IB ik. is- to- IS- lU- Jo- Ot- er- )!>• is- 65' p3i ibi> ii« OS' 30- e flavm •predmet njihovih posvetovanj rov ameriških guvernerjev na njihovem letnem zborovanju. SAN JUAN, P. R. — Gover-nerji Združenih držav imajo tu isvoj letni sestanek. Kolikor je RABAT, Maroko. — Združene države in Maroko sta sklenila sporazum glede ameriških letal-1 ---- skih in drugih vojaških pošto- Med tem ko se drugod po sve- j --------------- 'jank na maroškem ozemlju. Po tu bore z brezposelnostjo, Na splošno še vedno prevladujejo ugodni odmevi, so gospodarski strokovnjaki v Zah. Nemčiji v sltrbeh zaradi pomanjkanja delo- rih sorodnikov. Rojen je bil v ar in. tii' la; cc: op' KS' P Te- in- sa' S' ni' a- ihn t -ai' in« K1’ in z» n« in; ifi vr' v ar« in( lti( et- ta- 19' ni' . w / (organizacija obrambe in zaščite ^rstu, kjer zapušča hčer Edwi- , . , , n» Bazo, 2 vnuka, sestro Anno | , . . , in več diugih sorodnikov. Tukaj ga napada m V0,Ske na je bival 35 let. Bil je član Dru-£tva, Združeni bratje št. 26 SN Pj. Pogreb bo v soboto popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sigovi pogreb, zavoda na 458 5. ^52 St. na Whitehaven pokopa-lišče. Na mrtvaškem odru bo jutri z,večer od 7. do 10. in v pe-tek od 2. do 10. John F. Cujan V ponedeljek popoldne je preminul na svojem domu na 19400 Newton Ave. v Euclidu John F. ^ujan, v starosti 69 let, doma v ^unji na Hrvaškem, od koder ■ie prišel v Ameriko pred 33 leti. '^ll 'zapušča soprogo Angelo, po-t>rej Vukčevič, v starem kraju t13 brata Matta in Cirila. Pogreb v petek ob 8:30 iz Mary A. ^vetek pogreb, zavoda na 478 '152 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato pa v Tuscan, Ar iz., kjer bo položeno Pokojnikovo truplo k zadnjemu Počitku. v slučaju sovražne-ameri- ških tleh. Severna Amerika ima to srečo, da že rodovi niso izkusili vojne nesreče. Amerika ni bila bojno polje v nobeni zadnjih vojska, kar je gotovo naj-večji uspeh vojne strategije, ki si ga je mogoče misliti. Posledica te sreče je, da javno razpoloženje Amerikancev ni prav nič pripravljeno za vojno obrambo in na ogromne žrtve, ki jih ta zahteva, če se bije boj na domačih tleh. Z ozirom na nove razmere, na dejstvo, da sta Rusija in Združene države najverjetnejša nasprotnika v vsakem bodočem spopadu in na moderna orožja, ki učinkujejo preko vseh mej in uničujejo nezaščitene zasebne naselbine prav tako kot vojaške objekte, je skrb- tem sporazumu bo Amerika plačevala maroški državi približno milijon dolarjev na mesec v fond, iz katerega bodo plačani usluž- J benci v ameriških postojankah. | Na ta način bo maroška vlada formalni delodajalec za ivse te uslužbence in se bo okoristila s stalnim pritokom dolarjev v svojo državno blagajno. Amerika upa na ta način obdržati baze v Maroku za nedogledno dobo. vne sile. na priprava za slučaj napada neizogibna in nujno potrebna. To Sodelovanje z Indijo v -Nepalu KATMANDU, Nepal. — Država Nepal leži med Tibetom, ki so ga sedaj dobili v svojo oblast komunistični Kitajci, in Indijo. Nepalci govore skoro isti jezik kot velik del prebivalstva Indije in gospodarska povezanost je tesna. Nepal je v precejšnji meri odvisen od Indije. Da se ohrani neodvisnost Nepala, je prišlo do vzajemnega sodelovanja med Indijo, Združenimi državami in Nepalom samim. Grade nova letališča, strateška pota in prometna sredstva. Amerika bo prispevala k utrditvi, gospodarskemu dvigu in BONN, Zah. Nem. — Zahodno-nemško gospodarstvo je zopet v polnem zagonu. Od lani v juniju do letos v juniju je industrijska proizvodnja narasla za pet in pol odstotka, izvoz je v istem času porastel po vrednosti za osem odstotkov. Nemški izvoz postaja vedno hujši tekmec angleškemu. Pri sedanjem obsegu utegne dcseči tekom leta skupno vrednost 9.1 bilijonov dolarjev v primeri z angleškim 9.5 bilijona. Trenutno je v Zah. Nemčiji 19.6 milijonov zaposlenih. Brezposelnost je padla na 1.3 odstotka, daleč pod običajno. V velikih industrijskih središčih je naravnost občutno pomanjkanje delavstva. Trenutno ponujajo zaposlitveni uradi v Zah. Nemčiji skupno 320,000 službenih mest, za katere pa je javljenih samo 255,000 delovnih moči. Nemška avtomobilska indu- pojavlja se pa tudi že očitna bojazen, da bosta obiska bolj služila Sovjetiji kot zahodnemu svetu. — Vpliv na zasužnjene narode. — Nemci in Francozi mlačni. CLEVELAND, O. — Vest o povabilu Hruščeva v Ameriko in Eisenhowerja v Sovjetijo se je naglo razširila po vsem svetu. Dejansko ni nikogar premočno iznenadila, ker so jo že nekaj dni napovedovali. Konferenca v Ženevi je zastala in ni bilo nobenih izgledov, da se bo rešila z mrtve točke. Hruščev je povedal Nixonu odkrito, da “je čas, da se sestanejo vodniki” velikih sil, da neposredno rešijo to, o čemer se zunanji ministri ne morejo sporazumeti. Ker so zahodne sile, posebno Amerika in Nemčija, proti sestanku na vrhu brez pravega uspeha konference v Ženevi, je bilo povabilo Hruščeva v Združene države pripraven izhod. Po mnenju diplomatov in politikov se bosta Eisenhower in Hruščev v neformalnih razgovorih lažje sporazumela kot pa “štirje veliki” na formalnih. | V prestolnicah svobodnega in krvavimi rokami, ki nas hoče nevtralnega sveta vlada prepri- pokopati” in Iz Clevelanda in okolice Slovenskega branja si želi— • Neki naš rojak, upokojenec in invalid, bi zelo rad dobil kake stare, rabljene slovenske knjige, ker mu je čitanje v veliko zabavo. Če bi jih kdo lahko odstopil, naj jih prinese v naš u-rad. Iz bolnišnice— | Mrs. Rose Kovačič, 1208 E. 175 St., se je vrnila iz Euclid Glen-ville bolnišnice kjer je bila o-perirana, na svoj dom. Zahvaljuje se za obiske, pozdrave in darila. nas glavnega zastop- Prva čisto jeklena zgradba Znani Eiffelov stolp v Parizu, ki je bil zgrajen za svetovno Čanje, da bosta obiska Hruščeva nika Hudiča, ki se je uprl Bogu.” . razstavo 1. 4889 kot njena _____o . za- v Ameriki in Eisenhowerja v y jmenu Sveta ameriških kr- časna posebnost, je bil prva či-Sovjetij /služila stvari miru, po- ščanskih crkva v Los Angeles,1 sto jeklena zgradba na svetu, dobno mnenje je izrazila tudi Calif., je dr. Clyde J. Kennedy | Vanj so vgradili 15,000 jeklenih večma c*anov našega Kongresa, dejah “Moralno je napak pova- * Toda tako doma kot v zavezni- ^iti krvavega mesarja Madžar-ških deželah se pojavlja negoto- j^j je naznanil, da nas bo povest, če ne boAmerika šla preda- kopal. Nič drugega kot škoda strija bi rada razširila svoje leč, če ne bo napravil Eisenhower more prjtj nad naš narod s pova-obrate, pa se boji zaradi pomanj. J napake, kot jo je Roosevelt v Jal- bilom in častitvijo tega medna- Vče Frances LaRiccia ceraj zjutraj je preminula ^ Huron Rd. bolnišnici Mrs. p rances LaRiccia, poprej Kalin, ^ starosti 69 let, stanujoča na 412 Keewanee Ave. Rojena je v Sv. Križu, odkoder je pri-v Ameriko pred 58 leti. Tu ^aPušča soproga Anthonya, sina aurice Kaline, hčere Mrs. Ulgo Whaley, Mrs. Antonio . erkic, sinove Josenha LaRiccia, JJicka LaRiccia, Mika LaRiccia, LaRiccia in Anthonya La-jccia, hčer Mrs. Jennie La-iccia, 27 vnukov, 2 pravnuka, ra^a Louisa in Josepha Batich ,er sestri Mrs. Caroline Gulich w ^Rs. Matildo Vidmar. Bila je .lahica Društva Kras št. 8 SDZ, l0ruštva Mir SNPJ in Podr. št. j , ŽZ. Pogreb bo v soboto zju-.ra5 ob 8:45 iz Mary A. Svetek j^greb. zavoda na 478 E. 152 ’ v cerkev Mariie Vnebovzete J 9:30 Sv. Pavla. Truplo bo h 110 na mrtvaški oder PoPoldn( potem pa na pokopali-polo-jutri e ob dveh. John Snable ^.Stioči je umrl v St. Alexis bol-£nici 66 let stari John Snable ;6523 Bonna 0skrbi Ave. Pogreb ima 2- Zakrajškov pogreb. Podrobnosti jutri. Tudi vzrok Srea Blantyre