49. številka. V Trstu, v sredo 20. junija 1888. V Tečaj m „E D I N O S T" I^BBI BI^B^^ ■ ———^ Vsi dopisi se p\siljajo urt>dniJtru t ^B^^ ^B ■ JA ^B^^ ^B ^B^B ^B ^^B ^B^H ^B frankovano, k*- B«frankovana so . ^^^B jeniajo^-Roknpisi se n« H ■ ^B ^^K^B ^B H ^^Lf® ^B °elasi no p° vse ^^H ^^H ^^H ^^H ^^H naslove debi polu leta „ ^^^B ^^H ^^H ^^H leta ^B^^^H H H M 80 t pro- ■ ^B H ■ H H m ■ osmrtnice tobaka t Trstu po r. ^B Po ^^^ HM H H HflH BB H naročite brez priložene se mouv t ulici Torrniiti Upravništvo ■■■■■ BM ■■ V^B ^Bl^^ BB Odprte reklamacije ho proste pošt Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V edinosti J« inoS«. 4- Cesar Friderik III. Baš ob obletnici bitvo pri LipBiji, to je dne 18. oktobra 1831. se je porodil mlademu kraljeviču Viljemu sin, kateri se 1*e krstil na imena Friderik Viljem, Ni-;olaj, Karol. Kuma sta mu bila v zastopu avstrijski cesar Fran in ruski car Nikolaj. Ko je dosegel mladi princ 10. leto, bil je imenovan po starej navadi v hohenzoller-fikej hiši za podlajtenanta v prvem gard-nem polku. Odgajali so ga prvi tedanji učenjaki do 7. novembra 1849., kateri dan je postal princ polnoleten ter se preselil na vseučilišče v Bonn, da se uči pravu in zgodovini. Zatem je stopil zopet v vojsko in bil povišan leta 1852. za majorja. Isto leto je bil se svojim očetom pri avstrijskih manovrih v Olomuci. Dne 16. maja 1857. so jo zaročil na škotskem gradu Balmoral z angležko princeso Vil torijo Adelheido, Marijo Lujizo. Napredoval je izvrstno v raznih strokah državne upravo, posebno pa se je zanimal za vojsko. Poročil se je še-le 25. januvarja 1858., ker je bil mod tem pruski kralj Friderik Viljem IV. nevarno zbolel. Kraljev brat, oče princa Viljema, jo prevzel regentstvo in zasedel predstol 2. januvarja 1861 po smrti kralja Friderika Viljema IV. pod imenom „Viljem I." — in princ Friderik Viljem je postal pruski prestolonaslednik. Novoožonjenomu kraljevičemu sinu se je rodil 27. januvarja 1859. sin, — denašnji mladi nemški cesar Viljem II. Kraljevič Friderik je bil prvikrat na bojišči leta 1864. o nemško danskej vojski. Ni zapovedoval, nego bil jo v štabu maršala Wrangela in baš o tej priliki se jo pokazal pravega vojaka, kajti dobrovoljno je prenašal vse težave vojaškega življenja in priljubil se zaradi svoje uljudnosti vsem. Kralj ga je imenoval po končanej vojski za zapovedujočoga generala II. koru. O avatrijsko-nemškej vojski leta 1806. je imel višje zapovedništvo druge armade v oblasti. Znano jo, da je baš on se svojo eneržijo odločil britko pri kraljevem Gradei v prid pruskemu orožju, znano so tudi njegove slavne zmage o francozko-nemškej vojski leta 1870—1871, Kralj ga je imenoval zaradi t^ga 28. oktobra 1870. za generalnega maršala in to je bil prvi slu- PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. 4Joski spisal Svatopluk Čech; provol M. Vrnilež. Okolnosti so me prisilile, da sem so bavil nekaj časa z rogistraturo. Od te dobe ne zavidam nijednemu registratorju. Njegovo živenje jo' podobno fascikulom, b katennu se bavi: dun poklada se na dan, kakor pola na polo, vsak je brezbrojen in suhoparen in nijoden so ne razlikuje ni Za palec od uradnega formata. Navzlic temu imeval sem pri svojem dolgočasnem opravilu tudi trenotko tihih užitkov, liile so osobito dobe, ko sem se čutil v rogiBtraturi samega ter jo mogel pozabljati na svoj način. Soba ni bila brez povabnosti. Posobje tega svetišča iuris tvorile ho le tri velikanske skrinje, katerih okrovi so bili nakičeni z vojsko zakoni-ov v jodnokroji od svinjske kože, skladiščni stolce in'nekoliko'starožitnih slik v okroglih črnih okvirjih. Po vsej sobi razkladal se je skrivnosten somrak, ki se je pri pozornojšem proiskavanji javil kot mešanica sonce in prahu. Da, prah pokrival jo tu vso, kakor sneg ziinno krajino. Sliko vina zgubila so je za sivimi preprogami prahu; prah je važila zaprašena boginja pravice, d\igajoča so nad srednjo skrinjo; v zametih prahu tonele so knjige pod njo; obrazi starih pravnikov v okroglih okvirjih prežvekali so prah, ki so se ga bili nalokali v živenji; kakor fantastičen ' vzcvet prahu bila jo reBeda na o!:nu, a z Čaj, da se je ta čast podelila članu hohen-zollerske rodbine. Avstrijo je obiskal kraljevič večkrat. Dne 24. avgusta 1872. obiskal je našega cesarja v Ischlu, 1. maja 1873. je bil na-vzočen ob odprtji svetovne razstave na Dunaji, dne 5. julija 1875. je prišel k pogrebu rajnega cesarja Ferdinanda I. Vladarske posle je poznal Friderik dobro. Predstavljal je nemško državo o mnogih prilikah v tujih zemljah in povsodi so je priljubil vsem, ki so prišli ž njim v dotiko. Zato pa je žalovala vsa Evropa, ko se jo pred kakimi 10 meseci zvedelo o težkej njogovej bolezni v grlu, katera je baje da začela uže leta 1872. Ukljub temu pa je šel kraljevič in cesarjevič v London, čestitat angležkej kraljici Viktoriji o priliki 50-letnice njenega vladanja. Zaman jo iskal zdravja na Angežkem in pod milim italijanskim nebom, zaman so se trudili najslavnejši zdravniki pregnati pogibeljno bolezen. Dnć 9. marca t. 1. mu je umrl oče, zmagonosni nemški cesar Viljem I. in isti dan zasedel je cesarjevič prestol pod imenom Friderik III. Težko bolan je žrtvoval vse svoje duševne sile težkemu vladarskemu poslu, pokazal se je miroljubnega, značajnoga vladarja — ali nemila smrt mu ni prizanesla. V najlepšej možkej dobi ga je rešila trpljenja ter ga združila po trimesečnem vladanji z njegovim očetom. Ne samo Nemčija, temveč vsa Evropa čuti nesrečo, ki jo jo zadela s to smrtijo. „Vladal ni dolgo", — pravi „Slov. Narod", — toda v tej izrednej kratki dobi zagotovil si je častno mesto v zgodovini in celo pri nas, ki nemamo najmanjšega uzroka navduševati se za Nemčijo, s krvjo in železom spojeno oznanjevalko Darvinove teorije, stekel si je globoko priznanje in odkritosrčno simpatije. Ne le, da mora telesna bolest, ki je cesarja trpina dušila mesece in mesece, vzbujati v vsakem srci pristno sočutje, je tudi vladanje njegovo zaznamovano z dejanji, ki so jako dobro-dejno odmevala v njegovih državljanov srcih. — Uže ob nastopu vlade izdana proklamacija proglasila je njegov program ozna-nujoč novo dobo. Pravičnost in zlate svo- gosto meglo prahu zagrnene so bile šipe, da je skozi nje lo težavno prodiral poševen žarek bledožolte svetlobo, oživljen s plosajočim prahom, slikajoč na tleh čudne, nejasne obrazce starožitnih krasečih mrež. In ko se jo vsled krepkovoljnega kreta mojih rok otvoril pokrov kako skrinjo, kakšno osobito živenje makulature javilo so jo mojim očem! Kako so se od strahu stresli zvežnji fascikulov, prah so skril po predalih, oplaseni pajki gubili se v naj-tajnejše zainotke svoje pajčevine in tu in tam zafrčal plašljivo mol, nežni metuljček registrature! O božanska estetika priro-dina! Ti, ki si posadila leskečega kolib-rička na žarni cvet tropičnoga pralesa, ki si severnega medveda oblekla s kosmatim snegom in sivega dropa pustila na sivo, brezkončne planf, dala si i državi starega papirja vlastnega metuljčka, izstrigši mu krilca iz najtanjših papirnatih naveskov, posuvši ga z najfinejšim folijantovim prahom. S početka, istina je, jemal sem nerad v roko to zvežnje listin, katerih obseg je mene nepravnika zelo malo zanimal. A znenagla ginola je ta zopornoBt in slednjič umel sem se ž njimi dobro zabavati. Način, kako so jo zgodilo, dosti jo zanimljiv. Recimo, da vas jo prisilil kak mrzek opravek, uteči pod krila prijatelja pravnika. Ustopili Hto t vidnimi znaki vzburjenosti v pisarno in sto v duhu proklinjali prodnika svojega, ki je svoje posvetovanje z odvetnikom o bog ve kaki malenkosti brez konca in krnja raztezal. A ko ste konečno prišli v sprejemno sobo pravni- bode sveži dih glasil se je iz njo, da je narod nevajen takim glasom s tako vzvišenega mesta, začel upati na lepše dneve, na .