTAVA ZNAČK. ZNAMK IN STAREGA DENARJA
Člani kluba zbiralcev značk, znamk in starega denarja iz Titovega Velenja bodo to nedeljo, 15. maja, pripravili v Rdeči dvorani razstavo značk, znamk in starega denarja. Vse zbiralce in ljubitelje teh konjičkov seveda vabijo na razstavo, ki jo bodo odprli ob 9. uri dopoldan. Vsi udeleženci razstave bodo lahko svoje zbirke še dopolnili, saj bodo značke, znamke in stari denar tudi menjavali.