v deželi N j asa v 'vzhodni Afriki je oblast sedmim gostilnam, da sl0 ® vzela dovoljenje za po-W anje> če ne bodo izboljšale 0v°sti svoje — vode. je povdaril predsednik Eisen-j °boiožitvi Nepala po dva milijo-hower v .svojem pohvalnem pi-!na dolariev na leto, poleg tega smu governerjj Rockefellerju, ki Pa ae Porn°č v tehničnih izje v državi New York začel izva- 'edencih in strokovnjakih, jati obširen obrambni program. ° že radi tega pisma, pa tudi za- Begunsko mesto to, ker je Rockefeller sedaj radi svoje nenadne zmage nad Harri- ^bd mnom m ker je v javnem mne- v nju med prvimi kandidati za prdesednika na republikanski listi, je ta mož posebna zvezda in predmet posebnega zanimanja. Razumljivo je, da gover-nerji veliko govore o prihodnjih volitvah in da se časnikarji zelo trudijo, da bi dobili čim jasnejšo sliko o njihovih sodbah in namerah. Rockefeller /sam je pred vsem točno in določno povedal, da ne bo v nobenem slučaju sprejel kandidature za podpredsednika na nobeni listi, pa naj bo kandidat za predsednika kdorkoli. On osbeno misli, da bo republikanski kandidat sedanji podpredsednik Nixon. Rockefeller je za Nixona in je izjavil, da je prepričan, da Nixon | more združiti največ glasov in zmagati. Glede samega sebe Rockefeller ni dal točnega odgovora na vprašanje, ali bi v kakem slučaju /sprejel kandidaturo za predsednika ali ne. Izključil te možnosti ni. Tisti, ki trdijo, da ga poznajo, mislijo, da bo Rockefeller odločil šele potem, ko se bo čim točneje prepričal kakšno KARAČI, Pak.—Pakistan je na za svoje begunce, ki so se natekli z območij, kjer so vojaški spopadi v zadnjih letih bili pogosti. Vlada je zgradila posebno mesto Korangi za naseiite,v kakih 90,000 ljudi. Mesto bo imelo svojo industrijo, obrt in trgovino, samoupravo in vse pravice, da /;vobodno razvije življenje družin, ki bodo tu skušale ustanoviti svoje novo življenje. kanja delovne sile. Kljub vsemu se pripravlja Opel, podružnica naše General Motors Corp., na gradnjo nove velike tovarne v Ruesselsheimu, ki bo stala kakih 55 milijonov dolarjev. Podobne načrte imajo tudi druga velika avtomobilska podjetja. Novo pehotno orožje WASHINGTON, D. C. — Naša armada in marini bodo dobili novo ročno orožje, s katerim bo mogoče doseči nizko leteče sovražne avijone. To novo “puško” imenujejo ti tik pred svojo smrtjo 1. 1944. Slana na upe zasužnjenih narodov Sen. Frank J. Lausche je dejal, da razume, da je v današnjem času strahovitega uničevalnega orožja treba napraviti vse za ohranitev miru, da s tega stališča razume povabilo Hruščeva v rodnega Dillingerja!” Zgodovina bo slavila pogumen korak ... Vodja republikanske manjšine v Senatu Dirksen je mnenja, da ne bo “samo ta rod, ampak zgo-dovina prav tako slavila pogumno potezo predsednikovega povabila Hruščeva v Združene drža- traverz in dva in pol milijona raznih zakovic. i Stolp so nameravali po koncu (svetovne razstave podreti, pa se I je javnosti in posebno Parižanom tako priljubil, da so ga pustili in je postal tekom desetletij pravo znamenje francoske prestolnice. KONGRES IMA V RAZPRAVI ŠE NEKAJ SPLOŠNO POMEMBNIH IN KOČLJIVIH ZAKON. NAČRTOV Združene države. Pri tem opo- V£. jn njegovega obiska v Sovjet-zarja na vpliv tega povabila na ski zvezi.” Potovanje naj bi bilo po komunizmu zasužnjene naro- podobno Eisenhower j evemu obide. sku v Koreji 1. 1953, ki je poma- “On (Hruščev) ve, da je nje- galo končati tamkajšnjo/vojno, gov položaj med zasužnjenimi Tudi vodja demokratske veči-narodi negotov. On razume, da ne v Senatu L. Johnson se je o Rdeče oko.” Je štiri čevlje dol- [e .tam 80mi|ljonov 1Judi;.ki se povabilu izjavil ugodno. Po nje- - j,m: hočejo otresti komunističnega govern utegne biti koristno vse- jarma. V Združene države želi mu SVetu. priti v želji, da bo padla slana Nemci in Francozi mlačni na upe v bodočnost pri teh naro-. Uradno sta Bonn in Pariz podih. To je ena izmed posledic, zdravila povabilo Hruščeva v ( ki jih moramo preprečiti, o ka- Združene države in napovedan terih moramo biti gotovi, da se obisk Eisenhowerja v Sovjetski ne bodo zgodile,” je svaril sen. avezi, dejansko so pa v vladnih 'Lausche. krogih do obeh teh obiskov in z ga in tehta dvajset funtov. Ni pa še razkrito, na koliko daljavo more novo orožje sovražno letalo uničiti. NAJNOVEJŠE VESTI VARŠAVA, Polj. — Podpredsednik Nixon je upal, da bo imel več priložnosti priti v stik z množicami, pa so ga vpregli v razne razgovore, da se je imel le malo časa pokazati v javnosti. Kljub vsemu je obiskal stolnico sv. Janezai, cerkev primasa in kardinala Wyszynskega, ki se je obrnil nanj s posebnim pismom. S kardinalom samim se nista srečala. ŽENEVA, Šv. — Konferenca zunanjih ministrov štirih velesil je bila snoči zaključena brez vsakega uspeha za nedoločen čas. Narode v Evropi je zagotavljal, njima z/vezanih razgovorov Hru- CARACAS, Venez. _______________ Tod je WASHINGTON, D. C. — Kon- no delovanje delavskih zvez. Je^da jih mi “ne mislimo zapustiti, ščeva in Eisenhowerja vsaj mla-giesnikom in senatorjem hodi pa še tretja skupina zakonodaja!-'da čutimo z njimi in da smo pre- čni, če ne naravnost hladni. Bo-narobe, da so odlašali najtežje in cev, ki pod ,vtisom mnenja pod- pričani, da bodo tekom časa do- je se) da bo Eisenhower premalo najbolj kočljive zakonske načrte jetništva želi, da bi se vse delolsegh svobodo.” upošteval njihove koristi, da bo za konec zasedanja Kongresa, j na tem zakonu odložilo, ker upa-| Pred prevelikim popuščanjem v razgovorih s Hruščevim pre-Koncem avgusta bi moral Kon- jo, da bodo prihajale na dan še'Sovjetom je svaril posebno rep. lahkoveren kot so bili nekdaj greš zaključiti seje, pa so še vsaj nove težave in nerednosti v uni-lsen- Homer Capehai't iz Indiane. Roosevelt in njegovi sodelavci, štirje večji in važni zakonski na- jah in bo tako javnost prihodnjič P° njegovem ni nobenega vzro- Na predhodnem sestanku Ei-črti, glede katerih mora sedanje'bolj pripravljena sprejeti strožji ,ks> ki bi opravičeval našo “vse- eenhowerja z De GauUom, Ade-zasedanje nekaj odločiti, nereše-^zakon o delovanju unij. jstransko prijaznost” do Sovje- nauerjem in Macmillanom bosta ni in komaj v začetku hudih raz- ] Zakon o federalnem podpira- posebno pnva skušala uveljaviti prav. To so zakonski načrti o nju gradbe stanovanjskih hiš tu- “V preteklosti smo odklonili svoji stališči. gradbi stanovanjskih hiš, načrt di sega globoko v življenje vo- Povabila diktatorjem, ki so bili Hruščev pride 12. septembra o novih velecestah, načrt zakona lilcev, zlasti mlajših rodov. Kon-civilnih pravicah in zakonski grešniki na eni strani povdarja- do nas prijazni — Peronu, Titu Hruščev bo prišel v Združene in Franku. Sedaj vabimo naj- države 12. septembra in bo na- Vremensk prerok pravi: ,oblačno in t0Pl0 dežja. Rtu ra 87. Naj višja najnižja 70. Ver-tempe- jt javno mnenje. Tudi kandida- načrt o pravicah organiziranega jo, da ta zakon ne sme pospeše- večjega vseh diktatorjev,” je de- vzoč pri otvoritvi jesenskega za-turo za governerja je sprejel šele'delavstva in njegovih unij. /vati inflacije in prevelikega zapetem, ko so vsa poizvedovanja j Zakon o delavskih pravicah in dolževanja, na drugi strani pa jasno pokazala, da bi edino on poslovanju unij vsebuje seveda naglašajo nujno potrebo po več mogel odnesti republikansko največ politične municije. Pod j stanovanjih in po čiščenju zapu-zmago. Tako bo ravnal tudi v vtisom ugotovitev posebnega od- ščenih, zamazanih mestnih okrožij, predmestij in drugih nasel- bodoče. j bora, da je v delavskih unijah, Governerji so se izjavili v ve- zlasti v vrhovnih upravah precej