^rostejo bodočnost. In kakor je s to proklamacijo markantno označil svoje vlade začetek, tako jo tudi v znanem pismu Putt-kamerju malo dni pred smrtjo, nedvomno razkril, da ne odobrava dosedanjega postopanja, vzlasti pa da želi o volitvah neomejeno svobodo. Razven tega pa je imel še drugo dragocono lastnost. Dasi vojak izza mladih let in v duhu vojaškem vzgojen, da si slaven kot vojskovodja in srečen kot zmagovalec pri Worthu in Weis-senburgu, bil mu jo vender mir z vsemi svojimi blaginjami vrhovni idejal in vesoljna Evropa je mirno dihala, dokler je bil on še mej živimi, kajti znano jo bilo, da on vojne ne mara in da bi le tedaj poprijel za britki ineč, kadar bi to uže bilo neizogibno". ♦ * * O zadnjih urah cesarja Friderika objavile so se 15. t. m. iz Potsdama brzojavno nastopno vesti: Ob 8. uri zjutraj je bil cesar v leh-kem spanji. Probudil so jo večkrat ter jo bilo videti, da se popolnoma zaveda. Ni tožil o bolečinah. Žila bije slabo in cesar jedva diha. Ob IOV4 se je strogo obstražil grad „Friedrichskron", kjer je ležal kronani mučenik na smrtnoj postelji. Navzočni zdravniki so jedva še občutili žilo. O polunoči so jo cesar dvignol in sedel pol uro v naslonjači ter užil nekoliko tekoče hrane. (Hranilo se ga je več dnij umeteljno, ker ni mogel več požirati.) Od 3. uro naprej je slabost vedno rastla in ob 11. uri dopoludne je mirno zaspal na veke. Ni se boril se smrtijo; pobrala ga je, ne da bi so bil zavedel. Pričujoča je bila vsa rodbina. Da no bi žalujoče ljudstvo prodrlo do mrtvega svojega vladarja, zasedli so pot od grada Friedrichskron do Sanssouci huzarji in pomnožile so se stražo v gradu, katerega zgodovino hočemo tu ob kratkem navesti: lTže vnanja oblika grada Friedrichskron, dvigajočega se sredi krasnih pori-vojev blizu Potsdarna, predočuje značaj posameznih pruskih kraljev, kateri so v kovo, slikali ste mu v nravnem razgorčenji, v vašem slučaji i povsem utemeljenem, vam učinjeno krivico in se niste sramovali pred njim odkriti mnogo tajnejšo stran svojo bitnosti in svojega živenja. Tek vaših besedij prekinol jo odvetnik z uljudnim vprašanjem o vašem imenu in je je zapisal z, rdečo olovko zvunaj na čelu predloženi poli. V tein hipu doigrali ste v pisarni svojo človeško ulogo. Postali sto fascikulom, zložkom. So ve, lo zarodkom fascikula, ali ta zarodek imel jo užo vso uveto samostalnoga živenja v sebi ter se jo sam iz sebe daljo razvijal. Vi pa, kot misleča in čuteča človeška osobnost, jenjali sto za pisarno obstajati. Vaše ime budilo je tam lo predstavo večjega ali manjšega zvežnja papirja, napolnjenega z različnimi pravniškimi spisi. V teku časa tolstili sto se očevidno, da so vam morali dati platnic in močnejšega motvoza. A čim bolj ste se kot fascikul dobelili, tem bolj so so gubili v megleno ozadje nejasni obrisi vaše človeško individuvalnosti. In ko sto so z odvetnikom popolnem poslovili, ko j so uže nijeden pisar v pisarni ni več spo-minal vaše individuvalnosti, živeli ste v pisarni svoje živenje dalje kot izvršena tožba do naravnega končanja vsled prahu in moljev. Pod mojima rokama končali so fasci-kuli bog živenja v obratni smeri. S početka gledal sem le na njih debelost in težo. Vzlasti so tanki budili mojo zvedavost. Iskal sem z nekakim patološkim zanimanjem uzrokov, ki so zabranili njih vzrast. gradu stanovali ter ga popravljali po svojem vkusu. Prvi je sezidal pruski knez Friderik Viljem Veliki (1640 — 1688) fa-zanerijo v lepem vrtu ; njegov sin Friderik III. (1688—1713) no je proglasil pod imenom Friderik I. za prvega kralja pruskega ter nakupil mnoge divjačine, katero jo po obširnem posestvu se svojimi prijatelji lovil. Njegov naslednik Friderik Viljem I. (1713—1740) je promenil krasne nasade v preprosti kuhinjski vrt s kegljiščem, kjer si jo kratil čas s častniki svoje garde. Friderik II. (1740—1786) jo sezidal na „pustem brdu" „vinogradno hišo", katero jo krstil „Sanssouci", nadejajo se, da bode živel v gradiči brezskrbno baveč se se svojimi modroslovnimi študijami; po hubertsburškem miru pa je zgradil denašnji grad „Friedrichskron" in v zvezi ž njim „antiki" in „prijateljski" tempelj. Poslednji jo nastal leta 1768. na čast grofinje Friderike Lujize Bayreuthske. V tem templji je postavil Friderik Viljem 111.(1797 do 1840) spomenik kraljici Lujizi. V gradu je tudi gledališče, katero se jo odprlo pred 120 leti. Posebno slavnosti so re vršile od 0. do 20. julija 1773 v gradu, tedanjej „novoj palači". Kralj Friderik je pisal o tem Voltairu: „Imam poln grad netjakov in netjakinj; moram jim dajati gledališčne predstavo, da jih odškodujein za dolg čas, kateri morda občutijo v družbi starčevi. Človek mora zato skrbeti, da si pridobi mladino". Ko so pa nastali resni časi, pisal jo kralj grofu Arnimu : „Časi so tako resni, da nam šalo ni treba; zaradi tega sem prisiljen odpraviti plačo in mirovine francoz-kim igralcem in igralkam. Nalagam Vam, da te ljudi odpustite". Ker se je pa v ta namen zahtevalo 800 tolarjev, jo odgovoril: „Jaz Hom uže prestar, da bi plačal toliko za ljubimkovanje". Zadnja predstava je bila na kraljevem odru 1!>. septembra 1785. in šo-lo o vladi Friderika Viljema III. je gledališče zopet oživelo. — Kralj Friderik Viljem IV. 1840—1861 se je navadno v preprostej obleki sprehajal zvečer po vrtu. Večkrat se mu je pripetilo, da so ga straže prijelo, ker ga niso poznale in moral je v stražnico, dokler se ni dokazalo, kdo jo. V zadnjih letih je posebno rada Btanovala na gradu „Friedrichskron" cesarica Viktorija, vdova umr- Poznejo so mo zanimali neki, katerih napisi so bili krasopisno izvedeni. Straniti sem so jel k nekaterim imenom vsled njihovo osobitosti ali druge okolnosti in konečno promišljal sem si osebo k njim. Iz fascikulov stopali so živi ljudje. Videl sem jo, kako pripovedujejo odvetniku na pero sporno povesti svojih razporov, stopljeval sem razno izraze, vrstečo so pri tem v njihovih obličjih in hodil sein naposled ž njimi iz zatohle pisarno na svež vzduh živenja. Baveč se s plesnivim obsegom fascikulov, predstavljal sem si živo drevo, raz katero pada suho listje. In kakor si izčarujo ge-jolog iz ubogih premogovih plastij sliko predveškega pralesa, našel sem zgodovino človeškega živenja iz teh plastij sivega papirja, v katerih so jo bila nejasno otisnola. Tu imate povest, katero zgodovino sem vzel tudi iz plesnivih fascikulov in katero najslabša mesta so pač ta, ki se na katerikoli način dotikajo vznešene pravniške vede, za me lajika se sedmerimi pečati zapečaćene. * * ♦ Uvajam vas h gospodu Jastrebu v Času, ko žrtvuje Larom svoje tihe domačnosti. Njegova spalnica je v ti dobi okvir radostno obiteljske slike. Tu jo zloženo vso, s čemer le obraznost zimsko popolu-dno uprijazniti more: zvunaj na gosto sneži, mah in jaslice od papirja so na oknu, notri prijeten polumrak, rdečkast, migajoč žar na podlagi pred pečico, visoko nastlana postelja z odgrnenimi predvesami v ozadji. šega cesarja Friderika ter od leta 1864. dalje vedno razširjevala krasne nasade. 