Verstenje in strokovništvo. Kdor vedno v enem in istem razredu podučuje, kdor več let zapored ene in iste nauke razlaga in izprašuje, naveliča se že tega enakomernega prednašanja in službovanja. Zlasti mora biti za učitelja pervega razreda nialo malo mikavno, da tnora vsako leto na novo začeti s težavnim pervim naukom v branji in pisanji. On si želi, da bi z otroci vred napredoval pri svojem podučevanji, da bi se vadil v učilu novih in drugih predmetov. Sicer je tudi res, da zveden in priden učitelj ve zmeroni kaj novega v svoj nauk vpletati, da večkrat poskuša z novim učiloni in da nm morda ne bode dolgčas tudi več let ne v pervem razredu; vendar pa se pogostonia slišijo opravičene želje učiteljev, da bi radi podučevali sedaj v tem, sedaj v kakem drugem razredu. V nekterib krajih se učitelji (udi res takd verste; toda več šol je menda takih, kjer se učitelj le v enem sametn razredu — postara. Torej bodem po svoji mali previdnosti nasvetoval, kako bi se moglo tudi v našib večrazrednih šolah tako verstenje vpeljati in poslednjič bodem še nekaj razlogov za svoj predlog našteval. V sedanjih razmerah, pri sedanjem slabein materijalnem stanu ljudskih učiteljev, kterib veča ali manjša plača se ravnu po ninogih nebistvenih okoliščinab, bode ta prenaredba zadela na veliko zaprek; a pri čverstih učiteljih, ki so za povzdigo šolstva in zlasti za povzdigo svojega stanu vneti, da se vkljub vsem oviram izpeljati. Verstenju na poti so različne plače, ki so odmerjene učiteljem raznih razredov. Nekteri bodo morda tedaj rekli, da se bode morala plača ravnati po razredu , v kterem se podučuje. A to ni treba. Posamesni učitelj naj dobiva vedno to, kar mu je ravno odmenjeno po njegovih dosedanjih zaslugab, naj podučuje v naj nižeui ali v naj višem razredu. To načelo je že dobilo v djanji svojo veljavo po vseh boljše osnovanih ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Pa sej je res Ie nialo modro, da je plača navezana na posamne razrede. Boljše plačilo se plačuje boljšemu, pridnejšemu delalcu, in tedaj naj se tudi zmožnejšemu učitelju njegovi porabljivosti dostojno plačo odmeri ne glede na to, v kterem razredu podučuje. Pa da ne zabredem predaleč, opomnim torej, da stalne plače posamnih učiteljev na večrazrednih šolah niso vzrok, da bi se učitelji pri podučevanji v posamnih razredih večkrat, t. j. v začetku novega šolskega leta verstiti ne mogli. Slebern učitelj priderži svojo plačo, naj se preseli letos iz 1. v 2. razred; drugo leto iz 3. v 4., ali narobe itd. Zavračal me bode morda kdo s tem, da učitelji nižih razredov niso zmožni podučevanja na viših stopnjah, ali pa tudi nasproti. Mislim, da ta razlog velja za jako malo število učiteljev. In akoravno bi bilo za to prenaredbo malo sposobnih tovaršev, bi se ravno na ta način kmali pomagalo tej šibkosti in pomanjkljivosti. Morda res reče včasi kak maloserčen učitelj, da v tem ali unem razredu bi ne mogel izhajati. Ako pa poskusi enkrat, vidi, da je prej še sam sebi premalo zaupal. Sicer pa tudi dostikrat svoje delo s pridnostjo in skerbljivostjo boljše izverši, kakor drugi, ki meni, da že edina ,,praks" dovolj izda. Med našimi učitelji tudi ni znatne različnosti v vednostih, znanostih in študijah; veča razlika je morda v pridnosti. Nekteri mi bodo morda v naštetih razlogih priterdili, pa vendar