čini za Nixona kot republikan-j korupcije in nerednosti, smatra skega kandidata, da.si so samo močna skupina zakonodajalcev, štirje rekli, da je on tudi njihov jda je treba z zakonom zajamčiti, osebni kandidat. Manj določni da bodo unije delale demokrati-so bili governerji glede demo-]čno, da bo vsak član, ki plačuje kratskega kandidata. Ime sena- članarino tudi resnično mogel torja Kennedija se sicer sliši po- uvelja/vljati/svojo pravico in svo- gosto, vendar le med mnogimi drugimi imeni demokratskih peptičnih ljudi, ki bi mogli priti v poštev. -----o------ — Okoli štiri milijone Amerikancev in Amerikank igra kitaro. jo voljo. Voditelji delavskih unij se boje, da bi zakon omejil ali celo onemogočil redno poslovanje delavskih unij, če bi bil preozek ali prestrog. Zato vsi delajo proti vsakemu vmešavanju federalne vlade in zakonodaje v avtonom- bin, ki so v sramoto Ameriki. Demokratska večina si beli glave kako financirati gradnjo velecest sedaj, ko je zavrgla predlog administracije za zvišanje davka na gasolin. Bavijo se z mislijo, da bi gradnjo nekoliko omejili, finančna sredstva pa dobili s posebnimi federalnimi hondi. Republikanska manjšina skuša demokratom v tej zadregi pritisniti pečat neuspešnosti in nedelavnosti, demokrati pa iščejo rešitev, ki bi najbolj privabila široke množice volilcev. 'jal sen. Capehart. Narodna sramota! Posebno ostro je protestiral proti povabilu sovjetskega o-blastnika v Združene države demokrat, sen. Thomas J. Dodd iz Connecticut. On je Eisenhower-jevo povabilo označil naravnost za “narodno sramoto.” Obisk Hruščeva bo po njegovem vzel “pogum milijonom nevtralcev po vsem svetu, pa zmanjšal tudi našo lastno voljo do upora zlem silam komunizma.” Zelo ostro so proti povabilu nastopile tudi nekatere prote-stantavske cerkvene skupine. Dr. Carl Mclntire, predsednik Mednarodnega sveta krščanskih cerkva, je pozval vse krščanske ljudi, naj protestirajo proti obisku. Hruščeva je imenoval ‘“tirana g sedanja Združenih narodov. V Washingtonu se bo ustavil za dva ali tri dni, nato pa bo kakih deset dni potoval po deželi. Ustavil se bo v velikih mestih, kot so Chicago, Detroit, San Francisco in po vsej verjetnosti tudi —« HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oble National and International Circulation Published dally except.Saturdays, Sundays, Holidays and ,1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor.* Mary Debevec NAROČNINA« ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 149 Wed., August 5, 1959 Učite, učite se slovensko, prav zares! Preteklo nedeljo je imel ljubljanski škof dr. G. Rož main pred veliko množico slovenskih rojakov in rojakinj na Slovenskem dnevu v parku društva sv. Jožefa govor, ki je vreden, da ga prebereta vsak Slovenec in Slovenka. Glasi se; Slovenski dan in njegov namen z vsem srcem pozdravljam in želim, da bi postal stalna ustanova slovenske družabnosti in skupnosti v dvig duha iz vsakdanjih malenkostnih trenj, dan razvedrila in veselega razpoloženja, ob enem pa priložnost zbrati nekaj sredstev za narodne namene. Letos ste si izbrali slovensko semenišče v Argentini in slovenski dijaški Dom na Koroškem. Bi bilo kar prav, če bi ta dva namena ostala tudi za bodoče. Kakor mi je naše semenišče pri srcu, vendar v danem položaju dajem prednost slovenskim dijakom na Koroškem. Vem, da nekateri obupujejo nad koroškimi Slovenci češ, saj je itak vse zgubljeno, škoda za vsak denar — pa to diši po znani Judeževi besedi. Ali veste, kako dolgo se ponemčevanje na Koroškem že vrši? Tisoč let in še nekaj čez, pa Slovenci še niso zginili. Ni bilo zmeraj enako močno, zadnjih osemdeset let, se je stopnjevalo z vso močjo in nasiljem do brezobzirne preselitve zavednih družin in prepovedi slovenskega govorjenja v družinah pod nacizmom. Pa pravijo, da smo Korošci premehki. Morda smo. Pa kolikor poznam Slovence iz drugih dežel in pokrajin, ne vem, če bi kateri drugi bolje vzdržali silni pritisk 80-milijonskega nemškega naroda, ki z vso žilavostjo sili k Jadranskemu morju. Morda bi bilo za koroške Slovence lažje, ako bi jih bili drugi Slovenci nekoliko močneje podprli v tej, veliki stiski, posebno gospodarsko podprli, kakor so Nemci svoje podpirali s Sudmarko, Schulvereinom in z načrtnim kupovanjem slovenskih posestev za Nemce z organizirano pomočjo svojih denarnih zavodov. Po tisoč letih so dobili Slovenci svojo gimnazijo v Celovcu. Odpor je bil strahovit. Nacionalistično prenapeti nemški krogi so hoteli na vsak način preprečiti ustanovitev, in še zdaj, ko je gimnazija že pokazala življensko moč, ji skušajo izpodrezati korenine z ukinitvijo slovenskega po uka v ljudski šoli. Pri izredno lepo uspeli akademiji sloven ske gimnazije ob sklepu šolskega leta je profesor Incko povedal: “Pred dvema letoma je Slovenska gimnazija bila otrok, ki so mu mnogi prerokovali smrt še pred rojstvom, toda božja pravica je zmagala. Narava je bila močnejša od zlobnih špekulacij nekaterih in tako lahko danes prikažemo javnosti novo mladino, ki se vzgaja v ljubezni do rodne grude, do izročil prednikov, ob enem pa se pripravlja na naloge jutrišnjega dneva, v duhu ljubezni med sobrati v deželi. Zato se uči obeh deželnih jezikov, poleg tega pa še latinščine, grščine, angleščine in ruščine.” Nasprotniki slovenske gimnazije so napovedovali, da dijaki iz slovenske gimnazije ne bodo znali dovolj nemško in ne bodo mogli na nobeno univerzo v Avstriji, Širili so ‘ strah,” da bodo vzgajani v tujem jugoslovanskem duhu, česar Avstrija ne more trpeti, še manj pa plačevati. Akademija je dala jasen in razumljiv odgovor in dokazala, kako prazna in neutemeljena so bila tista zlohotna namigavanja. Poročilo o akademiji v listu “Naš tednik — Kronika” pravi; “Pri recitacijah je bila opazna zelo dobra in čista izgovorjava v obeh jezikih in prav v tej dovršeni dvojezičnosti je bila ta prireditev nekaj edinstvenega. Mladina, ki bo iz te šole izšla, bo v resnici dobila na življenjsko pot zaklad znanja, ki njenim očetom ni bil dan, in se bo prav gotovo dobro znašla v življenju, kajti doma bo v dveh jezikih, poznala bo dve polnovredni evropski kulturi. Ljubila bo svoje in spoštovala tuje, sodbe pa prepuščala Bogu, kot je lepo izrazil četrtošolec z besedami nemškega pesnika Goetheja. ’ — Smisel nastopa slovenskih dijakov je bil; Ni smo Avstrijci, državljani kakor avstrijski Nemci, z istimi dolžnostmi in z istimi pravicami. Naš materni jezik je slovenski, ki se govori na Koroškem že 14-sto let; prej se je govorilo slovensko kot nemško na koroških tleh in imamo pravico in dolžnost gojiti in ohraniti tudi svoj jezik, poleg tega pa se popolnoma naučiti nemškega jezika. Ti mladi koroški dijaki morejo tudi naši mladini v Združenih državah nekj važnega povedati in sicer tole; Bodite Amerikanci, polnovredni državljani, lahko ste ponosni na to, a materinski jezik vaš je slovenski, kakor naš. Ta jezik je za nas vse enak zaklad, ki ga ne smete zavreči, je dota, ki je ne smete zapraviti, temveč obogatiti se morate s slovenskim jezikom. Dobesedno mislim, ko pravim “obogatiti.” Vsak jezik, tudi jezik najmanjšega naroda, je vrednota, ki nam odpre dohod do duhovnih in kulturnih bogastev tega naroda. In tega bogastva ima slovenski narod toliko, da nas ni sram pred vsem angleško govorečim svetom. Torej: Učite, učite se slovensko, prav zares! Čemu nam bo slovenščina, ko je v šoli vse angleško? Čemu ? Za to, da boste za en jezik bogatejši od vaših ameriških sošolcev. In drugič Amerika že zdaj potrebuje ljudi, ki znajo kak slovanski jezk, in v bodočnosti jih bo še več potrebovala. Iskala bo ljudi, ki