'Denes je prekrasni bogati grad središče tuge in žalosti ne samo cesarske rodbine nemške, temveč vsega prosvetljenega sveta, ki globoko občuti neprecenljivo izgubo junaškega vladarja. Govor državnega poslanca Karola Kluna v 223. državnozhorskej noji tln6 1. maja 1888. (I)alje). Kot glavne uzroke, da so je to storilo, navajali so oticijozni listi slabo obiskovanje dotičnega zavoda, nadalje je treba gledati, da se kaj prištedi pri državnem gospodarstvu in da se preveč ne pomnoži duševni proletarijat. Jaz ne tajim, da treba štediti v državnem gospodarstvu in bi želel, da bi predlogi in rezultati komisije, ki bi bila pred leti nalašč v ta namen sestavila, uže prišli na dan. Ravnotežje v državnem gospodarstvu se ne bode doseglo, če se bodo le pomnoževali dohodki in se ne bodo h kratu poniževali stroški. Pa baš pri ministeratvu, o katerem sedaj razpravljamo, se v drugih slučajih tako strogo ne štedi. Kranjski deželni zbor je sklenol v poslednjem zasedanji spremembo zakona, ki se tiče odkupovanja duhovske in cerkveno bire. Po želji prebivalstva in konštitueijskih načelih promenil je zakon tako, da bi se bira odkupila le tedaj, če bi zahtevala večina prebivalstva. — Če tudi je jasno, da bi se povekšala znatno bremena državnemu zakladu, ko bi se izvel ta odkup, kajti po novem zakonu o kongrui, morali bi mnogo več doplače-vati za dotacijo katoliškim dušebrižnikom iz državnega zaklada. Če tudi ni naglo iz-vedenje tega zakona v interesu učne uprave, se jo vladni zastopnik kaj zadržljivo izjavil in nam dal malo upanja, da bi se sankcijonirala predlagana bremena. In kaj mislite, gospoda, zakaj? Samo zategadel, da se birokratična šablona, katere predlaga se jo v tem z vzprejetim zakonom o kongrui uže precej premaknola, ne alteruje, da bode dotični zakon za Kranjsko so ujemal z dotičnimi zakoni druzih dežel, je vlada bila takoj pripravljena odreči se vid.iemu prištedenju in je rada v sprejela večje obremenenje državnega zaklada. Sicer pa tudi ni res, da bi država kaj prištedila, ker se je odpravjla gimnazija v Kranji. Kavno nasprotno. (Čujte! na desnici.) Gospod naučni minister izjavil se je v budgetnem odseku, da spozna, da zavodi, ki so se nam pustili, ne zadostujejo, in je nam obetal, da se osnuje druga nova gimnazija v Ljubljani. Vprašam pa, gospoda moja, mari se bode s tem res kaj prištedilo. V Kranji je občina napravila gimazijsko poslopje, v Ljubljani bode pa učna uprava je morala še le zidati, in bode zato potrebovala znesek, katerega letne obresti bi gotovo pokrivalo tretjino vseh stroškov, katerih je bilo treba za Kranjsko gimnazijo. V Kranji je mestna obč'na doprinašala 1000 gold. za plače učnega osobja in skrbela za vse druge šolske potrebščine. V Ljubljani bode pa vse te troške morala prevzeti država in k temu še večje aktivitetne priklade profesorjev. Gratulujem gospodu finančnemu ministru k prištedenju, katero mu je pripravil tovariš njegov. Pa ne le državni zaklad, temveč tudi žepi roditeljev imeli bodo veliko škodo vsled te ministerske naredbe. Uže pri šolnini jo tak razloček, da bi roditelji otrokom lehko omislili edno obleko. Nadalje se tudi ne sme prezreti, da je stanovanje in hrana v Ljubljani mnogo dražji nego v Kranji, in da uže sedaj primanjkuje stanovanj v Ljubljani, pa jih bode še bolj pri-' manjkovalo, če se osnuje nova gimnazija in bode zatorej prihajalo več dijakov. Pa tudi drug navedeni povod, da se I omeji duševni proletarijat, ne velja. Ka-l mor obrnete oči v našej deželi, povsod vi-| dite znatno pomanjkanje inteligentnih« de-t lalnih močij. Duhovskih mest je po šema-tizmu iz 1888. 1. nič manj nego 180 praznih. Deželna uprava ne dobi potrebnih v jezikovnem oziru kvalifikovanih kandidatov in si mora pomagati, kakor more. Pravosodje je uže absorbiralo vse moči, ki so bile na razpolaganje, medicincev tako primanjkuje, da sta deželni odbor in mestni magistrat Ljubljanski v največjej zadregi, kadar treba oddati kako mesto sekundarja v deželnej bolnici ali pa zdravnika v Ljubljani. Kje bomo vzeli potrebno osobje, če i bode treba pri izvajanji sanitetnega za-' kona, kateri je sklenol deželni zbor, oddati 80 novih zdravniških mest P Pri nas na Kranjskem se ne more govoriti o duševnem proletarijatu, temveč uže tako primanjkuje inteligentnih delalnih močij, da jih nikakor ne moremo kaj oddati v sosedne dežele, kakor se je godilo prejšnja leta, in so bode zategadel tako pomanjkanje od leta do leta bolj čutilo v sosednih deželah, če se bodo skrčilo število srednjih šol, kakor hoče učno ministerstvo. Sedaj bodete razumeli, zakaj jo odprava Kranjske gimnazije vzbudila tako I nevoljo in razburjenost mej slovenskim prebivalstvom, še bolj bodete pa razumeli, I ako pretehtate natančneje okoliščine, ki I so v zvezi z odpravo tega zavoda. Zavod je res koncem 1887. 1. imel le 85 učen-J cev, pa ne glede na to, da se število učon-I cev v primeri z mnogo manjšim številom učencev dražje višje realke, ki znaša po izkazih, katere imamo pred nami 8—130, in poprek 30—40 učencev, ne sme imenovati majhno in da sploh ni nesreča, ker je pouk tem intenzivneji, čim manjše je število učencev. Da je pa tako malo učencev, krivo je le šolsko oblastvo, ker ni izvajalo ukaza državnega ministerstva z dne 13. maja 1861, po katerem morajo gorenjski učenci obiskovati Kranjsko gimnazijo, ter je brez razločka vzprejemalo, kar se oglasilo za Ljubljansko gimnazijo. (Dalje prih.) Pri oknu plete mala plavolasa hčerka gospoda Jastreba nogovico in sledi z očesom razkošno komiČnej igri belo-sivega mačeta, igrajočega se s klopkom na tleh. Ob nogah gospoda Jastreba bavi Be vitek deček se zamazanimi listi neke knjigo s podobami in njega otročje brbranje meša se prijetno s tikotom starožitnih ur in s praskotom jelovine v peči. A gospod Jastreb sam počiva z blaženo mirnostijo na močnem naslonjači, z našito domačo čepico na glavi v pisani ohlapni spalni suknji ter odbija iz ednega kota ust zdaj pa zdaj belkaste kolobarje dima, ko drug kolobar lepo objema vršino cenene porcelanke. A mirovanje gospoda Jastreba ni popolno. V edni roki drži nekaj papirnatih listkov in obrača s palcem druge roke, ki ga včasih oslini, listek za listkom s poluglasnimi pripomnjami. Pri tem vrste se mu na liri izrazi gneva in zadovoljnosti. Z bajno brzino obrača njegov palec to kolekovane papirne kose. Pozna se, da si jo pridobil se stalno vežbo virtuvoznosti v tern opravilu. Bil je podoben suhljatemu palcu goljufnega igralca, ko v preletu svojemu gospodu karte izdaja. I gospod Jastreb poznaval je po tresočih se okrajkih ves obseg svojih listkov. Včasih se je njegov palec na katerem dalje ustavljal, oči so postajale pozorneje na brojih in rokopisih in mej zobmi trgale so se pri-pomnje: „Jutri k notarju! — Prepisati kolek! — Pogledam v knjige! — S to-le si brezdvomno pipo zažgem. Na te, go-spodek, moramo z nožem!" (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Peštanski in Dunajski listi poudar jajo, da je minister vnanjih poslov grof Kalnoky izvojeval v ogerskej delegaciji velik uspeh. Ednoglasno izrečeno mu jo od vladne stranke, kakor tudi od opozicijo zaupanje in priznanje za modro in oprezno politiko, ki je do sedaj očuvala mir našej državi, katerej je tudi za bodoče svrha — mir, in ki je za vzdržanje občnega miru utemeljila čvrste garancije z onimi zvezami, vsled katerih so ono države, od katerih so jo bati, da bi rušile mir, ostale popolnoma osamljene. Kalnoky bode izvestno podvojil malo o tej hvali, saj ni on utemeljil nikakih garancij za občni mir, ampak je Bismark sklopil zvezo proti Rusiji in Franciji, pretvorivši Nemčijo v oboroženo kasarno, ter spravil s tem mir sveta v trajno nevarnost. Oboroževanje do zob vseh velikih in malih držav postavlja na laž vse diplomatieno frazo vnanjih ministrov o baje da zajamčenem miru; saj toga denes še politični otroci ne verjamejo