bodo še vedno nasprotniki verstenju. Ti se morda boje truda, kterega bi jini prizadevalo podučevanje v nižib razredih nektera leta in drugi nadučitelji itd. se morebiti ludi tega ne vstrašijo, pa se morda boje zgube časti, ako bi podučevali v — pervem razredu. Res je, da današnje ljudsfvo v posamnih krajih čverste nadučitelje bolj spoštuje, kakor enako hvalevredne učitelje v nižih razredih; ali to niorajo ravno'učitelji sami oilpraviti. Svetu morajo pokazati, da so vsi v lepi bratovski slogi, vsi obloženi z enakim težkim bremenom in (udi vsi enakega spoštovanja vredni! In kolikor bolj bodemo drug druzega podpirali s tem, da bode zmožnejši in boljše plačani težavnejše delo šibkejšega jemal v roke; toliko večo veljavo si bode učiteljski stan pred svetom pridobil! V resnici ni verstenju na poti ne razna plača posamnih uciteljev, ne razločnost v njih vednosti. Pa tudi boječnost pred večim trudom v drugih razredih in tudi nepotrebna domišlija o zgubi časti, nima opovirati, da bi se ne vpeljala ta naredba, ki bi v večem pospeševala učiteljstvo in šolstvo. V sedanjih razmerah je razun teh okoliščin še ena stvar, na ktero se je v tej zadevi ozirati. V večih krajih je navadno zasobno podučevanje nekterih olrok (Nachstundenunterricht). Učitelj podučuje pa vedno le otroke svojega razreda. Ker je v viših razredib po nekterih krajih za to veča urnina navadna, kakor v nižih in ker je v unih morda tudi več takih učencev, kakor v teh, bilo bi to verstenje učitelju viših razredov na škodo, niženiu pa na korist in dobiček. Da bi se pa tudi ta zapreka odpravila, in da bi nibče vsled te prenaredbe ne terpel škode, zložili naj bi bratovski učitelji ves denar, ki ga dobe s privatnim podučevanjem učencev v šoli, skup, ter ga enakomerno med seboj razdelili. To bi bilo bratovsko, to bi bilo lepo in budiven zgled vsemu Ijudstvu! Ker sem že dosedaj sim ter tje korist verstenja omenil, povdarjani le še posebno to, da bi ta sistenia pospeševala zlasti izobraženost in zvedenost učiteljev v svojem šolskeui stroku in njib veselje do šole. Marsikteri se že naveliča kakega razreda in ker vkljub svoji prošnji ga na poinaknd dalje in drugam, oterpne in pride ob vse dopadajenje do šolstva in učiteljstva. Pa tudi verstenje bi pravega sadii ne prinašalo, ako bi se v tej zadevi preveč enakomerno ravnalo. Ako bi namrrč en učitelj svoje učence iz pervega razreda peljal in vodil po vseb razredib, ni vedno v vsakem oziru dobro; marveč je tudi s (0 vpeljavo tehtno premisliti treba. Izverstnemu učitelju se pač več let ena in ista mladina zaiipati snie; ne tako mlačneniu in malomarnemu. Zalegadel je treba tudi tukaj previdnosti. Kar pa zadeva strokovništvo, ki je dan danes po srednjih šolah navadno, o tem pa ne bodem obširno govoril. Strokovništvo je tudi nekako verstenju podobno. Vpeljavo tega je treba le na onili šolah, kjer so učitelji .strokovnjaki, kakor na srednjili in deloma tudi na mesčanskih šolah. Xa ljudskih šolab so pa učitelji izurjeni po maleni v vseb naj potrebnejših naukih, tedaj morajo tudi vsem njihovim nalogam zadostovati. \ovini postavam, ki zabtevajo podiičevanje v raznib težkib, novib predmetib, bi se pač lože zadostovalo, ako bi se za nektere nauke le za to sposobni učitelji iz svoje srede izbrali. Opominjam Je telovaje, petja, risanja z geometrijo i. t. d. L-