znajo vsaj en slovanski jezik. Vsi slovanski jeziki so si sorodni; kdor enega zna, se kmalu nauči še drugih! Mladina slovenskeg pokolenja nauči se jezika svojih matei dobro, da vam bodo vrata k vsem drugim slovanskim jezikom odprta, in boste mogli svoji ameriški domovini boljše in koristnejše služiti kot drugi, ko znajo le en jezik. Dolžni ste svoje znanje, zmožnosti in spretnosti posvetiti v korist domovine, da vsak od svoje strani doda k zdravemu napredku toliko, kolikor mu je Bog talentov dal, toda rodu, iz katerega izhajate, ste dolžni vračati. Morda nam to tuje zveni? Morda ne umemo takoj kako in zakaj? Naj to pojasnijo zgodovinska dejstva. Presenetljivo odkritje je bilo zame, ko sem zvedel, kako so srbske znanstvene in kulturne inštitucije bogato dotirane z raznimi ustanovami, štipendiji, biblijofekami, laboratoriji itd. Odkod? Izseljeni Srbi, posebno iz obeh Amerik, ki so si pridobili znatno premoženje, so del tega vrnili stari domovini, in rojakom, ki tam žive, pa ne samo s paketi in priličnimi denarnimi darovi, ampak z velikimi vsotami so podprli znanstvene ustanove in s štipendijami omogočili tudi revnejšim dijakom primeren študij. V tem se kaže večje navdušenje za svoj narod, kot so še tako lepe besede, pa samo besede. Te misli naj bi bile seme, vsejano^v naše duše na Slovenski dan. Otroci še ne umejo, kam merijo in kako daleč segajo; sfarejši razumemo in moramo mladino v to smer voditi. Imejte se dobro in lepo — v krščanskem duhu! Škof Gregorij Rožman. t llK i Hitet« m«, j BESEDA IZ NARODA Na Zahodu je iudi vroče Enumclaw, Wash. — Cenjeni! Ker ravno pošiljam naročnino, bom napisala malo o tem, kako živimo Slovenci tukaj na Zahodu. Vse do meseca julija smo imeli deževno vreme, nato pa je pritisnila neznosna vročina in toplomer je zlezel do 85 stopinj in šc višje, kar je nekaj nenavadnega za naše kraje. Tu, v državi Washington, nismo vajeni vročine in si zelo želimo dežja. Pa se kar ne more pripraviti, da bi deževalo. Nebo se pooblači, pa se spet hitro razvedri. No, pa moramo vzeti, kar Bog da. Slovencev tukaj ni več veliko, stari pionirji odbhjajo eden za drugim v večnost, mladina pa zna le angleško, tako da se ne sliši več dosti slovenske govorice. Piknikov ni, kar nas je starejših nimamo več volje hoditi po zabavah, rajši kar doma tičimo. Novonaseljencev v naše kraje ne prihaja dosti. Pred dvema mesecema je prišel mlad slovenski fant k rojakoma Johnu in Mary Mihelich. Prišel je iz Avstrije, kjer je bil 11 mesecev v nekem taborišču. Ameriško Domovino priporočam, toda vsak se izgovarja, da nima časa čitati, ali da ne vidi. Saj smo mi tudi že stari, pa še vedno radi čitamo, posebno radi pa podpiramo katoliške časopise. Lep pozdrave vsem čitateljem Ameriške Domovine! Mrs. John Chacata. še ena slovenska župnija v Kanadi Cleveland, O. — Ko so Slovenci v Toronto, v sosednji Kanadi, nekako pred šestimi leti ustanovili prvo slovensko župnijo, so dobri rojaki v Združenih državah lepo pripomogli k uspehu. Nad $2,600 so preko mene darovali za cerkev Marije Pomagaj v Torontu. Ta dobra dejanja niso pozabljena, Vaši darovi so vpisani v moji knjigi, vpisani so v župnišču, posebno še pa so vpisani v Vaši knjigi dobrih del, za katera boste po smrti poplačani z (visokimi obrestmi. Ker pa je zrasla v New Toronto, nekako deset milj od cerkve svečena Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Mislim, da bo to prva slovenska cerkev s tem imenom. Prav je tako in Bog naj blagoslovi Vaše delo. Ljudje smo nagnjeni k slabemu. Ob prihodu v Ameriko nismo imeli toliko priložnosti ohraniti vero. Protiverski listi so zastrupljali,' posledica tega nas so bUi civilni pogrebi. Velikokrat čitamo: pogreb bo ob pol dveh popoldne, brez duhovnika, brez molitve, brez blagoslava. žalostno je, da so rojaki pozabili, da s smrtjo ni vsega konec, da bo duša dalje živela, na veke. Zato je pfav, da se novonase-Ijenci obvarujejo teh nevarnosti, ki jih je povsod veliko. Pa tudi mi starejši 'skušajmo ohraniti vero v Boga. Č. g. Kopač me je naprosil, da bi sprejemal darove za novo cerkev v New Toronto, kar iz srca rad sprejmem. Vse prejete darove bom odposlal njemu, seveda lahko tudi sami pošljete. Storimo misijonsko delo s tem, da bomo pomagali zidati drugo slovensko cerkev v Kanadi. Brezmadežna s čudodelno svetinjo vas bo varovala v življenju, ob smrti pa naj vam svetinja sveti na poti v večnost. Če bomo tako srečni, da nam bo na zadnji poti Marija svetila, bo ta naša poslednja pot srečna. To nam daj Bog, po svoji Materi Mariji! Jakob Resnik 3599 E. 81. St. Cleveland 5, Ohio Smrl duhovnika Lemont, Ul. — Z Dravskega polja je prišlo poročilo, da je tam koncem junija umrl P. Stanislav Planinšek. Pokojni je bil član reda trapistov iz rajhen-. burske opatije. P. Stanislav je bil rojen 17. aprila 1874. šel je torej že proti 85. letu svojega življenja. Prihodnje leto bi bil obhajal svoj biserni mašniški jubilej. Bil je torej eden izmed prvih slovenskih redovnikov, ki so vstopili v trapistovsko opatijo, ko so rajhenburški grad kupili francoski trapisti. Opatija se je prekrasno in vzgledno razvijala do začetka druge svetovne vojne, ko so re- po dveh palicah drsal od postaje do postaje sv. križevega pota v farni cerkvi. Nad svojimi bolečinami ni nikdar godrnjal: vsaka bolečina mu je bila dar božji in obisk božji, tako je navadno rekel. Pokopan je na farnem pokopališču. K pogrebu se je zbralo nad 40 duhovnikov, med njimi njegov brat p. Tomaž, tudi trapist in pa njegov bratranec frančiškan p. Gabriel Planinšek iz Maribora. Ta zadnji je imel pogrebni govor. Pogrebcev se je iz vseh sosednjih župnij ogromno zbralo. Pogrebno mašo je opravil trapistovski opat p. Pij Novak, ki je zdaj župnik v Šmartnem ob Paki. Dobri p. Stanislav, počivaj v miru božjem! P. O. | K sodobnim svetovnim problemom { Bodočnost kubanske republike Temeljni kamen dvignili in ponovno položili WASHINGTON, D. C. — Vodja Kolumbovih vitezov je zahteval od predsednika Eisenhower-ja, da odstavi arh. George Stew-arta, pod katerega vodstvom grade dodatek Kapitelu. Svojo zahtevo utemeljuje takole: “Neposredno potem, ko ste Vi odšli, potem ko ste položili temeljni kamen, je bil ta dvignjen z mesta, kamor ste ga položili in je bilo tako Vaše polaganje popolnoma razveljavljeno. Nato se je začelo pravo polaganje temeljnega kamena po navodilih ma-soniskih uradnikov in po mason-skih obredih . . Sodimo, da bi predsednik storil veliko premalo, če bi odstavi! samo arh. Stewarta, potrebno in na mestu bi bilo, da bi poklical na odgovor tudi masonske vodnike, ki so dali njegovo delo tako v nič in po drugi strani tudi kršili deželno ustavo. Masoni, ki se sicer tako zagrizeno bore za?'"Jočitev cerkve in države, bi morali že vedeti, da to velja prav tako za nje, kot za vise druge! Rockefellerjev sin se bo poročil z Norvežanko' NEW YORK, N. Y. — V zadnjih dneh se je razširila govorica, da se bo sin Nelsona Rockefellerja, znanega bogataša in sedanjega guvernerja države New York, poročil z norveškim dekletom, ki je svoj čas služilo pri njih za služkinjo. Anna Marie Rasmussen je hčerka malega trgovca. Ko se je prišla v Združene države izpopolnjevat v angleščini, je bila kot dijakinja istočasno služkinja pri Rockefellerju. V tem času se je njegov sin Steven z njo seznanil. Steven se te dni mudi na Norveškem in je bil skupaj z dekletom in njenimi starši. Fant in deklet sta v nedeljo objavila zaroko. Porkoa je baje določena za 22. avgust. . Guv. Nelson Rockefeller je dejal tod, da mu je Anne Marie zelo všeč in nima nič proti temu, če se njegov sin poroči z njo. Napovedal