več. Vojsko samo odnašajo, ker so takozvana „liga miru" boji udariti na „rušiteljo mini". Z odnošajem vojske daljšajo se silna bremena, pod katerimi vzdihujejo narodi, zatira se sotem moralni in matorijalni njih napredek. Da jo Kalnoky znal iztrgati Avstrijo iz ežkega nemškega jarma, pod kateri jo jetspravil grof Andrassy in po-vrnoti jo p itiki svobodnih rok, potem bi si bil izvtesnn pridobil zaslug za obvarovanje občolega mira. Pridržati zvezo z Nemčijo pravi se ne vzbujati nade na mir, ampak vzbujati jezo in nevoljo Francije in Rusije. Ogerski ministerski predsednik Tisza v svojem odgovoru na interpelacije Pazmandy-ja, Apponny-a in Ugrona o francoskej razstavi preklicuje nekako to, kar je prej govoril o tej razstavi in fran-cozkej vladi, katerej je očital prej toliko slabost, da bi še madjarska zastava ne bila varna pred zaničevanjem. Sedaj pa pravi, da je to, kar je Kalnoky odgovoril francozkemu vnanjemu ministru, popolnoma prav, da so odnošaji mej obema državama preiskreni in da nikdo ne misli na to rušiti ta položaj. Nadalje pravi, da je to kar je govoril o nevarnosti madjar-sko zastave samo ilustracija njegovega govora. S tem da jo hotel pokazati, da se to, kakor se je nedavno bas madjarskej zastavi dogodilo v nekej državi, tudi na Francozkera lehko dogodi, za kar bi noben trezen človek ne nalagal vladi odgovornosti! — Kako znajo sukati besede ti ministri. Vse, pravi Tisza, bilo je samo nesporazumljenje in krivo tolmačenje njegovega govora, kar on iskreno obžaluje. Vnanje dežele. Vse novinstvo cele Evrope bavi se sedaj z umrlim cesarjem Friderikom 111. in njega naslednikom Viljemom II. Tudi ruskiin francozki listi globoko obžalujejo prerano smrt ljudomilega cesarja, od katerega je njegov narod toliko dobrega pričakoval, ki mu ga je pa neisprosna smrt ugrabila predno je še prav začel delovati. Vsi ruski listi opla-kujejo Friderika in „Ruski Invalid" pravi, da ruska armada, v kateri je bil premi-nol cesar imajitelj več polkov in odlikovan z najvišjimi redi, resnično in odkritosrčno objokuje njega izgubo. Prav tako simpatično govore o njem francoski listi, da o italijanskih in avstrijskih listih niti ne govorimo. Povsod, kjer so odprti parlamenti, sprejeta je bila z veliko žalostijo ta vest in so bile zaprte vse zbornico precej, ko so odposlale sožalne telegrame cesarskej hiši v Berolin. Ves svet joče na grobu liberalnega, srčno dobrega moža, ki je pred tremi meseci stopivši na prestol, katerega je pomagal sam postaviti, pisal kancelarju Bismarku: „Ne meneč se za sijaj bojnih velečinov, bil bi zadovoljen, ako bi se moglo o mojej vladi kedaj reči da je bila mojemu narodu dobrodejna, mojej zemlji koristna in državi v blagoslov". Da, pokazal je v tej kratkej dobi svoje vlade, da bi bil svojemu narodu angelj rešitelj, ki bi ga bil iztrgal iz rok brezsrčnih zatiralcev svobode. Užo se je drobila moč železnega kanoelarja in njegovih nazadnjaških prijateljev, uže se je moral umaknoti največji sovražnik politične svobode, minister Puttkammer in narod je uže začutil dih svobode in jo na-depolno zrl v bodočnost. Tu poseže usoda vmes ter nemškemu narodu ugrabi najboljšega vladarja, Evropi pa najboljšega varuha miril. Na njegovo mesto 9topil je Viljem II., mlad ognjevit mož. Se mu ni trideset let in uže nosi krono jedne izmej najmogočnejših držav sveta. Ni čudo zatorej, da ga to malo ugreva in ga žuga celo omamiti, da v svojem ognji krene na popolnoma drugo pot, nego mu jo je pokojni otec označil. Ves svet zna, da Viljem obožava Bismarka, da jo njegov učenec in bode še le on izvrševal njegove ideje. Vsi vedo, da se mladi cesar nikdar ni družil z naprednimi svobodomiselnimi ljudmi, bil jo marveč zvest privrženec na-zadnjakov mračnjakov, prijatelj tlačiteljev svobode ! Novi cesar je vojak od nog do glave. To nam najbolje pričata manifesta na vojake in na mornarico! Svojej armadi pravi, da še ni odložila vnanjega znaka žalosti za nepozabnim Viljemom I., ko jo je po smrti cesarja Friderika III. zadel uže drug hud udarec. V žalostnih dneh postavila ga je božja previdnost armadi na čelo. Vcndor stopa na to mesto z najboljšo nado in uverjeujom, ker ve, da živi v armadi duh časti in dolžnosti, ki se je uže tolikrat sijajno skazal. Na to zavrača vojsko na Viljema prvega, vojskovodjo — slavnega in čestitega, kakor si ga bolj človek no more misliti, na očeta Friderika, ki si je užo kot prestolonaslednik priboril častno mesto v armadi — in na celo vrsto slavnih prednikov, katerih imena se svetijo v zgodovini, in ki so imeli gorko srce za armado. „Tako spa damo skupaj — jaz in armada — eden za druzega smo rojeni in hočemo nepre stano trdno skupaj držati, naj bode uže po božjoj volji mir ali vihar. Prisegli mi bodete sedaj zvestobo in udanost in jaz vam obetam, da mi bodo vedno na misli, da so uprte iz onega sveta oči mojih prednikov v me, in da jim bodem polagal enkrat račun o slavi in časti armade!" V manifestu na mornarico pravi proti koncu novi cesar: Mornarica ve, da meni napolnjevalo z veseljem samo to, da me z njo spaja trdo vnanja zveza, ampak da me veže na njo v polnem soglasji z mojim ljubim bratom princem Henrikom Pruskim uže od prve mladosti živo in toplo zanimanje. Spoznal sem visok z mi sel za čast in verno spolnjevanje dolžnostij, ki navdaja mornarico. Vem, da vsak z veseljem zastavi življenje za čast nemške zastave, kjer koli si bodi. Za to lahko s polnim zaupanjem rečem v tem resnem trenotku, da bodemo trdno in varno skupaj stali v dobrih in slabih dneh, v viharji in v 8olnčnem svitu, imejoči vedno v mislih slavo nemške domovine in vedno pripravljeni proliti srčno kri za čast nemške zastave. Pri takem prizadevanji bode božji blagoslov na naši strani!" — To so prve besedo mladega cesarja, polne mladeni-skega ognja in vojaškega duha, živo na-sprotstvo ljudomilih in svobodoljubnih manifestov umrlega mu očeta. Povsod na Francoskem in Ruskem in tudi drugod izražajo novine neko bojazen, da ne bode Viljemu II. na tem, ohraniti mir, marveč da ga bodo njegova ognjevitost gnala v boj! To bi bilo prav za prav tudi bolje, kajti oborožen mir je uže neznosen in zadnji čas je, da se stori konec sedanjemu stanju. Viljem II. bode te dni objavil manifest na „pruski narod", kmalu bode Bklical tudi deželni zbor, da mu priseže na ustavo. Govori se, da se Puttkamer povrne v ministerstvo. Liberalcem so potrte in uničene vse nade. Po vsej Evropi je zavladal nek tožen strah pred vojaštvom in nazadnjaštvom, ki je v mladem cesarji našlo mogočnega zastopnika in apostola. Pogreb Friderika III. je bil v ponedeljek. Svečanost vršila se je brez sijaja v ozkem bolj rodbinskem krogu. Značaj te žalostne svečanosti je bil vojaški. Na Srbskem je nastala baje da ministerska kriza. Milanu strijc Iiristič, ta ministerski kapral in zaklet sovražnik vse svobode ni več dovolj strog in nazadnjaški. Milan „veliki" bil bi, kakor pišejo, prav rad zatrl ustavno življenje v svojej kraljevini in vladal brez skupščine, Iiristič pa ni hotel pristati na to. Govori se, da bode Hristič odstopil, na njegovo mesto pride pa zopet grobokop Srbije Ga-rašanin pretožnega imena. Vlada je dela v pokoj in od8tavila od službo vse one častnike, ki so na glasu, da so rusofili. Nevolja proti kralju raste v vseh krogih, celo mod naprednjaki so nekateri kralju sovražni in prihodnjo volitvo bodo najbrže šo kaj več nego samo borbe mej strankami. Kakor vse kaže bode baš srbsko vprašanje kmalu bolj pereče in nevarno nego bolgarsko. Koburg nima v Bolgarskcj nič več sreče. Vsi, celo dunajski ofieijozi, priznavajo