je, da pojdet z ženo k sinovi poroki na Norveško. Odkar je Kuba postala začetkom tega stoletja samostojna republika, niha neprenehoma med diktatorskimi režimi in svobodno demokracijo. Dežela nikakor ne more priti do stalnega mirnega ipolitičnega in gospodarskega razvoja. Ni pa temu kriv samo tuji svet, velik del odgovornosti nosi usoda kubanskega naroda sama. Kuba je bila nekdaj pod špansko upravo, španska uprava ni poznala svobodne demokracije niti v lastni domovini, tem manj je mogla nanjo navaditi Kubance. Ko so se osvobodili, so imeli več kot meglene pojme o svobodi in demokraciji, nobenega pojma o tem, da svoboda ne pomeni blagostanja, in da vsak demokratični režim temelji na porodnih množic. Kuba ima dalje zelo tvegano narodno gospodarstvo. Živi dejansko samo od sladkorne industrije. Sladkorja je na svetu že od preteklega stoletja naprej preveč in je radi tega tisti pridelek, ki ima naj nižje svetovne cene. Kubanski pridelek je odvisen ravno od svetovnih cen, kajti Kuba mora letno prodati nad šest milijonov ton sladkorja, ker zanj ni doma nobene uporabe. Povrhu vsega je Kuba podedovala od španskih časov nagnenje h korupciji in terorizmu. Na Kubi je zmeraj vladala korupcija in z njo obenem tudi teror. V časih svobodne demokracije je bilo vsega tega nekaj manj, v časih diktature pa neizmerno veliko. Na vse to nas je opozorilo uporniško gibanje Fidela Castra, ki je začetkom letošnjega leta zmagalo nad diktatorjem Batisto. Kot vsak uporniški voditelj, je tudi Castro videl in poudarjal, samo to, kar je bilo v Batistovi diktaturi slabega, obenem pa obetal Kubancem svetle gradove, kakor hitro bo zasijala svoboda. Najbrže ni niti sam pomislil, da obeta nekaj nemogočega, gotovo na to niso mislili njegovi pristaši. Castrove obljube so bile pa velike: delo vsem brezposelnim, zemlja vsem tistim, ki jo do sedaj obdelujejo kot najemniki tujih gospodarjev, podržavljenje industrije, nove državne tovarne, zboljšan promet, socijalno zavarovanje itd. Kdor le povrhu pregleda sedanje kubansko gospodarsko stanje, ve, da bodo morale vse te obljube ostati samo neizpolnjive sanje. Na Kubi cenijo, da je sedaj 600,000 do 800,000 brezposelnih, torej tretjina vsega delavstva in desetina vsega prebivalstva. Take brezposelne armade ne morejo hitro zaposliti niti velike, gospodarsko dobro organizirane države. Na Kubi pa gospodarstvo nazaduje, to je mnenje vseh neprizadetih tujcev, ki tam živijo. Trezni Kubanci s skrbjo čakajo na dneve, ko bodo množice brezposelnih delavcev spoznale, da zanje ni dela, in verjetno začele na revolucij onaren način iskati dela in zaslužka. Fidel Castro je dalje obljubil zemljo poljedelskim delavcem. Hanibalovi sloni so bili boljši od sedanjih TURIN, It. — Pred več kot 2,000 leti je Hanibal peljal cel trop afriških slonov preko špani-P° j je in Francije in preko Alp v Ita- dovnike razgnali Nemci. Marije Pomagaj, nova naselbina, kom-ani vojni pa jih slovenski |]rj0) kjer je bil s svojo armado so gospodje duhovniki, posebno Tomun^sU niso pustili nazaj v ^(jojga jeta pravi strah starega Ri-č. g. Janez Kopač, C. M., uvideli,, Rajhenburg in je bilo vse pose- :ma. da se bodo oddaljeni rojaki težko stvo zaplenjeno, ukradeno. j Angleški zgodovinar Hoyte tr-udeleževali slovenskih verskih Naš1 p. Stanislav se je zatekel ;di, da so Hanibalovi sloni morali pobožnosti. Lotili so se težkega v svoj rojstni kraj: k Sv. Lov-1prekoračiti prelaz Clapier. Da dela in ustanovili novo župnijo, rencu na Dravskem polju, pod,to dokaže, si je izposodil iz zoo-Da se ne bi rojaki počasi odtujili, Ptujsko goro in tam je dobil za- jloškega vrta v Turinu slona Jum-slovenstvu in morebiti izgubili vetišče v župnišču, kjer je vsa bo, ga prepeljal na francosko najdražje, sv. vero, so pričeli z povojna leta pomagal pri ‘ fari.1 stran Alp in primerno pripravil delom. , Zadnja leta je tako opešal, da je za potovanje. Za slona so napra- Vsak pričetek je težak in zdru- moral s težavo hoditi le še s po- :vili posebne odeje proti mrazu bra srca, da bi pomagala počasi j smilil se je ljudem, ko so ga vi spraviti skupaj potreben denar j za zidavo nove cerkve, ki bo po- žen z velikimi stroški. Zato se močjo dveh palic. Pa je še deset in čelu neke vrste “usnjenih čev-čč. gg. duhovniki obračajo na do-r dni pred smrtjo maševal. Kar Ijev,” da njegove noge ne bodo preveč opraskane. deli, kako težko je opravljal ’ Slon je junaško prilezel do vr-sv. mašo. Kadar je le mogel, je ,ha prelaza, tam pa je omagal. Na pot se je namreč precej preje vsula velika lavina zemlje in kamenja, ki se ni dala obiti, slon pa je tudi ni mogel preplezati. Vrnil se je v dolino z razočaranim zgodovinarjem. Vzrok vse nesreče je bil v tem, da ni nihče j Teh je 900,000. Castro je je objavil načrt svoje agrarne reforme. Po sodbi poznavalcev bo mogla dati zemljo komaj 100,000 poljedelskim delavcem, kaj bodo takrat rekli ostalih 800,000 kmetskih delavcev? Sicer pa bodo tudi novi lastniki zemlje prišli z dežja pod kap. Imeli bodo zemljo, manjkalo jim bo živega in mrtvega inventarja za obdelavo. Se hujše bo zanje, da bodo pridelovali samo sladkorni trs, ki ga bodo morali prodajati sladkornim tovarnam po cenah, ki jih bodo diktirale tovarne. Te za trs ne bodo mogle plačati veliko, ker je cena za sladkor stalno tako izredno nizka. Castra očividno vsa ta vprašanja ne brigajo. Začel je preganjati na običajen otročji način tuj in domač kapital. Zasegel je na primer med drugim tudi zemljo, ki je v lasti Amerikancev in Kanadčanov in ki je vredna okoli $300,000,000. Sedanje lastnike hoče odškodovati s kubanskimi državnimi obveznicami, ki verjetno v par letih ne bodo vredne niti papirja, ki so na njem tiskane. Že je postavil “pod kontrolo” elektrarne, telefonska in telegrafska podjetja, kjer imajo Amerikanci investiranih okoli $400,000,000. Pri vsem tem Castro ne pomi' sli, da Kuba proda polovico svoje sladkorne proizvodnje, okoli 3 milijone ton, ravno Ameriki i?1 da trenutno Amerika plačuje za ta sladkor dvojno svetovno ceno. Svetovna cena je približno 2.5 centa za funt, Kuba dobi pa od nas pet centov! Vprašanje jOi kako dolgo bo naš senat gledal kako naša administracija podpi' ra na račun naših davkoplačeval' cev tisti kubanski režim, ki noče plačati poštene odškodnine za zasežena posestva in tovarne, ki so ameriška last. Castro se za vse to ne briga) napada Ameriko, ne vpoštevai da pride letno na Kubo na letovanje toliko Amerikancev, da pustijo tam nad $60,000,000. Letos jih seveda ni tam, razven paf pogumnih radovednežev, ki ne bojijo javnega obregovanja' Castro je šel celo tako daleč, da je prepovedal Amerikancem, da bi smeli tam kupiti ali podedo-xati nepremičnine. In pri vse^ tem ima še pogum, da po svoj okolici napoveduje, da bo prišel V Washington s predlogom, naj $ iz našega federalnega proračuna podpremo s $300,000,000. Tak0 svoto bi menda potreboval, da prebije preko letošnjega prora' čunskega leta. Da pri tem ^ ii metuje denar na debelo, so vi- deli pri zadnji proslavi 26. julij0' Menda so za jubilejne slovesu0' sti nabrali in porabili nad $2,000’' 000. Ni čudno, da pri takem poloŽ°' ju bežita iz dežele tuj in doma0 kapital. Zaloge tujih deviz zlata hitro kopnijo; turistični d°j larji in dotok tujega kapitala, * je preje znašal letno pavpreč?10 $70,000,000, so usahnili. Hitro se torej približuje čas, bodo Castrovi pristaši hoteli ve deti, kdaj in kako bo izpolnil je obljube. Takrat bo nastopa kriza v sedanji revoluciji, ki ^ ko požre tudi Castra samega, ko misli marsikdo od njegov1 domačih nasprotnikov. Teh sprotnikov ni veliko, ali so sp0 sobni in stvarni ljudje. Boji'0 preje kontroliral, ali je pot pre- 80 javnostiJn se ne pokažejo ulici. Značilno je pri vsem kc prelaza dobra ali ne. Čudno zdravilo Prislovica pravi, da je molk zlato. Sedaj je pa skupina zdravnikov dognala, da so ljudje, ki mnogo govore, bolj izpostavljeni različnim boleznim na zobovju kot molčečne osebe. Pri klepetavih sika zrak, ko govore, skozi usta in povzroča, da zobje gnijejo. Molči torej, da boš imel zdrave zobe. i da so istih misli tudi njeg0 _ ideološki nasprotniki, to je Ti se zadnje čase ustanavlja munisti. tudi v ozadju in pridno svoje celice povsod, P sebno med vojaštvom in pobe J ^ Čakajo torej na svojo uro ^ ^ Castrovi nasprotniki iz mešcal1 skih vrst. P To so sumljiva znamenja, napovedujejo slabo vreme ne mo za politično karijero Fm ^ Castra, ampak tudi za kubal1 sko demokracijo na splošno. AMERIŠKA DOMOVINA, •V..' • •.•. v.sv V JUGOSLAVIJO ... v manj ko 7 dneh s “Queens”! ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA PREKO CHERBOURGA Bodisi Queen Elizabeth ali Queen Mary, največji veleladji na svetu, plujeti vsak teden iz New Yorka. Obiščite spotoma Pariz in še boste na cilju v manj ko 7 dneh, tako ali še hitreje kot direktno vozi ladja preko morja. • Uživajte dodatne počitnice na poti. Simpatična družba, slovita Cunard postrežba in zabava — BREZ dodatnih stroškov. • Vživajte slovito mednarodno Cunardovo kuhinjo, vključujočo Vaša priljubljena jugoslovanska jedila. • Queen Elizabeth in Queen Mary sta edini potniški veleladji opremljeni z ravnotežniki (stabilizers) za udobno in lagodno potovanje. • Znižane sezijske cene od 23. avgusta. Prvi razred od $392, Kabinski razred od $244.50, Turistični od $186. I. razred $33.10 $35.10 $40.25 v Ljubljano Zagreb Beograd DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO! Priročno, zanesljivo — kupite jim Cunard vozni listek v U. S. in prepustite Cunardu ureditev ostalega. Vprašajte za podatke. V najem Odda se 5 sob, na novo deko-rirane. Najemnina $45. Vprašajte na 1334 E. 55 St. ifli-ff ; j (149) Obiščite Vašega lokalnega potniškega zastopnika — uredil Vam bo vse potrebno za vožnjo do Vašega ciljal Pr. Milčinski: ? ZLOČINCI Janez Grum: Misli in pripombe h knjigi "This is Slovenia' NOVELA Sodnik pa mu je s srečno nabasano pipo zažugal in rekel: Že nocoj in vpričo mene ste Zgrešili en pregrešek in en zlo-čin. Potolažite se, ne bom vas °vadil! Niti ne bom vstal in šel °d mize. Nocojšnji večerni list zaplenjen, vi ste to vedeli, Navzlic temu ali prav zato ste §a z veliko glorijo prinesli v gostilno in ga dali omizju na Razpolago, da ga je čitalo. Tako razširjanje zaseženih tiskovin Se kaznuje kot pregrešek zoper Par. 24. tis. zak. z globo sto do Potsto kron, pri ponovljeni ob-s°dbi pa vrhutega z zaporom od eilega tedna do enega meseca. to ni vredno besede. Za-Plenjen je list zaradi uvodnega olanka; poklicana oblast vidi v Ovodnem članku pač zločin ve-^izdaje — ali po pravici ali ne, je druga stvar; da pa bo sodile zaplembo potrdilo, o tem ni ^voma, saj vemo, v kakih raz-^aerah živimo. No in vi, gospod Profesor, greste in zdi Se vam ^mestno, da baš ta zaplenjeni ^anek naši zbrani družbi v tem lavnem prostoru citate na glas " in še s kakim ognjem — in tako pospešujete nazore, ki po Mnenju poklicanega oblastva ltlerijo na to, da se v naši državi Povekša nevarnost od zunaj, ka-kor Poje dotični paragraf. S tem ste postali sokrivi zločina vele-izdaje in si osvojili pravico do iežke jege najmanj — kaj misli-e’ — najmanj desetih let!” Mladi profesor je silil v smeh, ^ nau pa ni nič kaj prihajal od SrcE»- Ozrl se je po krčmi, če je navzoČ kak tuj človek, in glas ^ je bil malce hripav, ko si je Uročil še četrtinko. Sodnik je spustil par močnih bpov od sebe. “Sicer pa—vsak P°nietaj pred svojim pragom! svojih vseučiliških letih sem ^ blagajnik našega akademič-ll6ga, društva. Potreba, še bolj ,a Prilika in predvsem nezre-°st in lahkomiselnost so me za-v IMe, da sem poneveril dru- vtvn nad sto goldinarjev, zana-aJ°č se: Saj potegnem črez par leseno,, , ._____ Komaj, komaj sem si na posodo izprosil potrebno svoto, da sem preprečil ovadbo. Tako sem še ušel ječi. Da, da, gospod profesor Dušan, nič vam ne bom: zameril, ako ne marate sedeti v moji družbi.” Profesor Dušan je zopet našel ravnotežje; čez mizo tja je trčil s svojim kozarcem ob sodnikovega in rekel: “Živio!” Oglasil se je notar naše družbe, trebušni gospod Tone, in je rekel: “Mlada kri, mlada kri! Ko sem bil v peti gimnazij alki, ali sem bil gad! Proti koncu drugega polletja je bilo; bal sem Se izpričevala — vedel sem pač zakaj — še bolj pa očetove jeze. Pa sem očetu vlomil v pisalno mizo, mu pobasal tri stotake, pa hajdi v Trst! Namenjen sem bil kar tako, brez potnega lista in brez vsega v Ameriko. Policija me je našla nai nekem bro-du, namenjenem menda v Ja-kin, za sodi sem bil skrit, kar kontrabant sem se hotel peljati in pet žemelj sem imel s sabo. Če sedaj nazaj mislim, sam sebe ne razumem, kaj se je tačas godilo v mojih možganih. Zdravnik “dr. Žagar” — tako se mu je menda reklo, ker je za vsako malenkost, makar za nahod, koj predlagal operacijo -je pokimal z glavo in pripom nil: “Puberteta!” Potem pa je povedal svoj dogodek: ‘Sodnik ima prav. O duševno podvred-notnih proti-družghnih elementih, o rojenih hudodelcih in o hudodelcih iz navade ne govorim. Ali tudi pri normalnem poštenem, družbi koristnem človeku je skoraj res od golega slučaja, od sreče ali smole zavisno, ali je ugleden dostojanstvenik ali za vse življenje v kraj potisnjen omadeževanec. Mene je imelo že grdo pri fraku; tisoč vragov, še danes me je groza, če se spominjam, v kaki nevarnosti sem ‘bil — vsa moja bodočnost je visela na tankem lasu. Stvar je, hvala Bogu, zastarana — te paragrafe poznam! — zato jo lahko zdaj povem. Sekundarij sem bil tukaj J2 brez denarja - tri dni so mi ,čas §e nismo, po hribih tudi ne ^aU od1— odloga _aah sem cepetal! in Se človek drugače ne *«tn:nn»nmnmummamty POPRAVLJAMO ^ENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY S PAINT 00. 6605 St. Clair A v«. EN 1-1633 .......... hlvu8' h-, stara 55 let, iz Madison, vedn’ p'?e; “Delam na farmi in sem vitainn f-Ila P°lna energije, moči in J^nkroV' Jensko leto sem se pa *>rijn a5 začela počutiti trudna, brez-bioje„ ln kar nisem mogla postoriti le dela. Neka prijateljica mi la, kako so ji pomagale (Nadaljevanje) Pri zaglavju “Slovenci pod Titom” bo angleško govoreči bralec dobil predober vtis. Zelo dvomljive vrednosti je delavčeva soudeležba pri vodstvu podjetij. V kolikor je te soudelež-oe, je samo v smislu Djilasove-ga “novega razreda.” — Odstotek zaslužka, ki ga delavec sedaj potroši za hrano in obleko, je veliko višji kot je bil v prejšnji Jugoslaviji. Poznavalec Jesenic, ki iz lastne trgovske skušnje pozna nakupno moč jeseniškega delavca v prejšnji in sedanji Jugoslaviji, je izrekel to-;.e mnenje za začetek 1. 1957: prej je delavec delal za 1 kg truha pol ure, sedaj dela 2-3 ure; za 1 kg mesa je prej zaslužil v eni uri, sedaj zasluži v 8-10 urah; za par dobrih čevljev je preje delal 2 dni, sedaj dela 1-2 tedna. Za dobro obleko je preje delal 3 tedne, sedaj mora delati skoro pol leta. Delavec kupuje sedaj vse v državnih consumih, plačuje na obroke, ki mu jih odtrgavajo od plače. V prejšnji Jugoslaviji pa je bil svoboden kupec. — Zaradi maj-me kupne moči moževega zaslužka skuša sedaj vsaka omo-žena žena najti zaposlitev, kar preje ni bilo. — Čeprav je splošno znano, bi kazalo poudariti v mjigi, da privatne inicijative in privatne industrije sedaj ni. — V dveh/ treh stavkih naj bi bilo nakazano razmerje med Titom in kat. Cerkvijo. Ker je sedaj država edini delodajalec, je to važen činitelj v tem razmerju. — Ne kot pripombo h knjigi, pač pa za razmišljanje nam samim naj omenim žalostno dejstvo, da slovenski narod pod Titom številčno ne pokaže nobenega napredka. Od države uzakonjen in pospeševan abortus prizadeva narodu doma težke u-darce. Žalostno poglavje! — Na str. 114 bi si človek želel vsaj kratek odstavek o slovenski rasti na vseh področjih pred prvo svetovno vojsko. Slovenska samopomoč v zadružništvu je epopeja, ki spada v vsak še tako kratek zgodovinski pregled. Ev. Krekovo delo, pomen prof. Šenoa. Je šie nekaj imen, ki bi spadala v to zbirko. : Ker zgodovinski pregled prikazuje tudi Titovo Jugoslavijo, ker ojkološki pregled precej na široko govori o Ravneh, ki so tvorba Titove dobe, in ker je pri glasbi prikazana cela doba do 1. 1958, zato bi tudi poglavje o slovenski literaturi moralo na kratko vsaj omeniti literarne Uspešen izgovor V Montrealu v Kanadi je sodišče oprostilo nekega Feliksa Rosa, ki je bil obdolžen, da je pobegnil z mesta avtomobilske nesreče, ko je “pojasnil,” da je odšel samo v bližnjo restavracijo na mal prigrizek, dokler ne bi prišla policija. -----o----- —v. --------; Jr---- KraiKO vsaj umeiAiLi kranjskega Deželnega zbora in I stvaritve po drugi svetovni voj slovenska incijativa v dunaj-Lki doma. Kljub temu, da je vsa skem parlamentu bi morali biti ta literatura ideološko komuni-omenjeni v vsakem zgod. Pre- Ltična ali vsaj ne v nasprotju s gledu, ki ga napišejo Slovenci. to ideologijo, bi morali biti ome-Eden ali drugi bo pogrešil njeni glavni predstavniki: Pre-Samovo državo, -r- Pri celjskih |jhov Voranc, Miško Kranjc grofih je treba popraviti, da je Bevk) Ingolič, Kreft in še kdo. bila Barbara (ne Katarina.), I Predvsem, pa v tem poglavju hci Hermana H.> zena' pogrešamo Balantiča, ki je bil Sigismunda Luxemburš k e g a . vendar tako značilen pesnik na-Katarina, hči srbskega despota L samoobrambe: “V ognju gro-Jurija Brankoviča, pa je bila že- Le piap0iam . . Prav tako bi na zadnjega Celjana Urha II. — moraia biti omenjena Debeljak Miklove Zale ni reševal Mirko, | g «erno mag0” in “Poljubom” vinar najbrž ne bi uvrstil v Kiemenom ” kot sta pri pregle-zgod. pregled dveh odstavkov o du umetnosti omenjena Kra-Jurčičevem “Juriju Kozjaku”. molc in Qorge vsaj z reproduk-Bolj na mestu bi bila 0Pon}ba’ cijama. Prireditelji so sicer poki bi bralca napotila k Jurčiču za£utHi ti potrebo ter jo v literarni pregled. hoteli opravičiti na zadnji stra- To bi bile glavne pripombe in ni z dostavkom pod “Errata,” opozorila k zgodovinskemu pre- kamor gotovo ne spada ne vse-gledu, ki jih ima več ali manj binsko ne prostorno. Delo v kuhinji Išče se pomočnico za delo v uihinji. Ure od 1:00 pop. do 8 zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Dekleta in ženske 17 do 30 let stare za pregibanje rjuh in prevleke za blazine in likanje srajc in drugo. Vzamemo začetnice. MENK BROS. LAUNDRY 634 E. 103 St. (149) Delo za žensko Išče se slovenska ženska, da bi skrbela za starejšo žensko, ki pride domov iz bolnišnice. Stanovanje. Kličite EX 1-1989. (150) vsak slovenski izobraženec. Pripombe k ostalim poglavjem . .Žal, da sta pri poglavju o slo- Obširnost odstavkov odmerjena posameznim pisateljem je v nekaj primerih v hudem nasprotju z njih pomembnostjo. Samosilniku Novfačanu,; ki je zna duška dati prekipevajoči telesni sili, jo pa ubija z alkoholom. Torej krokab smo navdušeno in vztrajno. Policaji so nas poznali; če smo kričali po cesti, so nas vljudno opozori li, naj čuvamo nočni mir, in če se nismo brigali za opomin, so bili tako pametni, da so salutirali in šli svojo pot. Pa nam zanese vrag neki večer novega policaja naproti. Ta nas ni poznal niti ni vedel, kako se ravna s pijanci, skratka, ko smo kakor ponavadi docela prezirali njegov opomin, se je čutil užaljenega, privlekel je tiste svoje bukvice na dan, nas vprašal, ka- mara se mu je zasvitalo, da ga vlečemo, pa prime mene in še enega za roko — balo: V imenu zakona aretirani! Menite, da sem tačas sploh kaj preudarjal ali namer j al — kar samo od sebe je prišlo, da sem polciaja zgrabil za vrat. Tovariša sta tudi storila svoje, ena dve je bil mož na tleh; še malo osuvali smo ga, potem pa zbežali in s seboj odnesli še njegovo knjižico kot dokaz svojega junaškega čina, ki smo bili tisti hip nanj neznansko ponosni. — Toda ta maček drugega dne, ko smo med dnevnimi novicami čitali, da je bil policaj pri nočnem napadu lahko poškodovan, in ko smo po ovinkih pozvedeli, da se naš junaški čin uradno imenuje hudodelstvo javne posilnosti št. 81 k. kaj ne, sudac? — in se ka- iih^if^CAPSULES” in‘ začelTsem | ko se pišemo — trije smo bili -Slutim' iudi iaz- In danes se zopet j jn iep0 resno in počasi si zapiso-?elo 7 ;„,0dllčno in opravljam svoje s Mpnin- '*eio z . '-““vno in opraviiam svujc v>t fmA8*? energijo in učinkovitostjo, aaK ko sem bila stara 25 let.” LOVIAN capsules 15702 ^ND£L DRUG CO- ”Taterlo0 Rd„ Cleveland 10, O. ^ za *iaoP°®''iamo vsepovsod! 51-95. 50 za $3.69, 100 za $6.4» val naša imena: Janez Meningitis, Živko Tebece in Vatroslav Laparotomija. Zlasti zadnje ime mu je bilo pretežavno, ponavljal ga je “Laparomatija”— mi v krohot, razjezil se je, ne- znuje z ječo od enega do petih let! In naš doktorat bi bil šel rakom žvižgat in z njim vsa naša bodočnost. Tisoč vragov, tačas sem si kupil kazenski zakon in ga čtial in čital. Ali nas je imelo! Ali smo odslej lepo molčali po cestah! Povem vam, zaprti nismo bili; strah pa, ki smo ga ta čas prestali, je bil za nas v našem položaju nemara hujša kazen nego za drugega, kateri nima česa izgubiti, zaprtje v ječi. Nikomur ne privoščim česa takega!” (Dalje prihodnjič.) venskem ozemlju oba zemlje- mo£an dramatik in ki je svoj vida slaba. Zakaj priobčevati «peti evangelij” zapel med na-fotografiji zemljevidov? Mar se mj zunaj, so posvečene tri vrste ne bi dali napraviti izvirni ski- in p0i pa bi zaslužil vsaj tolik ci? Primerjaj preproste, a odlič- gen odstavek kot Lavrenčič. -ne zemljevide v dr. Mačkovi h^aj bo naše mnenje o Županči knjigi med str. 264 in 265. — Uu kot človeku kakršnokoli, kot Ker je v tem poglavju prika- j veiik pesnik in kot nedosegljiv zana germanizacija na Koro- mojster slovenske besede zaslu-škem, bi moral biti prikazan ži vsaj toliko vrstic kot Ksaver tudi italijanski pritisk v PD- Megko. (!ŽUpančič je večkrat po- morju. Vsaj z enim odstavkom kazab da kot človek ni močan bi bilo treba razložiti, kako je zna£aj. v tem se s Prešernom prišlo do sedanjega položaja v Lpi0b ne more primerjati. Ko-Trstu. Primerno bi tudi bilo po- munistom se je pridružil brez vedati nekaj o slovenskem šol- pridržka. Parkrat sem slišal, da stvu na Tržaškem in Goriškem je iz strahu odklonil podpis za od 1. 1945 naprej, zlasti do od- Majsk:0 deklaracijo. Kako pohoda Amerikancev in Angležev. razno je vplivalo na nas njego-Pa da Slovenci ta odhod obžalu- v0 staiišče pod Živkovičevo dik-jemo. Še bolje pa bi bilo poseb" taturo, ko smo bili degradirani no poglavje, obsegajoče eno na st0pnjo slovenskega pleme-stran ali kaj, ki bi prikazalo na) dokazuje tale dogodek: V nemški in italijanski pritisk. osmem razr. Ijublj. klasične K pregledu o slovenskem go- gimnazije je neki moj sošolec v spodarstvu ne morem izreči no- odmoru deklamiral tisto znano bene pripombe, ker je poznanje Župančičevo pesem vpričo Žu-tega področja precej daleč od pančičevega sina: “Če sem bron mene. Le to bi dejal, da bo eden — naj donim, če sem jeklo ali drugi najbrž vprašal, ali je naj zvenim, če sem steklo — naj statistika iz 1. 1954 zadnja, ki so Se razdrobim!” Fant pa je v svojo izdali doma v Sloveniji. jem razočaranju dejal: “Še Poglavje “Slovenska kultura manj si kot steklo, še glaževina in svetovna civilizacija” bi se nisi!”) pravilneje glasilo: “Slovenski pN Mahniču bi bilo treba o- prispevek k svetovni k. in c.” meniti predvsem jedro njegove-Sedanji naslov in podnaslov si ga pojmovanja umetnosti: da nista v soglasju. V kolikor po- bodi vsaka umetnina v skladu glavje ustreza podnaslovu, spa- z metafizično trojico pravega, da v zgodovinski pregled. O Ev. dobrega in lepega. Za analizo Kreku in Korošcu navadno go- ideoloških tokov v literaturi je vorimo pri politični žgodovini. bil Mahnič poklican bolj kot Zaglavje “Slavni slovenski kdorkoli drugi. Če se prav možje v svetu” bo vsakdo bral spomnim, je dr. Prijatelj dejal, z nekim notranjim veseljem. O- da je bil Mahnič najbolj izo-meniti bi kazalo viteza Močni- bražen Slovenec svojega časa, ka ( vedno č), čigar matematič- Socialistično misleči dr. Lončar ne knjige so dolga desetletja ra-j imenuje v svoji Politični zgo-bili na nekdanjih avstrijskih gi- dovni Slovencev” zadnji dve de-mnazijah. V novi:priredbi; smo setletji prejšnjega stoletja Mah-Močnikove knjige videli celo,po ničevo dobo. zadnji vojski v sedanji Avstriji. : V tem poglavju so neumestno Uvrstiti bi bilo treba najbrž'tu-1 razporejene tri slike: Jurčič je di Blaža Kocena (Kozenn), či- med Prešernovim besedilom, Euclid — lastnik Colonial hiša — 3 “twin” velike spalnice, l1/^ kopalnica, ognjišče za drva v stanovanjski sobi, nove preproge, zavese, po-ploščena rekreacijska soba z ognjiščem, zimska okna in mreže. V Holy Cross fari — blizu Lincoln. V nižjih dvajsetih. Nič agentov. Kličite RE 1-7770. (151) Ženske dobijo delo Moikl dobijo delo Moški dobi delo Izkušen pekar, od 6. zj. do 2:30 pop., od ponedeljka do petka, 40 ur tedensko, praznike prosto. Plačane počitnice. Hrana, uniforme. Dobri delavski pogoji. Dobra plača. Prosta zavarovalnina, ponesrečen]e in bolniška podpora. Kličite Mr. Popores HE 1-6765, Extension 518. (150) MALI OGLASI Delo za moškega Delaven mlad mož, ki bi hotel delati za $1.50 na uro v vrtovih na Cleveland Heights, naj kliče FA 11-1357 med 9. in 10. uro zvečer. (149) Naprodaj Krasna moderna 7-sobna hiša za eno družino s 3 spalnicami. Oboke, preproge od stene do stene, nov plinski furnez in pihalec. Poploščena kuhinja in kopalnica. Sanitas na stenah v kopalnici in kuhinji. Nove Youngstown omare in lijak v kuhinji, sadren omet na stropu, ognjišče, zimska okna in vrata, nov porč spredaj z “awning”. Nov zaprt porč zadaj. Nova naprava v pršni kopeli v kleti. Pregibajoča vrata, nova streha, garaža. Krasno dvorišče zadaj. Tudi Duncan Fyfe jedilno pohištvo in Westinghouse sušilec. Morate si ogledati na 878 E. 75 St. Samo po dogovoru. Kličite HE 1-0300 ali EN 1-8524. -(149) Sobe se odda 4 sobe se oddajo novoporočen-cem ali odraslim ljudem, zgoraj, na 1214 Norwood Rd. -(149) Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Najemnina $38. x(m,w,f) MALI 06LAS! V najem Dve sobi in kopalnica se oddajo zgoraj novoporočencem. Nič otrok. Kličite HE 1-8691. -(149) Richmond Heights Naprodaj “ranch” hiša na 24250 Chardon Rd., 3 spalnice, družinska soba in več drugega, na dveh akrih pogozdene in krasno zasajene parcele. Odprto v soboto in nedeljo od 2-6 ure pop. Blizu vsega. Prodaja lastnik. IV 6-1051. -(151) Stanovanje se odda V najem se odda 5 sob s kopalnico, plinski furnez, zgoraj, na 1251 Addison Rd. Kličite HE 1-6035. —(3, 5, 7 avg.) Sobo oddam Lepo opremljeno sobo oddam v najem zaposlenemu mogke-mu, v okolici sv. Vida. Za pojasnila kličite UT 1-3772. Naprodaj harmonika Franz Wittine izdelka, tri-vrstna in triglasna. Pišite na naslov: Jakob Crnkovich 7507 Cornelia Ave. EN 1-7798 Cleveland, O. -(150) PRODAJA LASTNIK Dve veliki hiši blizu avtobusnih linij in cerkve sv. Pavla * Najemninska lastnina * 6 družinskih stanovanj * 24 sob $ * 3 zidane garaže Kličite HE 2-0790 ali se zglasite na 1376 E. 45 St. (zadaj) Soba se odda Velika lepa soba se odda, si lahko kuha. Na 967 E. 69 St. EN 1-0399. (151) V najem Odda se 5 sob med Lake Shore Blvd. in Waterloo na E. 152 St. Kličite KE 1-6680* ali IV 1-5437. (x) Oskrbniško delo Išče se starejšo zakonsko dvojico ali samca za oskrbniška dela v poslopju, v katerem se nahajajo uradi. Zahteva se priporočila. Kdor se zanima za tako delo, naj se priglasi pismenim potom na označbo: Box 35 6117 St. Clair Ave. (x) Hiša naprodaj Proda se dvodružinska lesena hiša, plinski furnez, na E. 159 St. Kličite IV 1-1810. (151) gar atlanti so bili v rabi dolga leta v Avstro-Ogrski. V Jugoslaviji smo jih rabili v priredbi Gregorčič med Slomškovim, Cankar med Jenkovim. (Dalje prihodnjič) Hiša naprodaj Hiša naprodaj V fari St. Jerome, na 14918 Naprodaj je 12-sobna hiša za'Upton Ave., 4 spalnice, tretje zgotovljeno, zamrežen sončni j IN dpi enact J JC XXJ j 2 družini, 3 spalnice vsaka, na' 1140 E. 76 St. Kličite EV 2-5515. (153) porč. Lastnik IV 1-7381. AMERIŠKA DOMOVINA, ■ KRIŠTOF KOLUMB^! N ali M Odkritje Amerike II ZGODOVINSKA POVEST II II Kdo je mogel misliti, da je ubit? Alonz je še tisti večer brez ovir odnesel truplo in kam ga je del, še danes ne vem. Ko se je polastil denarja umorjenca, je Alonz prostora. Prišel je bil kmalu izginil iz Lizbone. Jaz tovarišem, podobnim lostljiva ... Čez nekaj dni po tem razgovoru je pozno zvečer prišel A-lonz v gostilnico. Bila je polna in mornar ni mogel dolgo najti z nekim kakemu sem imel dalje gostilnico in po- roparju. srečilo se mi je položiti nekaj — Ej, Hoze, — zaklical je. — na stran za doto tvojo. Nakrat Tvoja soba je tako napolnjena, se je zopet pojavil ta Alonz in kakor Noetova ladja, daj pro-hoče drago kupiti svoje molča- štora mojemu staremu tovarišu nje ... In jaz ... jaz se mu mo- Alonzu in njegovemu morske-ram pokoriti! — končal je vzdi- mu sodrugu Sanhu. bajoč nesrečni oče. 1— Monika, — Zašepetal je krč- — Ne, oče, — zaklicala je pre- mar hčeri, — radi Boga glej, kaj strašeno Monika — radi Boga bodeš storila . . . Alonz je princ delaj tega!... Bežala bodeva šel, slišiš njegov glas? od tod. — Ti nisi ubijalec... to —Le pusti mene, že vem, kaj je Alonz, razbojnik, izdajalec, storim — odgovorila je deklica — Svetno pravosodje ne od- in šla Alonzu naproti. ločuje po čustvu, temveč po pri-1 —To je prostor za te! — re- čevanju drugih — je otožno od- kla je hladno deklica in mu pogovoril oče. — Uboja nisem le kazala prazen prostor pri mizi jaz izvršil s svojim kindžalom, blizu duri očetove sobe. temveč tudi truplo ubitega leži ^ —O Monika, moj zaklad! — nekje v moji hiši, kakor zatrju- zaklical jo mornar, je Alonz ... To je popolnoma . —Sedaj še nisem tvoja, — od- zadosti, da me obsodijo. . govorila je ponosno deklica in V takem slučaju nama dru- takoj hotela oditi. gega ne ostaje, kakor da beživa! — zaklicala je odločno Monika. Mari hočeš, da postanem žena tega razbojnika. — Kar tresem se, če na to pomislim, a ne najdem drugega izhoda. — Pusti mene, da bodem storila, kar treba, in našla bodem izhod! — Ti, dete moje? Kako? —Še eden teden imava časa. Jernej naju reši... —Kaj če Alonz to izve, oba sva izgubljena — Le meni vse prepusti, — ponovila je Monika. Ničesa ne Kam se ti tako mudi, Monika? zaklical je in objel jo o-krog pasu. Lica so devojki za-rudela. —Pusti me — zaklicala je in skušala se mu iztrgati iz rok. Alonz se je zasmejal. —Prekrasna devojka je ta Monika, — obrnil se je k svojemu tovarišu, ali boječa kakor mačka. Pa jo bodem že naučil. — Kaj pa stojiš, Sanho? — U-sedi se . . . Hoz