sedaj, da si princ ni znal pridobiti najmanjše simpatije v deželi. Razpor med knezom in Stambulovom šo ni končan. Govore, da se hoče Stambulov sprijazniti z metropolitom Klimentom in po njem z Rusijo. Rusija pa ne mara imeti posla se Stambulovom. Knezov položaj pa je na vsak način zelo neugoden in ako ne bodo kmalu izposloval posojila, da za-preči gospodarsko in financ,ijalno krizo, no bode se mogel več vzdržati na prestolu. DOPISI. S Krasa 13. junija. (Birmovanje. Beda. Svilo prej ke.) V Tomajski de-hantiji vršilo se jo slovesno deljenje sv. birme dne 2. junija na Repnemtaboru, 3. v Tomaji, 4. v Avberu in 5. v Povirji. Povsod jo verno ljudstvo mil. g. vladiko dr. Ivana Glavino z dostojnim spoštovanjem, svečanim pritrkovanjem zvonov, slavoloki s primernimi napisi, zastavami (večinoma slovanskimi in cesarskimi), itd. slovesno sprejemalo. Krasno spomladansko vreme je kaj ugajalo svečanostim. Nad 300 birmancev jo ' bilo v Tomaji, kamor so dohajali tudi iz Dutovljan, Skopega, iz Koprivo' in Kazljan, črezy 200 v Povirji, kder so celo iz Barke, Skocijana in iz Štorij otroci udeležili se svetotajstvenega potrjonja. V Skopem, Storjah, Utovljah, tomaj-sko nadžupe duhovnijah, kakor tudi na Barki (dolinskega dekanata) bi ljudje kaj radi imeli lastnega duhovnika, pa zaradi velikega pomanjkanja jim ga škof no moro dati. Letos prido res sedem mladomašni-kov v službo, a trijo so trdi Italijani, ostali štirje Slovenci pa no bodo mogli nadomestiti veliko — blizo 100 — izpraznjenih duhovskih služeb v vsoj škofiji. Da Bi jo bilo napovedano letos sploh bolj mokro vreme, češ, ker jo obhodnica zvezda „saturn", hladni letni vladar, ven- der se to za drugo polovico maja in prvih 10 dnij junija ni uresničilo. Zaradi toplega in suhega vremena, ki je trtam jako ugajalo, Be je travica vzlasti po „škarpelinah" in „tcnčinah" uže skoro posušila, in Bploh bode malo sena letos po Krasu. Uže lani je živina komaj prezimila, a v prihodnje bode še težje, zato je zopet padla cena živini. Na včerajšnjem semnji v Sežani se je ponujalo par volov za 130 gld. nenavadno ceno, vender mesarji (bekarji) vedno isti kup sekajo meso. Sploh je bilo jako malo ljudij na včerajšnjem semnji, ni denarja ; zdaj so bili troški za birmo; prvi sadež, črešnje, ni kaj obilo zarodih Sviloprejke so se nekaterim dobro ponesle, a po tej ceni, kakor se sedaj prodajejo (po gld. 1.60—1.80 kg.), takim, ki morajo perje kupovati, ne vrže držati in gojiti jih. Gotovejši dobiček ima, kdor perje murbino prodaja. Slišim, da se je uže plačevalo po 5 gld. kvintal perja. In ako naposled gredo črvi „v kravo" — ali „v cunjo", utegnejo kmetu pojesti njivo, kravo, vola, hišo. Pa kdor ne vaga, nima blaga. — Iz Kopra meseca junija. Kakor je znano, v Kopru je učiteljišče, v katerem se vzgajajo prihodnji učitelji in uzgojitelji za vso Primorje. V tem zavodu so trije oddelki: slovenski, hrvatski in italijanski. Nam na žalost pa se pripravniki v vseh treh oddelkih najbolj mučijo z nemščino. Pomislimo si, kakšna muka in težava mora biti za dijake, če so morajo učiti najtežjim predmetom v nemškem jeziku, namreč: pedagogijo, naravopisje, kmetijstvo, petje in glasbo, gimnastiko itd. Posebno pedagogijo poučevati v tujem jeziku, v katerem ne znajo dijaki ni prav čitati, to pač ni pedagogijski. — Kako bode učitelj poučeval učence in kmete kmetijstvu in drugim predmetom, če ne zna ni predmeta ni izrazov v narodnem jeziku?? Čeravno niso plače učiteljev ljudskih šol debele in mastne, a vender do zdaj obiskovalo je kopersko učiteljišče razmerno veliko število pripravnikov, in to je bilo zaradi tega. ker so imeli dijaki štipendije; v prvem tečaji imeli so dozdaj najmanj še 100 gld., v drugem in tretjem tečaji do 150 gld. a v četrtem do 200 in več gld. Ubogim starišem je to bila velika pomoč. Letos v prvem tečaji ima nekoliko dijakov 60 gld. (šestdeset) štipendija, a malone polovica njih so brez štipendija. Njih stariši in gospodarice so bili strašansko prevaljeni, ker so upali, da bodo dijaki dobili štipendije vsaj kakor preteklih let, a zdaj so ostali edni in drugi na cedilu. Mnoge gospodarice, katere drže na hrani dijake, zadolžilo so se na račun štipendijov, in zdaj so v veliki zadregi, ker jim nobeden no poveri ni počenega groša. Prihodnje leto bode veliko število pripravnikov izostalo, ker se ne morejo več vzdrževati in ker so strašansko zadolženi pri gospodaricah. Naj pomisli čitatelj, kako more iti v tek jelo kmetskemu otroku, če mora jesti osem ali devet mesecev na dolg pri revnih koperskih Pavlanih ali pa pri kakšnem ubogem in preprostem itali- {'anskem črevljarji, od katerega no sliši ka-:or: Oatia, aneora no že venudi ati stipendi! Con cosa mo pagark ? Sacramento, oji non se magua gnente! Kako se more pri takšnih gospodarjih kmetski sin omikati in izobraziti? Pa nekateri glavarji tože, da so učitelji, kateri so obiskovali koperko učite-Ijišče, neomikani in neotesani. Dajte jim boljše priložnosti, da se morejo izobraziti in omikati, pa ne bodete tožili učiteljev in njih bivših profesorjev. Pred vsem naj se prenese učiteljišče iz Kopra v Trat ali pa v kakšno drugo pristojnejše mesto, potem naj se uči pripravnike vsem šolskim predmetom v svojem materinem jeziku, a z nemščino naj se jih ne muči toliko. Pripravniki koperskega učiteljišča ne bodo nikdar postali učitelji nemških šol na Sol-nograškem al pa v kakšni drugi nemški deželi, nego bodo ostali na Primorskem. Na Primorskem živi narod slovenski, hrvatski in italijanski, tedaj bodo učitelji v slovenskih, hrvatskih in v italijanskih ljudskih šolah. Človeka zaboli srce, kedar vidi večino dijakov koperskega učiteljišča posebno slovenske narodnosti, kateri hodijo 8 knjigami pod pazduho po koperskih ulicah, bledega lica, žalostnega pogleda, se zamazano in zakrpano obleko, v črovljih, iz katerih jim strčijo goli prsti. To je prežalostno! Gg. profesorji koperskega učiteljišča nabirajo za svojo revne in uboge uijake denarja in oblačila, ali vaom ne morejo ni oni pomagati. Veliki gospodje pri dežeJnem šolskem svetu no vedo, kaj jo to, potreba in ubožtvo. Če so bode tudi v prihodnje tako skrbelo in delilo tako mastno in debele štipendije kakor letos koperskim pripravnikom, našim gospodom na Dunaji bode pač lahko ukazati, da se zapre omenjeni zavod zaradi pomanjkanja dijakov in s tem se bode prištedilo nekoliko tisoč gold. vsako leto za nove repetirke. Gorica 18. t. m. [Izv. dop.j Dopis iz Gorice z dne 10. t. m. nas je vse zanimal, ker nam kaže žalibog žalostne naše razmere v Gorici in nam je ob enem dobropoten kažipot v boljšo bodočnost, če nečemo, da nazadujemo. Delitev dela in vztrajna marljivost nas more rešiti; če pa tega ne bode, je vse zaman. „Na delo" torej, kakor vas dopisnik pravi, kajti časi so tu silno resni in skoraj nam je dežela po Goriškem vzgled, kako bi nam v sredini treba bilo, da delamo, „Slovenski jez", pod načelništvom vrlega odbora in mnogozasluženega predsednika, prečestitega g. Znidaršiča v Brdih izvrstno napreduje. To družtvo čilo in delavno napravi v zvezi z vsemi narodnimi družtvi v Iirdih dne 24. t. m. velikansko Blavnost štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva pre-8vitl. cesarja Frana Josipa v Kojskem. Kakor se čuje pride ogromno število Slovencev posebno z Brd k slavnosti ; tudi goriški domoljubi ee udeležijo tega lepega dneva. Morda vidimo kacega zastopnika nam bližnjega Trsta ? Kavno tako čilo postopajo Vipavci, ki napravijo dne 15. julija t. 1. v Selu, blizu Rebeka dostojno slavnost, oziroma ljudski tabor v ta veličastni namen. Tako dela naša dežela — a kako mesto, povedali ste v zadnjem svojem listu. Če hoče dežela, da se ohrani, skrbeti mora za zdravo središče, za zdravo in delavno srce; če vidi dežela, da je v srci kaj gnilega, kaj slabega, treba je, da to odstrani in po svoji mogočnosti upliva na to, da se to nadomesti z boljšim. Srce zdravo — telo zdravo. Skrbimo eden za druzega in vsi po deželi za to, da se nam zopet oživi „Sloga", a ne na papirji, temveč v resnici, kakor družtvo merodajno, izdatno, uplivno in na vse strani odgovarjajoče. Tudi bi bilo v resnici dobro, da se oživi v pravo delavnost naš „Sokol", Naši narodni mladeniči v lepi, domači obleki in s čilim vedenjem prikupili so bodo povsod in bodo poprej uplivali nego pa italijanska „Ginn&Btica". — Omenim Vam tudi, da je sedaj v našem mestnem zastopništvu (vseh vkup je 24 svetovalcev) precejšna manjšina, h kateri bo tudi Slovenci pripomogli. K tej manjšini „patriotično-meščanski" prištevamo sedanje svetovalce gg: baron Codelli, grof Attems, v grof Strassoldo, vitez Ritter, posestnika Štrekelj in Mar-zini in duhovn. Zoratti. Če bi šlo tako na dalje, ima patrijotična stranka v prihodnjem letu 2/a zbora v rokah in v dveh letih ves zbor. V to pomagaj skupno delovanje italijansko-zmerne stranke s konservativno stranko, sts stranko penzijoni-stov in z našo slovensko stranko, ki bode s čaaom bolj mogočna. Da nismo uže zadnjič zmagali z našim kandidatom, ki je dobil blizu 4 glasove premalo, kriva je neka ženska, ki je zelo agitovala, čeravno pri dobrodejnih namenih vedno le mod-narodnostno stališče povdarja. Poznamo jo in ogibali se je bodemo. V predvčerajšnji seji občinskega sveta bil je zopet izvoljon v župana bolj zmerni zastopnik g. dr. zdravilstva Mavro-vič. Zelja „Ginnaatiche" in židovskega „Corriera", da se izbere načelnik italijansko telovadnega družtva, g. dr. V. v župana, splavala je po vodi, kajti tu še vedno vemo, da smo v deželi, ki ima črno-rumeno mejnike in bi so kaj tacega ne moglo pritrditi. — Omenili ste zadnjič, da bi bilo treba, da kmalu postavimo spomenike ranjcemu Erjavcu in Hribarju, v kar tudi jas pritrjujem. Pristaviti pa moram, da smo zopet vrlo moč izgubili. Rodbina, kakor tudi „slovenska goriška čitalnica v Gorici" in „slov. bralno in podporno družtvo" oznanili so nam dne 16. t. m. žalostno vest, da je umrl 15. junija ob 4. uri popoludne zaslugepolni c. k. gimnaz. profesor v pokoji, ud c. k. izpraševalne komisijo za ljudsko in meščanske šole, vodja naravopisnega oddelka deželnega muzeja, predsednik „Čitalnice" inpod-piratelj „slov. bralnega in podpornega družtva" ter podpredsednik „C i ri 1- Meto do v e podružnice« pč. g. Matej Lazar. Užalo-atila je ta britka novica vse domoljube in dne 17. t. m. je ukljub slabemu vremenu bil velikanski pogreb ob 6. uri na večer, priča, da zna Slovenec častiti zasluge svojih mož. Dragi pokojnik, ki je mnogo storil v izomiko in napredek našega Slovenstva, bodi vsem znancem, prijateljem, nekdanjim učencem njegovim in narodu našemu v blag spomin. Večnaja pamjat predragemu rajnemu Lazarju ! Tako smo izgubili v Gorici tekom dobrega leta t r i blage može : Erjavca, Hribarja in Lazarja. Mirna jim zemljica a mi v hvaležni spomin : „k delu". Domače vesti. če. gg. naročnikom! Bliža se konec prvega poluletja; uljudno prosimo zatorej čestitih gospodov naročnikov, naj o pravem času obnove naročnino, da ne nastanejo neredi v pošiljanji. Posebno opo-zorujemo one gg., ki so nam še kaj na dolgu, naj ga kmalu poravnajo, da prihrane nam nekoliko truda, sebi pa morebiti nepotrebnih troskov. List stane za polu leta 3 gl. — kr. „ „ „ četrt „ 1 „ 50 „ Novci naj se izvolijo pošiljati samo s poštnimi nakaznicami, ki so najpripravnejšo za naročnike in za uprav-ništvo. — Hrvatski umetniki nar. dež. gledališča iz Zagreba Adam M a n d r o v i č, ravnatelj drame in Andrija F i j a n napravita po želji tukajšnjih slovanskih družtev „Dramatično čitanje" v Bergerjevej dvorani „Al Belvedere" pod ^Kaštelom" denes dne 20. junija 1888, Ustopne cene: Ustopnica 50 nvč. — sedež 20 nvč. Ustop-nice in sedeži se lehko dobe pri čuvarji „Slovanske čitalnice" in zvečer pri kasi. Početek ob 8. uri zvečer. Razpored: 1. „Kohan i Vlasta\ 1. dio: „Svatba", od dra. Fr. Markovića. 2. „Izmedju dvic stolice", šaljiva soloscena, iz francezkega. 3. Veliki prizor II. čina iz kralja „Leara" od Sheakespeara. 4. „Smrt Petra Svačića" od Avgusta Senoe. Upamo, da se Slovani v Trstu v obilnem številu udeleže nocojšnje redke zabave, da dokažejo, da se zanimajo za umeteljnost in drugič, da vide bratje Hrvatje, da vzajemnost ni le puhla beseda. Zatorej na svidenje nocoj ! Prijateljski večer v Čitalnici. V ponedeljek zvečer se jo sešlo okolo 25 druž-tvenikov čitalničnih, da v domačem krogu počaste mile nam goste, članovo hrvatskega gledališča gg. Man dro vi ča, Fijana in M a h a 1 u p a. Čim so se navzočni okropČali, začele so napitnice, katerih večina je bila namenjena prerailim gostom, zastopnikom jugoslovanske dramatske umetnosti, ki so na vse zdravice odzdravljali v savršenih govorih. Bilo je mnogo naudušujočih in ! rodoljubnih govorov, v katerih se jo najbolj poudarjala sloga, ljubezen in v vzajemnost mej Slovenci in Hrvati. Čitalnični pevci so običajno izvrstno peli, na čemer se jim je zahvaljevalo vedno z burnim pleskom. Neprisiljena, iskrena, bratska zabava se je vršila do polu noči. Na to so se prijatelji razstali obljubivši si, da se 8estanejo zopet vsi in mnogo drugih v sredo pri Bergorji. V zadnjej odborovej seji pol. družtva „Edinosti" je bilo razven družili važnih zadev skleneno, da napravi prve dni septembra v proslavo 401etnico vladanja Nj. Vel. veliko ljudsko veselico; dotičui odsek je uže izvoljen, ki ima preskrbeti potrebno. Daljo se je imenovalo nekoliko novih poverjenikov in sicer za Istro: Brseč: Raj. Jelušič, Moščenice: Sote. M. Sumberac, Materija: Gasp. Kastelic, Dolina: Jurij Jan, Ika (Veprinac): Korič A. mladji, Medulin: Jakov Kirac Mihov, Vodico : Sankovič Mate, Višnjan sv. Vital: Pavao Simonović, II. Bistrica: dr. Fran Bachman, Boljun: Pikulić Petar, Ossor-Nerezne: Gaud. Sokolić; za Trst in okolico: Fran Dollenc, za sv. Ivan: Trobec Ant., za Rojan in Greto : Skabar Ant., za Lonjer in Katinaro: Pečar Martin v Lo-njeri, za Kontovelj: Gerlanec Andr. posestnik, za Kolonjo: Žuljan Joaip, za Skor-koljo: Ivan Marija Senica. Ukrenolo se jo tudi, da se uloži peticija na trgovsko ministerstvo zaradi poštnih pečatov, tiskovin itd. Občinski svet tržaški je imel v soboto 16. t. m. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih je bilo 38 svetnikov. Po odobrenji zapisnika zadnje seje čita župan zahvalno pismo nedavno povišanih mestnih uradnikov in izjava podjetnika Vigolle, v katerej priobčuje novo ponudbo za progo tram\vayevo iz Trsta v Barkovlje, ker so ista po sedanjem načrtu ne moro v pravej dobi dovršiti. Zbor sprejme ponudbo na znanje. Občinska doklada na hišni davek za leto 1889 se določi po predlogu mestno delegacije z 10ter se ima predložiti ta sklep vladi v potrjenje. O volitvi deputacije, ki ima iti na Dunaj branit interese tržaške glede skladišč, mestnega užitninskega davka itd. vname se živahna razprava, o katerej predlaga svetnik dr. Venezian, naj se predmet povrne mestnej delegaciji v novo poročanje. Predlog je padel in zaradi tega so je volila deputacija. Oddanih je bilo 32 glasovnic, izmed katerih so bile 4 prazno. Izvoljeni so: svetnik Ventura, 27 glasov, ter dra. Dompieri in Brunner, po 22 glasov. Ker se je Dompieri takoj odpovedal in je dopolnilna volitev ostala brezuspešna, volil se je po predlogu svetnika Luzzatta enoglasno župan v deputacijo. Naložilo se je meatnej delegaciji, da so posvetuje s trgovinsko zbornico, kedaj ima deputacija odpotovati. Predlog tržnega odseka za napeljanjo nabre/.inske vode v mestno klavnico so sprejme in dovoli se v to svrho 11.200 gl. in to za potrebo dela do poslopja 7600 gl., za dela v poslopji 1200 gl, in za zgradho potrebnih kanalov v klavnici 2400 gld. Občina si pridržuje pravico slučajno kupiti novi vodovod od nabrežinskega družtva. Dva načrta za urejenje starega mesta od trga S. Giacomo do ulice Fontanono izročita se stavbenemu in finančnemu odseku v poročanje. Seja je bila končana ob S)1/* uri zvečer, t Matej Lazar. c. kr. gimn. prof. v. p., ud c. kr. izpraševalne komisijo za ljudske in meščanske šole, vodju narovopis-nega oddelka dež. muzeja, slovenske čitalnice predsednik je umrl v Gorici 15. junija ob 4. uri popoludne po dolgi, mučni bolezni. Pogreb je bil v nedeljo 17. t. m. ob 6. uri zvečer. Vrlemu rodoljubu blag spomin ! Več o tem gledi dopis „iz Gorice". Snuje se neko socialistično delalsko družtvo v Trstu, ki ima biti razdeljeno v tri oddelke, nemški, italijanski in slovenski, a uradni in sploh družtveni jezik je italijanski. To družtvo je menda sad onih delniških shodov v „hotel Evropa", kjer so bili Slovencem prepovedali govoriti in jim rekli, ako hočejo kaj sklepati, naj skličejo svoj posebni shod. Mi svarimo vso naše delalco pred tem družtvo m, naj se nikar ne dajo vjeti v te socijaliatično mreže, katere razpenjata po Trstu baje da uže nekaj časa dva z Nemškega pri-vandrana socijalista, ki se menda izdajeta za delalca, a tu samo sejeta in širita svoja socijaliatična načela. Pazito zatorej, slo-venaki delalci, in ognite se brezdna, v katero lehko padete! Vilharja pesnika slavnost bode dne 5. avgusta t. 1. Slovensko pisateljsko družtvo uzida pesniku spominsko ploščo v rojstno hišo. Spominska plošča Skopolijeva odkrila se bode v Idriji dno 22. t. m. Instalacija. V nedeljo 17. t. m. dopo-ludne je bila v novej cerkvi sv. Antona slavnostna instalacija novega župnika, preč. gosp. K. Fabrisa. Cerkev je bila sijajno ukrašena; o avečanoati je bil navzočen župan dr. Bazzoni, mnogo kanonikov in, du-j hovnikov. Mašo je daroval prost g. dr. Suat. Iz Brd se nekdo pritožuje, da ae letos v Brdih preveč plešo, in da ima to premnogo slabih nasledkov, ter da v Smart-nem ni miru po noči. Zato bi lehko nekoliko županstvo skrbelo. Josipa Stritarja zbranih spisov je izšel 48. snopič preko 7 tiskovnih pol obsežen. Nadaljevanje in konec poprejšnjega. Učiteljski tovariš. Štev. 12. prinaša spise: 1. Uzgojovalni pouk in učiteljev vzgled. 2. Knjiga slovenska. 3. 0 pooči-tovanji pri računstvu. 4. Učila. 5. Književnost. 0. Dopisi. Schillerova pjesma o zvonu. Prevoo !ju po metrici izvornika A. K. Istranin. Tiskom tiskaro Dolenc u Trstu 1888. — Ravnokar je izšla lična knjižica, ki Be dobiva pri uredništvu „Naše Sloge" po 10 novč. izvod. Ljubljansko porotno sodišče je obsodilo na smrt o prvej aedanjej obravnavi dno 14. t. m. ^Oletnega posestnika Frana Zevnika iz S t. Jurija pri Kranji. Zevnik jo igral 7. maja t. 1 vso noč » posestnikom Stirnom v Kranji ter izgubil vso gotovino. Zatem ga je napadel na cesti, ga ubil in mu vzel denar. Občni zbor Puljske .Čitaonice4 bode 24. t. m. ob 4 popoludne. Lov se daje v najem v sežanskem okraji in sicer so sprejemajo ustne ponudbo dne 2. julija t. 1. za katastralne občine Brestovica (v komenskem okraji), Kostanjevica, Sela, Vojščica in Vato vije ter 3. julija t. 1. za katastralne občine Štanjel, llruševica, lvobdil, Kobali in To-maj. Pogoji se morejo uvideti pri okrajnem glavarstvu v Sežani. Poskušeno samoubojstvo, ltfletničrev-ljar Itan Petronijo je skočil raz molo št. 1 v novem pristanišči v morje. Opazil je nesrečneža javni stražnik, ki je takoj skočil za njim in ga z velikim trudom spravil na kopno. Nagib poakušenemu samoubojstvu so bile baje da rodbinske neprijetnosti. Nezgodi. Mornar Josip Bernt z Reke je padel raz krov Llovdovega parnika v dolenje prostore in si močno pokvaril desno roko in nogo. — fiiiletna Julija Rusa, stanujoča v Skorkoli h,-št. 78. je padla po stopnicah svojega stanovanja ter si zlomila desno roko. Samoubojstvo. Gostilničar Henrik Si-monetti iz Campolonge, stanujoč v hiši št. n i Korzi je uže dlje Časa bolan. Vsled obupnosti prerezal si je z britvijo vrat in umrl je v ponedeljek 18. t. m. popoludne. Požar. V skladišči oglja g. Antona Pagliaro v ulici dei Forni št. 8 je nastal v nedeljo 17. t. m. zvečer požar. Opazile so služabnice , stanujoče v istej hiši gosti dira, ki se je valil skozi razpoklinc zaprtih vrTit in oken ter pozvale so gasilce. Vrata so gasilci razbili in po 1 i/a uri trajajočem težavnem delu ogenj pogasili. Požar je baje da nastal, ker je kdo vrgel goreči ostanek smodke med vreče napolnjene z ogljem. Škode je več stotin goldinarjev. Porotne obravnave so začele v Trstu v drugem letošnjem zasedanji v ponedeljek 18. t. m. ob 9. uri zjutraj. Obtožen je bil 301etni mešetar Jurij Garma iz Šibenika hudodelstva poskušene goljufije. Oslepariti je hotel tukajšnjega sodarja Josipa Bo-glicha za 700 gl., katero je nameraval po-dignoti na sodarju pripadajoče blago. Obtoženec se je izgovarjal, da je hotel denar podignoti na račun tvrdke Boglich in ne za-se. Porotniki so ga spoznali se 7 glasovi za krivega in s 5 za nekrivega. Garma je bil zaradi tega takoj izpuščen. Pred porotnike pride razven uže ob-gavljenih 28. t. m. še Julij Kolin zaradi aoljufije. Obravnavo bode vodil dež. sod. vetnik Colcuc. Sodnijsko. 181etna Katerina Slama, soproga seljaka iz Novega grada je bila obsojena na 4 dni zapora, ker je pustila dne 7. aprila t. 1. svoje dvomesečno dete blizu ognjišča samo v stanovanji ter se je mej tem vnela zibel in je dete vsled opeklin umrlo. — Črevljarji Josip Coesin, Iv. Furlan in Josip Munič, vsi trije iz Kastva, so dobili zaradi javnega nasilstva prvi 8, drugi 6 tednov in zadnji tri dni zapora. Policijsko. Težak Domenik Berans so je spri v gostilni se svojim bratom Leopoldom in mu izbil levo oko. Ranjeni je moral v bolnico, ljubeznivega brata so pa zaprli. — Kovač Josip Svetina je povabil k sebi na večerjo cvetličarja Hermengilda Trocho. Obema je vdarilo vino v glavo in Svetina je v nastalem prepiru Trocho s pilo težko na hrbtu ranil. Cvetličar jo v bolnici, kovač pa pod ključem. naposled pa me spet vpraša, kaj pomeni beseda „Ilaidenschaft*, jaz pa da rešim revčka iz zadrege, mu povem, da je Ajdovščina „Aidussina*. Kot mestni uradnik me je zagotovil, da ni še tega vedel in da je mislil, da Ajdovščini se ne moro drugače reči nego „Aidussina". Rekel sem mu dalje, da naj gleda na poštne pečate in tam bo videl, da se jim še sanja ne o „Aidussini". Ko mi je po dolgem obotavljanji objavo podpisal ne vedoč o čem se notri govori, podam se k drugemu še hujšemu sovražniku zatiranih Slovencev. Tega sem uže na očeh spoznal, da ni moj prijatelj. Ko je namreč prijel spis v roke in ga ni znal čitati, prijela ga je taka jeza, da vam ne morem popisati. Jel me jo vprašati besedo za besedo, kaj pomeni. To so vam uradniki!? Ko se je naveličal in ni mogel več od jeze, mi reče: ,,Proprio in tedesco doveva serivere questa roba". Jaz mu odgovorim tako le: Oprostite gospod, včeraj sem prinesel „objavo" lepo in razločno spisano v slovenskem jeziku, ali gospoda na magistratu neče ne umeti ne podpisati slovenskega. Vprašal me jo dalje, ali znam li citati italijanski ? Odgovoril sem mu, da tudi pisati še precej dobro. Nato je udaril ob mizo in se zadri: „Perche poi non la porta scritto in italiano?" Moj odgovor jo bil spet kratek in sicer povedal sem mu, da meno ne more nobeden k temu prisiliti. Na ta odgovor mu je kar pero iz roke padlo in me je jel zopet po strani gledati; črez malo časa pa (gospod urednik verujte mi, da me še denes trese od strahu) skoči spet po konci in se zadere tako le. „si, si, d'adesso impoi chi non vorra serivere e parlaro in italiano, scacceremo tutti fuori di Trieste". Kri mi je šla v glavo in odgovoril sem mu tako, da mi jo zapretil sč zaporom, toda tega ni storil in naposled je moral vender storiti svojo. Jaz od svojo strani sodim, da te besede imajo velik pomen, zatorej bratje pozor! Uverjem sem pa tudi, da kar je govoril hlapec, ni se v njem rodilo, ampak v gospodarjih. Franjo Kravos., ulica Farneto št. 20. II. Dunajska borsa dne 19. junij t. Enotni drž. dolg ▼ bankovcih — — gld. 79.30 „ ▼ srebru — — — „ gl.— Zlata renta— — — —---— n l!0.15 5% avstrijska renta — — —--„ 91.4"» Delnice narodne banke---— „ 864.— Kreditne delnice — —---— „ 288.GO London 10 lir Rterlin---— — n 126 39 Francoski napoleondori — — — — „ 10G11/, C. kr. cekini-------„ 5.95 Nemške mark e — — — — — — — 62. - TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemne denarne vloge v bankovcih od od 50 roM do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3°i0 Plačuje vsak dan od 9—12 ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, IOO—1000 3 dni In čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjice domicilirane na tržaškem trgu po.........3Vi°I Posojuj« na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po........5% višje zneske v tekočem računu po. 4'/2°/o Saje deriar proti vknjiŽeiiju nu posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1887 . 2— 24 Najnovejše letno blago iz prave ovčje volne pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka J. W. SIEGEL BRNO BrUnn. Gospodje krojači, kateri se nimajo mojih vzorkov, ter želć razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako 80-lidliega blaga, naj so obrnejo z dopisnico zaupno name. Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko. Pozor! L. i s*t 11 i c ti uredništva C. g. „Boris* : Upamo,'da se odslej večkrat oglasit« Imate zdrave minli, i-ist in pravilen jezik in gladek slog. Pride prihodnjič. — G. dopisniku iz Cerknega: Vašega dopisa 110 moremo objaviti, ker bi ne delni posebne časti dotičnomu stanu, u poslali smo ga na drugo mesto, kjer bodo izvestno dosegel isti namen. Poslano.*) Slavno uredništvo! Blagovolite sprejeti pričujoče vrste v Vaš cenjeni list: Prošli četrtek sem se podal na tukajšnji magistrat se slovensko „objavo" da se preselim iz Trsta. Ko dojdeni v sobo, pozdravim dvu sedeča gospoda in podam ednemu omenjenih svojo objavo. Dobro jo jo pogledal, a kar naenkrat obledi in mi jo nazaj porine z naslednjimi besedami: „Io non sottoscrivo questa roba". Jaz vprašani, zakaj ne, — a on mi odgovori : „perche uon e in lingua ufficiosa". Vprašam dalje, kateri jezik je tukaj ofieijozen, na kar mi odgovori, da laški in nemški. 8e enkrat sem z lepa prosil, a zaman. Ko sem se prepričal, da s tem nič ne opravim, sem pa pretil, da se bodem ohrnol na vlado in zahteval podpisa. Ali gospoda zadovoljna se zatiranjem sta se mi smejala in odgovorila odločno: .la vada". Zdaj mi ni ostajalo druzega nego prepisati objavo in odločil sem se za — nemško. Pa da bi 110 bil nikdar kaj takega storil! Ko pridem namreč drugi dan to je 8. t. m. pred omenjene gospode z nemško pisavo, jim je začelo kar slabo prihajati. Eden jo je pogledal, pa jo hitro iz rok spustil in bežal iz pisarne, drugi pa me jo še le po dolgem čitanji vprašal: „in che luogo va questo signore P" Jaz sem mu pa rekel, da je uže notri vse pisano. Gleda in gleda, *) 7ai stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava Vi-levu Naj uljudne je oznanjam p. 11. tržaškemu občinstvu, da sem J 'jvi z 10. junijem t. 1. odprl na tx*g\x delle Legna wt. 10 v Trstu svojo zalogo z vsak dan dvakrat 1 svežim, neposnetim mlekom c W in se smetano z Notranjskega, z namiznim surovim maslom r-> C —■ ^ £ o *i . ■ rs JJ >'-; si o HL o^č^ <3 .. s ^ iS ^ — >«j c i J* ■ —• ■S ~ Z ? 0 - '-> — u >u .2. a = o c bo S "g « <5JP g „ .-5, £ > —a- o ej t> — > o OP ^ £ S 2 -" n J^L -j S <0 — a « ^ 'j; to s o ■ 5a 0 2 ® £ ^ S—aS "S 2 o .. o s t- ,g k c § GČS ® 2 • ^ 0 £ 5 U S .=r S s= o a ^ £..-*= o « . M S -M c s 1 V 'H S S g ; »C ■• "" « n S ,2 5 S t1 - a. 3.E fl n k •TI- Rajžev škrob (šiirka) (z tovarne na Reki h o 1e t o in brez 11 e) JJjTl J-j zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi tega se lehko upotreblja brez ■nj) strahu v hranilno sredstvo. Kar ho tiče kakovosti kakor tudi cene, no boji se lUn LJll nobene konkurence, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove F1 malo škatljico. J^j jj| dobiva se v zalogi via Carintia JV. 22 v Trsti kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jestvin. li^ Jaz, Ana Cieg «e svojimi 185 otm. dolgim i orjaškimi Lorelej-vlasi, katere spm dobila po 14 imiftečnej uporabi Hiinioiznnjdone-ru mazila, je edino sredstvo proti izpada-nji vlas. za pospeševanje rasti, za ojačen^ kože, p o m pes u je pri molkih polno, jako hra-dorast in uža po krat. koj uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlest in polnost ter je obvaruje pred zgodnjim osivenjem do naj-vii je starosti. Cena lon-čeku I gld. do 2 gold. PoAilja so vsak dan 7.a gotov denar nli e poštnim povzetjem po vsem svetu Csillag & Comp. Buda pest, — Kttnigsgasse Nr. 52., kantor se morajo pošiljati vso naročbe. O z D Co M .- N '3 S ® c ® u oNo; "55 O b. S.- 1 ...s Mlifis - N a " > S n © £ >n © S H P-1; n >® cG O 2 e- I I I I I S Miiaot Ko ^ t •m _ ►1 BD f - đ-2 d ° ® el «2 r c r F c X > O fiC UJ u oi o "o e ^ sd rt CC ® ca M ^ o .j 2 s S S » P. f" m js: ■X H r r f ^ r O O O O C o u ' M « M TJ (N W a o žcc = o cc "3 k. 'A flla alfe iS M, S«* !pk eL Mlatilnice ^ čistilnice za žito, slamoreznlce in drugi stroji vsake vrste, orodja in priprave, Be dobivnjo pri SCHIVITZ & COMP. (Živic i družb.) v ulici della Zonta v Trsti. Pripravljene so tudi uže tiskalnice in me-stilnico za vina itd. PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barricra Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 itovč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50, naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41—104 »mHiiMiM*! P O-To Vv) CJTo (JVi alfocTVO/l KREDITN, ZA.V0DA c. kr. priv. avstr. FILIJALKA V TRSTU za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2'/a% J 30-dnovjii odlcaz 2% n 8- n 2s/4 „ 1 8-moaeSni , 2l/t n 3°- » 3 n i C- n , 2'/, „ VrednoHtnim papirjem, glaHećim na napoloone, kateri ho nahajajo v okrogu, pripozna ho nova obrestna tarifa na tomolju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni oddei. V vredn, papirjih 2°/0 na vsako Hvoto. V napoleonih brez obreHti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Pefito, Urno, hvov, lloko, kakor za Zagrub, A rad, Gradec, Hormanatadt, InomoHt, Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez troSkov. Kupnja in prodaja vrednotitij, diviz, kakor tudi vnovčonju kuponov pri odbitku l%o provizije. P r e d u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih muntih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5l/9°/o letnih obrestih do 1000 gld., za vekne nvoto po pogodbi. ITložki v polirano. Sprojemajo ho v pohrano vrodnoHtni papirji, zlat ali Hrcbrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst,