časoptoiaa trgovino,„ iadustrUo Zn obrt Uaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din, ■leseono 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, (lne 31. maja 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 64. Za pobijanje šušmarstva v trgovini. Kupčevanje brez obrtnega dovoljenja ali šušmarstvo je bolezen, ki se pri nas skoro ne da več izlečiti. Zlasti na deželi se je šušmarstvo močno razširilo in tako udomačilo, da nadzorni organi v šušmarju skoro redno niti ne vidijo kršitelja zakonov. Mirno se gleda, kako se teptajo predpisi, trpi se vse, kakor da bi ne bilo za zaščito legalne trgovine sploh nobenih predpisov. Če posežeš, pa tudi le navidezno, v delokrog zdravnika, te bodo takoj prijavili za mazaštvo. In če napraviš, pa najsi bo tudi samo revežem par uradnih vlog, boš prišel takoj na zatožno klop kot zakotni pi-sač. Za vse poklice se bodo varnostni organi več brigali, kot za zaščito trgovine. V trgovini se sme danes nemoteno udejstvovati vsak, pa naj ima za to dovoljenje ali ne! O nedopustnem krošnjarenju, o prestopkih krošnjarskega patenta, o nedovoljenem kupčevanju trgovskih zastopnikov in o prepovedanem nabiranju naročil pri zasebnikih smo že dovolj govorili v zadnjih številkah in želeti bi bilo le, da se za naše utemeljene pritožbe končno zainteresirajo tudi nadzorni organi. Danes moramo pa opozoriti na »šušmarje« v pravem zmislu te besede. Od nekega, gremija se nas vpraša za informacijo, ali sme oseba, ki je prosila za izdajo obrtnega lista za izvrševanje trgovine z mešanim blagom dispenznim potom, ker nima rednih dokazil usposobljenosti, začeti z obratovanjem že takoj po prijavi. Ker ni to posamezen primer, ampak najdemo v praksi skoro povsod par »obratov« brez predpisanega dovoljenja, hočemo tu opozoriti na okrožnico, ki jo je izdal g. veliki župan mariborske oblasti že lansko leto vsem sreskim poglavarjem in ki se glasi: »Opaža se v mnogih slučajih, da osebe, katerim manjka potrebna obrtna sposobnost, naslanjajoč se na določbo §11., odst. 2. obrt. reda, z dnevom prijave prostega ali rokodelskega obrta začnejo takoj tudi z izvrševanjem prijavljenega obrta iii še naknadno prosijo za izpregled usposobijenostnih dokazil ali kot inozemci za formalno pripustitev k obrtovanju v tuzemstvu. Reševanje teh prošenj traja zaradi dolgotrajnih uradnih poizvedb po več mesecev, so-sebno če stranke, ki opetovano vlagajo čisto brezupne prošnje, končno rešitev po možnosti zavlačujejo, in tako se dogaja, da posamezna podjetja obratujejo neovirano, sklicujoč se na nerešeno obrtno iprijavo, na škodo drugih sličnih, a upravičenih obratov. Da se taki slučaji v bodoče ne bi ponavljali, naročam podrejenim prvostopnim obrtnim oblastvom, da reševanje obrtnih prijav po možnosti pospešijo, že pri predložitvi prijave, oziroma povodom poizvedb o izključljivih razlogih ugotovijo, ali je prosilec že pričel z obratovanjem, in v danem slučaju takoj odredijo, da se izvrševanje prijavljenega obrta ustavi, če ni razvidno, da so za nastop podani vsi zakoniti predpogoji. Opozarjam v tem pogledu osobito na to: 1. da je po §11. obrt. reda le tisla oseba upravičena po predhodni prijavi takoj pričeti z izvrševanjem prijavljenega obrta, katera ni po §§ 2.-6., 8. in 10. leg. cit. od obrtovanja izključena; 2. da je k tem splošnim predpogojem pri prijavi rokodelskih in v § 38., odst. 3. in 4. o. r. navedenih trgovinskih obrtov šteti še dokaz usposobljenosti po predpisih § 14. ozir. 18. a) o. r.; 3. da je izvrševanje rokodelskega obrta v slučajih potrebne dispenzije po § 13. c. o. b. pred podelitvijo slednje nedopustno; 4. da se v obratnih napravah, za katere je v III. poglavju obrtnega reda predpisano posebno oblastveno odobrenje, vkljub prijavi ne sme pričeti z delom pred doseženim odobrenjem.« Smatrali smo za potrebno opozoriti na gornjo okrožnico, ker se šušmarstvo mnogokrat trpi samo radi tega, ker si niso organi, pa tudi ne javnost na jasnem o obstoječih predpisih. Izjednačenje trgovinskega prava. (Konec.) KDAJ MORA INDUSTRIJSKI DELAVEC PLAČATI NOVI USLUŽBENSKI DAVEK OD VREDNOSTI NATURALNEGA STANOVANJA, KURJAVE IN RAZSVETLJAVE. Na konkrelno vprašanje, kaiero smo dobili v lem oziru od nekega podjetja, pojasnjujemo, da je vrednost stanovanja delavca v industrijski koloniji zavezana uslužbenskemu davku samo, ako vpliva užitek ali neužitek stanovanja v naravi na višino delavčevega zaslužka. Ce se n. pr. delavcu zniža plača, ko se mu dodeli stanovanje, ali če se mu zviša plača, ko se mu stanovanje odvzame ali se mu ne dodeli, spada v prvem primeru tudi vrednost stanovanja pod davek. V drugem primeru je zvišani denarni dohodek sam po sebi zavezan davku (pravilnik k čl. 94. novega davčnega zakona). RAZDELITEV KAPITALA PO POSAMEZNIH POKRAJINAH. Od vseh pokrajin razpolaga z največjim kapitalom Hrvatska, ki ima na razpolago 56% vsega kapitala v naši državi. Razmerje kapitala po bankah v posameznih pokrajinah znaša: Hrvatska 56'2%, Srbija 147%, Slovenija 137%, Bosna in Hercegovina 6'6%, Vojvodina 5‘5% in Dalmacija 3'3% ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V SLOVENIJI. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani je na zadnji svoji seji sklenilo, da se zniža obrestna mera za vezane vloge od 7% na 6%%, obreslna mera za nevezane vloge in tekoče račune pa ostane še nadalje 5%. Znižanje obrestne mere velja za nove vloge že od dne 1. junija 1. L, za stare vloge pa od dne 1. julija t. 1. * * * ZNIŽANA VSTOPNINA NA VELESEJMU. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila delno znižati vstopnino za državne in privatne nameščence, delavstvo in dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno, za ceno Din 15‘—. Te vstopnice se dobe le v predprodaji pri uradu velesejma (eko-nomat). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic. čevljarski kongres. Dne 5., 6. in 7. junija t. 1. se vrši v Beogradu kongres čevljarjev iz vseh delov naše države, na katerem se bo razpravljalo o težavah čevljarske stroke, nasialih vsled občutne konkurence zunanje čevljarske industrije. 3. Tako je ostala še tretja pot: Iz-jednači se v posebnem občem državljanskem zakoniku obče državljansko pravo v celotnem obsegu našega občega državljanskega zakonika, vzporedno pa se kolikor mogoče popolno izjednači, zopet v posebnem enotnem trgovinskem zakoniku, trgovinsko pravo; izvzeto naj bo le menično, Čekovno in pomorsko pravo. Tudi ta sistem ima svoje prednosti, pred vsem se ne oddaljuje preveč od sedanjega sitanja, kateremu smo vsi navajeni. Ima pa to slabo stran, da ja zadrževal izjednačenje trgovinskega prava, kajti ni se mogel prej izdelati obligacijskopravni, pa tudi ne stvarnopravni del novega trgovinskega zakonika, dokler niso bili kolikor toliko vstanovljeni dotični propisi bodočega občega državljanskega zakonika. Ko se je to zgodilo, ni bilo več znatnih ovir, da se ne začne izdelovanje trgovinskega zakonika. Sedaj je izdelanih že precej poglavij in te dni so se vršile seje posebne podkomisije v ministrstvu pravde. Predmet so jim bila osnovna poglavja: pojem trgovinskega posla in trgovca, trgovinski register, firma, trgovske knjige in trgovinska pooblastila. Izdelana pa so tudi že poglavja o pomožnih osebah v trgovini (agenti, mešetarji, pomočniki), o javni trgovski, koman-ditni in tajni družbi, dalje obči propisi trgovskega obligacijskega prava in v kratkem bo izdelano poglavje o-kapitalskih družbah, ki spada med najtežje snovi sodobnega trgovinskega prava, zlasti kar se tiče delniških družb. Zlasti tu je bilo naravnost ne-obhodno potrebno čakati, dokler se ni videlo, v katero smer gre razvoj pri velikih narodih z jako razvitimi delniškimi družbami. Kot temelj pri izdelavi osnutka za novi trgovinski zakonik služijo srbski predpredlog trgovinskega zakonika iz 1. 1912, ki sloni na sedanjem hemškem trgovinskem zakoniku, dalje ravno imenovani zakonik, potem naši veljavni trgovinski zakoniki, upo-trebljavajo se pa tudi osnutki novega avstrijskega trgovinskega zakonika (ta je jako važen zlasti zato, ker se točno ozira na naš obči državljanski zakonik z novelami), italijanski osnutek trgovinskega zakonika, švicarski osnutek novele k obligacijskemu pravu in lihtenštajnski zakon o osebnem in društvenem pravu. Pri posameznih poglavjih pa se bo treba ozirati tudi še na druge domače in tuje zakone in osnutke, n. pr. glede delniških družb na poljski zakon in na madjarski in holandski osnutek, glede založniškega prava na češkoslovaški zakon itd. Saj ravno v trgovinskem pravu kot delu prometnega prava ni moči stremeti za kolikor mogoče novimi in izvirnimi idejami, nego je treba gledati pred vsem na to, da se domače pravo čim bolj spravi v sklad z modernim pravnim naziranjem naših bližnjih sosedov in onih držav, s katerimi imamo ožje trgovinske vezi, seveda pa se to ne sme zgoditi brez zadostnega ozira na druge domače pravne panoge in na domače praktične potrebe. Ravno v tem, da se zadene prava srednja pot, tiči naj več ja težava vsake kodifikacije, prav posebno pa še kodifikacije trgovinskega prava. Zato bo tu še bolj nego pri drugih zakonskih osnutkih treba dati gospodarskim in Gospodarske resolucije češkoslovaških in naših parlamentarcev. Medparlamentarna konferenca češkoslovaških in naših narodnih poslancev je na svojih sejah v Beogradu, Dubrovniku in Cetinjah v dneh 21.—26. maja t. L, po vsestranskem razpravljanju o skupnih gospodarskih problemih, sklenila naslednje resolucije: 1. Obe vladi se pozivata, da brez odloga začneta in stremita, da se čimprej zaključijo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in da se ta pogajanja vrše v smislu dopolnitve gospodarskih struktur obeh držav, kar mnogo koristi obojestranski politični okrepitvi in okrepitvi njih obrambne sile. 2. Istotako se pozivata vladi, da v svrho povečanja vzajemnih gospodarskih zvez skleneta konvencijo o železniškem prometu za pocenitev prevoza in da v tem smislu preiščejo vse ukrepe strokovnjaki na posebni konferenci, ki naj omogoči čim tesnejše sodelovanje rečnih plovb ČSR in SHS. Obenem priporoča, da se čimprej izdela direktna in najkrajša zveza s središčem Jadranske obale s pozivom na odredbe trianonske mirovne pogodbe. Nadalje priporoča, da železniško - tarifna oddelka češkoslovaškega in jugoslovanskega prometnega ministrstva po možnosti čimprej izdelata tudi dogovore o enotni ureditvi železniških tarifov za vzajemne in skupne izlete v obe bratski državi s tem, da se naj dajo kolikor mogoče veliki popusti, tako da bi se mogli teh ekskurzij udeleževati tudi najširši sloji. 3. Češkoslovaška delegacija poziva upravo čsl. tobačne režije, da za omo-gočenje rednega in racionelnega gospodarstva tobačno-monopolske uprave kraljevine SHS sklene s slednjo dolgoletno konvencijo zaradi zasigu-ranja minimalne letne kupovine vseh vrst tobaka, upoštevajoč potrebe čsl. režije in okus konsumentov. 4. Obe parlamentarni skupini priporočata svojim vladam, da po možnosti čim prej skleneta veterinarsko konvencijo. 5. Konferenca izraža željo, da se v obeh državah osnujejo mešane trgovske zbornice, katerih svrha naj bi bila propaganda za razvoj vzajemnih trgovskih odnošajev in podpiranje uvoza in izvoza onih predmetov, ki odgovarjajo okusu konzumentov in da skupno z merodajnimi faktorji pod-vzamejo potrebne ukrepe. 6. Konferenca priporoča merodajnim faktorjem obeh držav, da naklonjeno rešujejo vsa vprašanja, ki se nanašajo na zaposlitev državljanov ene države na ozemlju druge, posebno, da se enako postopa pri dajanju dovolitev za zaposlitev čsl. državljanov v kraljevini SHS in obratno, v kolikor pa že stanujejo v državi, da se jim osigura bivanje. 7. Obe parlamentarni skupini sta se poleg tega zedinili, da o izvestnih vprašanjih predložita svojim vladam memorandum, ki bo vseboval konkretne ukrepe, ki morejo še čvrsteje utrditi veliko delo našega gospodarskega zbližanja. pravniškim organizacijam in oblast-vom vsake vrste obilo prilike, da se izjavijo o osnutku. Izjave jim morajo olajšati izčrpni motivi, ki bodo morali zlasti naglašati važnejše spremembe sedanjega pravnega stanja in povedati, zakaj sprememba. Vprašanja, ki so posebno važna, treba posebno poudariti ali pa, morda še bolje, o njih sestaviti posebno vprašalno polo. Nadejati si smemo, da bo delo sedaj kolikor mogoče hitro napredovalo, seveda kolikor mogoče hitro, ne da bi trpela kakovost. S slabo izdelanim zakonom ne bi bilo nikomur ustreženo, ne strankam, ne sodiščem in zlasti ne trgovini sami in celemu narodnemu gospodarstvu. Upajmo pa tudi, da narodna skupščina v primernem času vzakoni predlog, ko se ji predloži. Za ta del izkušnje niso najboljše: menični in čekovni zakon, v katerih treba rešiti pravzaprav le vprašanje menične sposobnosti kmeta v enem ali drugem — upajmo da v svobodoumnem smislu, kajti sicer so njihovi propisi vsaj v najvažnejših načelih povsod skoro enaki in tudi podrobnosti so po delu raznih mednarodnih udruženj in meddržavnih konferenc v najvažnejših ozirih že do kraja dognane, ta dva kratka zakona, ki bi državi ne naložila prav nikakšnih bremen, sta skupščini predložena že pred pol leta, pa se še ni čulo, da bi .jih bil njen zakonodajni odbor ali vsaj dotični odsek sploh že vzel v roko. Seveda treba priznati, da je zakonodajni odbor obremenjen s številnimi deloma jako obsežnimi in nujnimi predlogi novih zakonov, kakor so kazenski zakonik, kazenski postopnik, civilni pravni red, toda hitra vzakoni-tev važnih malih zakonov bi se morda vendar dala doseči. Priporoča se to tudi zato, ker bi se na ta način pravnikom dala prilika, da nove zakone proučavajo polagoma, drugega za drugim; če dobe preveč nove pravne sno- vi naenkrat, jih naravnost zaduši ali pa bo potrebna nerazmprno dolga vacatio legis- m. š. VAŽNA VPRAŠANJA ZVEZANA Z AGRARNO REFORMO V JUŽNI SRBIJI. Minister za agrarno reformo gosp. dr. Andric je imel dne 25. maja 1928 v Skoplju konferenco s ppslanci Južne Srbije. Na konferenci se je razpravljalo o agrarnih vprašanjih, katerih se je nedavno dotaknila tudi narodna skupščina. Diskusija se je vršila največ o pojavu špekulantov, ki trgujejo z velikimi kompleksi zemlje skoro v vseh vaseh, kalere zapuščajo muslimani iz južnih krajev, ki se selijo v Turčijo. Narodni predstavniki so zahtevali, da se ta nizkotna špekulacija onemogoči in da pride zemlja v last poštenih in sposobnih kmetov, kateri imajo malo ali pa celo nič zemlje. Minister g. Andric je usvojil mišljenje, da je ta predmet z ozirom na izvedbo zdrave agrarne politike zelo važen in je izjavil, da bo on poleg že poduzetih mer odredil, da se kupne po-godbe za tako zemljo ne potrdijo. Tudi bo sicer z najizdafnejšimi ukrepi pobijal take špekulacije, katere se pojavljajo pri vsakem izseljevanju. Posebno je potrebno, da se čimpreje onemogoči vsako delo raznih lažnih in nepoštenih pooblaščencev, lažnih posestnikov, kateri, niso niti v naši državi, ampak, ki samo izključno špekulirajo. * * * TRŽAŠKI POMORSKI PROMET V MESECU FEBRUARJU 1928. Iz prometne statistike tržaškega prostega pristanišča izhaja, da je bila v mesecu februarju t. 1. zopet češkoslovaška na prvem mestu držav, ki so udeležene na tržaškem prometu. Zanimivo je, da nemški promet, ki zavzema glede obsega za Avstrijo tretje mesto, stalno narašča in da je Nemčija, predvsem Južna Nemčija začela trajno izrabljali ugodnosti, kalere ji nudi prevoz preko Trsta napram lastnim pristaniščem. V mesecu februarju je celotni promet napram prejšnjemu mesecu padel za nadaljnjih 93.652 q (17%), napram mesecu februarju 1927 pa za 315.664 q (U'8%). Navodila za izvoz sadja v Nemčijo. Nemčija igra za izvoz našega sadja zelo veliko vlogo, zato hočemo v naslednjem podati način poslovanja v trgovini na veliko. Jabolka se pošiljajo v Nemčijo v vagonih a la rinfusa in to na ta način, da se vagon razdeli s pregrajami na 3 do 5 oddelkov (prostorov). V nobenem slučaju ne sme biti več kakor 5 oddelkov, ker se v tem slučaju vzame v poštev za plačanje carine druga carinska postavka. Pri letnih jabolkah sc pošilja-tev vrši v vagonih v količinah od 5000 do največ 8000 kg, pri zimskih jabolkah pa v količinah po 10.000 do 12.000 kilogramov. Hruške se pakirajo kakor jabolka, samo s to razliko, da se pošiljatve ne vršijo v količinah preko 5000 kg. Slive se pošiljajo v zabojih, kakršni se uporabljajo tudi za suhe slike, t. j. od 12 'A kg in kateri so našim izvoznikom dobro znani; toda pošiljajo se brez poklopca. Grozdje se pošilja v okroglih, lahkih, košarah, ki so spletene iz vrbe. Poši-Ifatve ne smejo biti težje od 10 kg za posamezno košaro. Orehi se pakirajo v močne vreče od jute. Tara vreče je 1 kg, tako da znaša brutto teža ene vreče z orehi vred 51 kg. Kvajileta, ki se zahteva. Za jabolka se zahteva fina, debela vrsta, sploh samo prvovrstna kvaliteta, najčistejše sortirana. Preveč kislo sadje se ne uvaža. Blago se mora trgati z roko in ne sme biti obtolčeno ali poškodovano. Obtolčena jabolka gnijejo za časa transporta na onih mestih, kjer so obtolčena, ter pridejo v Nemčijo v tako slabem stanju, da se ne izplačajo niti transportni stroški. Za jabolka manj dobre kvalitete se tudi ne izplačajo stroški transporta in carinjenja. Pri tranšportiranju jabolk v zimskem času je treba obrniti posebno pozornost na način pakiranja. Da bi se preprečilo, da blago po zimi zmrzne, kar se često dogaja, je freba tla in stene vagona obložiti z debelim papirjem. Na to oblogo je treba potem polagati slamo oziroma pletenice iz slame, tako po tleh, kakor tudi po stenah vagona Preko slame je treba postaviti še eno oblogo papirja. Ta druga obloga papirja je potrebna, da se blago ne umaže. Zgornja površina tovora mora biti tudi pokrita s papirjem, a potem še s slamo. Posebno pažnjo je treba obrniti na to, da so vraia vagona, pa tudi okna, dobro zaprta. Vse to velja tudi za pakiranje hrušk. Sveže slive se tudi zahteva samo v najboljših kvalitetah, zato jih je po možnosti trgati z roko. Grozdje se zahteva s trdo kožico, mora biti debelo, tako da vzdrži transport in da prispe v Nemčijo v nepoškodovanem stanju. Orehi morajo biti debeli, svetle barve in morajo imeti tenko lupino. Sezona. Za jabolka se začne sezona za letni sad v sredi meseca julija. Glavna sezona za letna jabolka je mesec avgust. Glavna sezona za zimska jabolka je čas od oktobra do decembra. Za hruške je glavna sezona od polovice julija do septembra. Za sveže slive je glavna sezona od avgusta do septembra. Za grozdje je sezona v času trgatve. Za orehe je glavna sezona od začetka novembra do 20. decembra. Provizija, katero zahtevajo posamezne firme, varijira po vrednosti firme (komisijonarja) in njenih poslovnih zvez, odnosno njenih sposobnosti, da plasira blago. V splošnem se pa provizija vrti okrog 10%. Za blago a la rinfusa se torej lahko računa, da se mora plačati 10% provizije, a za blago, pakirano v zaboje in vreče, pa 8%. Pri tem nima naš izvoznik drugih stroškov, kakor one, ki so mu povzročeni s skladiščenjem in- manipulacijo, Edini stroški, katere ima naš izvoznik še nositi, so stroški prevoza blaga, ki znašajo 0'20 do 0'40 mark za 50 kg. Stroške špediterja morajo naši izvozniki že v naprej od slučaja do slučaja določiti. Carinska manipulacija od vagona znaša 30 do 50 mark. Carinske postavke po veljavnih tarifah in pogodbah. Za uvoz v Nemčijo iz naše države pridejo v pošlev samo jabolka, pakirana a la rinfusa, torej brez zavoja. Isto velja tudi za hruške. Potemtakem se navedejo samo carinske postavke za to vrsto pakiranja. Jabolka brez zavoja plačajo dve marki od 100 kg v času od 25. septembra do 31. decembra. V času od 1. januarja do 24. septembra plačajo 6 mark. Hruške brez zavoja plačajo 4'50 mark od 100 kg v ča'su od 1. julija do 31. avgusta, 2 marki v času od 1. septembra do 30. novembra in 6 mark v času od 1. decembra do»30. junija. Jabolka in hruške veljajo, kakor da so poslane a la rinfusa in se carinijo, kakor da so nezavita, natovorjena v vagone. Vagoni morajo biti pregrajeni z vertikalnimi pregrajami, a število pregrajenih prostorov ne sme biti večje od 5. Tla, stene in strop vagona so lahko pokriti s papirjem, slamo in sličnim matcrijalom. Sveže slive plačajo 6 mark carine od 100 kg in to od 1. avgusta do 15. oktobra, sicer plačajo 10 mark. Za grozdje, pakirano v košarah od 15 kg ali izpod te količine, se plača v času od 1. septembra do 31. decembra 7 mark za 100 kg. Orehi plačajo 2 marki carine za 100 kilogr. Drugih carinskih doplačil ali stroškov na gori imenovano blago ni. Cene na veliko in na malo. Nemogoče je cene navesti, ker so spremenljive. Regulira jih tržišče ter se morajo posebej določiti. Prejšnje leto so bile cene letnim ja-bolkam 44 do 60 mark za 100 kg. Cene za zimska jabolka so se povprečno gibale med 30 in 44 mark za 100 kg. Za fine vrste so se cene gibale od 44 do 60 mark za 100 kg. Običajni način plačanja. Pri vseh zgoraj omenjenih predmetih je praksa in uzus, da se plača blago takoj po prevzemu, toda mogoče je skleniti od slučaja do slučaja posebne aranžmaje za plačanje. Pri komisijonarjih se vrši obračun in inkaso takoj po izvršeni prodaji blaga. Borzna notiranja. Zgoraj našteti predmeti ne notirajo na borzi. Izjemo tvorijo samo orehi, ki notirajo na hamburški borzi. Konkurenčne države. Jabolka odpošiljajo in ž njimi konkurirajo skoro vse države Evrope. Naša jabolka uživajo v Nemčiji sloves ter je povpraševanje po njih veliko, zato je dana možnost, da se jih izvaža v velikem številu, posebno če odgovarja kvaliteta. Do sedaj so se v glavnem izvažala jabolka iz krajev okoli Čačka, Užic in Požege. Hruške uvažajo v Nemčijo: Madžarska, Italija, Češkoslovaška, ki je naj-jačji konkurent, a tudi sama Nemčija proizvaja dober sad. (zgledi za uvoz naših hrušk niso posebno dobri, ker se zahteva predvsem sad, ki je sličen češkemu in ima trdo kožo. Kar se tiče sliv nam konkurirajo iste zgoraj naštete države, a poleg tega tudi Kalifornija s svojim debelim sadjem. Kar se tiče grozdja nam konkurirajo Francija, Italija, Madžarska, Španija in Besarabija. Z orehi nam konkurirata Francija in Rumunija. Nasveti za povečanje izvoza. Za vse gori omenjene predmete je treba po-vdariti z vso silo, da se morajo pošiljati samo in izključno prvovrstne kvalitete. Sortiranje mora biti najpopol-nejše. Ljubljanska borza. Tečaj 30. maja 1928 Povpra- ševanje Ponudba Din Din DEVIZB: Amsterdam 1 h. gold. . . • 22-9375 Berlin IM.... 13*5925 13-6225 Bruselj 1 belga —•— 7-932 Budimpešta 1 pengo . . —•— 9-93 Curih 100 tr 1093-50 1096-50 Dunaj 1 šiling 7-9830 8-0130 London 1 funt 277-02 277-82 Newyork 1 dolar 56-71 56-91 Pariz 100 fr —*— 223-75 Praga 100 kron —•— 168-50 Trst 100 lir 298-30 300-30 Stavbeno gibanje v Dalmaciji in državna Hipotekarna banka. Trgovska in obrtna zbornica v Splitu je izvedla anketo v nekaterih važnih mestih srednje Dalmacije o stavbenem gibanju in kreditih Državne hipotekarne banke. Po podatkih te ankete je bilo zgrajenih v letu 1927: v SP.M.U 252 stanovanj v vrednosti 30 milijonov dinarjev, v Biogradu na morju v vrednosti 740.000 Din, v Šibeniku 15 stanovanj v vrednosti 1 mil. 800.000 Din, v Omišu in v Metkoviču nekaj stavb v vrednosti 2,300.000 Din, v Kninu v vrednosti 1,200.000 Din, v Rabu v vrednosti 1,600.000 Din, v Makarski v vrednosti 736.000 Din. Hipotekarna banka, podružnica Split, je dala leta 1927 več kreditov kakor leta 1926. Od pocetka svojega delovanja je izplačala vsega skupaj 82 milijonov 297.000 dinarjev, od tega odpade na leto 1927 59,016.000 dinar jev. Posojila filijale v pretečenem letu so bila razdeljena: Za Split je bilo odobrenih 25,420.000 Din, za Dubrovnik 18,725.500 Din, za Kotor 4,445.000 dinarjev, za Šibenik 3,154.000 Din, za Korčulo 2,506.000 Din, za Knin 2 mil. 106.000 Din, za Hvar 2,074.000 Din, za Benkovac 1,876.000 Din, za Senj 1.651.000 Din, za Metkovič 1,330.000 dinarjev, za Makarsko 1,291.000 Din, za Krk 970.000 Din, za Supetar 805 tisoč dinarjev, za Biograd na morju 706.000 Din, za Imotski 590.000 Din. -Razen tega je ta filijala odobrila mestu Senju 2,000.000, a Crikvenici 700.000 Din. Posojila za zgradbo hotelov žal ne izgledajo tako lepo: za zgradbo hotelov so zahtevala mesta sledeče kredite: Split je zahteval 2,425.000, a odobreno mu je bilo 2,410.000, Krk je zahteval 2,975.000 Din, a odobrenih mu je bilo 2,210.000 Din. Dubrovnik je zahteval 1,300.000, odobrenih mu je bilo 920.000 Din, Hvar je zahteval 200.000, odobrenih je bilo 40.000 Din, Šibenik je zahteval 2,000.000, odobrenih je bilo 1,300.000 Din, Biograd je zahteval 150.000, odobrenih je bilo 80.000 Din, Makarska je zahtevala 100.000 Din, odobrenih je bilo 60.000 dinarjev. V celi Dalmaciji je Državna hipotekarna banka dala do konca marca 185.106.000 Din posojil. V ta znesek je všteto tudi posojilo, ki je bilo podeljeno meseca marca letošnjega leta splitski občini za važna komunalna dela. t PROF. HENRIK PODKRAJŠEK. Dne 29. t. m. je umrl v Ljubljani g. Henrik Podkrajšek, profesor Tehniške srednje šole v Ljubljani. Na tej šoli je poučeval merkantilne predmete. Za poživitev pouka je stopil še v svojih mladih letih v živahen stik s praktičnimi gosppdarji in pri njih proučeval, kako naj usmeri pouk, da bo najbolj koristil praktičnim potrebam našega gospo-darslvn Pri tem je opazil, kako težko pogrešajo naše obrtne in trgovske nadaljevalne šole učne knjige in koliko bi imeli vajenci več od pouka, ako bi imeli na razpolago specijelno za njihove namene sestavljene učrte knjige. Ni se ustrašil dela in truda, da ustreže tem potrebam. Spisal je nebroj učnih knjig deloma splošnega, deloma strokovnega značaja, kalere dobro služijo obrtnemu in trgovskemu naraščaju. Zaslužnega moža, ki je dolgo življensko dobo žrtvoval izobrazbi našega naraščaja in ves čas ostal v tesnih stikih z gospodarstvom, čigar potrebe je podrobno poznal in jih v svojem delokrogu tudi upošteval, ohranimo trajno v dobrem spominu. Naj v miru počiva. Spominjajte se ob vseh veselih in žalostnih dogodkih »Podpornega sklada Trgovskega društva Merkur ▼ Ljubljani« in darujte po svojih močeh! Podatki za uvoz perutnine i v Nemčijo v živem in zaklanem stanju. Iz poročila konzulata v Berlinu posnamemo: Eden od zelo znanih uvoznih predmetov v Nemčijo je perutnina v zaklanem ali živem stanju. Letna statistika tega uvoza se vodi skupno pod rubriko: uvoz mesa, zato ne moremo prav za perutnino dati natančne statistike. V Nemčijo se v glavnem uvaža: kokoši in piške v zaklanem stanju. V velikih količinah se uvaža tudi živa perutnina. Način pakiranja: Perutnina v zaklanem stanju, to so kokoši in piške, se pošiljajo v zabojih. V en zaboj se da po 20 do 25 komadov kokoši, ki so sortirane po težini, n. pr. komad od 2'A, 3, 'S'A in 4 funtov. Piške se da naravno veliko več, ker so lažja. Gosi se pošiljajo v zabojih, ki vsebujejo 8 do 10 komadov. Za kakoši imajo zaboji te-le dimenzije: dolžina (zunanja mera) 90 centimetrov, širina (notranja mera) 53 centimetrov, višina 14 cm. Za piške imajo zaboji te-le dimenzije: dolžina (zunanja mera) 67 cm, širina (notranja mera) 42 cm, višina 10 centimetrov. Za gosi imajo zaboji te-le dimenzije: dolžina (zunanja mera) 90 cm, širina (notranja mera) 56 cm, višina 10 cm. Zaboji istih dimenzij se tudi morejo prav lahko upodabljati za vse vrste perutnine, seveda se da v nje potem manjše ali večje število komadov. Perutnina v zaklanem stanju, pakirana v zabojih, mora biti zavita v pergamentni papir, a istotako morajo biti tudi zaboji obloženi z enakim papirjem. Vsak zaboj mora nositi oznako, na kateri mora biti napisano, koliko komadov in katere vrste vsebuje. Ravno tako se mora na zabojih označiti teža: netto in brutlo. 2iva perutnina se transportira v spe-cijalnih vagonih za perutnino, kateri odgovarjajo predpisom, ki veljajo v tranzitnih državah in v Nemčiji. Hranjenje žive perutnine vrši za časa prevoza spremljevalec. Perutnina se hrani med potom s koruzo ali s pšenično zmesjo, zmešano z vodo. Kvaliteta, katera se zahteva. Kokoši se zahtevajo samo prve kvalitete. Slabše kvalitete ne gredo. Ravno tako gredo gosi samo prve kvalitete. V Nemčiji se posebno zahteva za kokoši rumeno blago, medtem ko se na Angleškem zahteva predvsem belo blago. Žive kokoši prve kvalitete morajo imeti preko 3 funte komad. Imamo dve vrsti trgovine z zaklano perutnino. Ene vrste perutnina je namenjena za takojšnjo prodajo, a druga se spravlja v hladilnicah. Pri prvi vrsti trgovine je treba perutnino ptiščati, da teži samo 24 ur pred ekspedicijo v hladilnicah, tako da se blago ohladi, a potem se'takoj ekspedira. Pri drugi vrsti se zaklana perutnina daje v hladilnice, od koder se v hladilnih vhgBn^«efeSpe-dira v Nemčijo, kjer se zopet spravlja v hladitnice in potem iz njih prodaja. Razlika v ceni izmed ene ali druge vrste perutnine v trgovini znaša okrog 10 pfenigov pri funtu na škodo blaga, ki se dalj časa bušča v hladilnicah. Blagu, ki se prodaja brez daljšega ležanja v hladilnicah, se mora v toplih mesecih od aprila do novembra vzeti drobovje. Blago, katero se dalj časa nahaja v hladilnicah, se tudi izvaža brez drobovja. Sezone dovoza in konsuma. Za zaklano perutnino traja sezona preko celega leta, v kolikor je to blago, ki se prodaja, ne da bi se dalj časa nahajalo v hladilnicah. Za perutnino, ki se naklada v hladilnice z mahom, traja sezona od 1. novembra do 30; aprila. Zaklane gosi za obe vrste trgovine se izvažajo od meseca oktobra do 1. februarja. 'živa perutnina se uvaža preko celega leta, a glavna sezona je od 15. februarja do 30. junija, za žive gosi je glavna sezona od maja do novembra. Glavni uvozniki in špediterji, katerih je v Nemčiji zelo veliko, so sledeči: Uvozniki in komisijonarji: 1. Fa. Faeber, Berlin O 112, Frankfurter Allee 320; 2. Waissbord & Zengcr, Berlin O 25, Pa-noramastrasse 1; Zentralmarkthalle 1., Stand 229 ; 3. Nathan Berg, Berlin O 25. 4. D. Beckmann, Berlin O 2, Koenrg-slrasse 34—36. 5. N. Festtenberg, Berlin N 58, Treskowslrasse 46. 6. H. Ge- sund, Berlin NO 55, Elbingestrasse 59. 7. Hartmann & Conen, Berlin SW 68, Friedrichstrasse 42. 8. Ferd. Horwitz, Berlin SW 87, Blotovvstrasse 12. 9. W. Krafl, Berlin SW 68, Kochstrasse 12. 10. Otto Krueger, Berlin O 2, Konigstrassc 34—36. 11. Issac Lewin, Berlin O 25, Zentralmarkthalle, Stand 139. Špediterji: Schenker & Co., A. G., Berlin NW 7, Unler den Linden 38; Ja-cob & Valentin, Berlin O 27, Holzmarkt-strasse 65; lnlercontinenlale Transport A. G., Berlin NW 40, Alt Moabit 139. Komisijonarji v Berlinu dobivajo 5 do 7% provizije od prodajne cene za vse vrste perutnine. Naša trgovinska agencija dobiva 3%. Prevzemanje blaga se vrši potom komisijonarjev. DONOS NEPOSREDNIH DAVKOV V MESECU JANUARJU (FEBRUARJU) 1928. • V navedenih mesecih se je pobralo na neposrednih davkih Din 97,190.593'15 (Din 125,506.004'—). Plačilo se na posamezne pokrajine razdeli sledeče: Hrvat-ska in Slavonija Din 22,108.037-90 (Din 29,749.298-65), Bosna in Hercegovina Din 10,956.372 11 (Din 6,725>.67317), Vojvodina ©in 23,726.278-71 (38 milijonov 780.569 dinarjev 25 par), Slovenija Din 13,531.183-28 (Din 23,603.52312), Dalmacija Din 4,533.896-24 (4 milijone 731.417 dinarjev 75 par), Srbija in Črna gora Din 22,334.824-31 (21 milijonov 915.522 dinarjev 67 par). Pri pregledovanju detajlov, iz katerih se sestavljajo navedeni donosi, se pokaže precejšnja neenakomernost ravno pri davkih, ki se pobirajo na podlagi več ali manj obsežnega samoobdavčenja, to je pri davku na zaslužek telesnih delavcev in pri davku na poslovni promet. Prvega se je pobralo v navedenih mesecih v celi državi Din 4,305.921'06 (Din 3,164.413‘78), drugega pa 19 milijonov 835,599 dinarjev 85 par (14 milijonov 272.913 dinarjev 42 par). Od teh vsot je plačala Slovenija na davku na zaslužek telesnih delavcev 1,262.550 dinarjev 34 par (Din 1,093.785"40), na davku na poslovni promet pa 4,059.013 dinarjev 72 par (Din 4,865.116-99). Na obeh davkih je torej Slovenija plačala preko, odnosno skoro eno četrtino, kar kaže, da je davčna morala ravno v Sloveniji še na najvišji stopnji in da je iz tega razloga pač odveč, da generalna direkcija davkov ob odredbah za po- ostritev davčne prakse z istim merilom meri naša davčna oblastva, kakor davčna oblastva v drugih pokrajinah, pri katerih se pri pobiranju davkov brez dvoma ne postopa tako rigorozno kakor pri nas. Trgovina. Otvoritev novega pristanišča na Brajdiči na Sušaku. Novo pristanišče na Brajdiči je bilo svojemu namenu izročeno v prvi polovici meseca maja 1. I. Zgrajeno je v dolžini 207 m iz armiranega betona in namenjeno v prvi vrsti za izvoz lesa. S tem pristaniščem pridobi sušaška luka mnogo na kapaciteti, kar bo omogočalo, da se bodo mogla tudi ostala pristaniška dela lažje in hitrejše opravljati. Solunski trgovci in naš opij. Izjava vice-guvernerja Narodne banke g. Baj-lonija, da bo Narodna banka odobrila izvoznikom opija v Južni Srbiji špeci-jalne sezonske kredite v višini 30 milijonov dinarjev, da se tako reši nacijo-nalna produkcija opija od solunskih trgovcev, je povzročila na solunskem tržišču veliko vznemirjenje. Glavni mo-nopolizalor našega opija g. Salon, ki ima že skozi 35 let izključno naš opij, je takoj poslal člana svoje firme Alberta Salona v Skoplje, da vidi situacijo. V krogih producentov in izvoznikov je prihod g. Salona potrdil .prepričanje, da so oni s svojo akcijo in s pomočjo Narodne banke na pravem potu rešitve tega zelo važnega nacijo-nalno - ekonomskega problema Južne Srbije. Zato ne bodo te poti zapustili. Turčija ratificira veliko trgovskih pogodb in koncesij. Parlament v Angori je ratificiral trgovske pogodbe z Bolgarijo, Estonsko in belgijsko - luksemburško carinsko unijo, kakor tudi sklenjene konvencije o trgovskih potnikih z Italijo in Francijo. Nemški izvoz v mesecu aprilu. Nemški izvoz v mesecu aprilu predstavlja vrednost 953,783.000 zlatih mark, a uvoz 1.174,702.000 zlatih mark. Industrija. Udeležba Kruppa na železarni v Zenici. Po poročilih berlinskih časopisov pogajanja za udeležbo nemškega konzorcija pod vodstvom Kruppa na razširjenju železarne v Zenici zadovoljivo potekajo, niso pa še tako daleč dospe- la, da bi se mogla zaključiti. Odločbo si je pridržala vlada, ker se je v zadnjem času pojavil kot interesent za železarno v Zenici tudi neki angleški konzorcij. Po poteku sedanjih pogajanj pa sc more sklepati, da bo naročilo za razširjenje, ki bo stalo približno 60 milijonov mark, dobil nemški konzorcij ki bo s tem trajno udeležen na železarni v Zenici. r Obrt. Izenačenje obrtne zakonodaje. Ministrstvo trgovine in industrije je pripravilo predlog obrtnega zakona, s katerim naj se izenači obrtna zakonodaja Za vse dele naše države. Predlog se baje predloži Narodni skupščini tekom letošnjega jesenskega zasedanja, preje pa ga pošlje ministrstvo še vsem zbornicam, da se o njem izjavijo. Carina. Carinski prejemki. V drugi desetini meseca maja t. 1. so carinske centralne blagajne pobrale na carini 42,189.784 dinarjev. Ti prejemki se na posamezne carinske blagajne porazdele sledeče: Beograd 12,054.066 Din, Zagreb 9 milijonov' 28.096 Din, Novi Sad 7,481.865 dinarjev, Ljubljana 8,266.642 Din, Dubrovnik 2,297.706 Din, Skoplje 1,670.251 dinarjev in Split 1,384.158 Din. V isti dobi lanskega leta so znašali carinski prejemki 45,893.451 Din, v dobi od dne 1. aprila 1928 (1927) do dne 20. maja 1928 (1927) pa 225,185.351 Din (.228 mi-^ lijouov 577.709 Din). Promet. | Donos prometnega davka na Češkoslovaškem. V letu 1927 je Češkoslovaška pobrala na davku na poslovni pro-j met Kč 2.092,515.876'—, to je za 192 mi-' lijonov preko proračuna ali za 170 milijonov več nego v 1. 1926; Iz donosa tega j davka je pripadel občinam, okrajem, | okrožjem in deželam delež v znesku , Kč 777,5589.160 —. Statistika prometa v šibeniški luki. Direkcija pomorskega prometa v Splitu je irdala statistiko o brodarskem prometu na Jadranu. Po podatkih te statistike je Šibenik z ozirom na število brodov druga luka na Jadranu, a z ozire m na tonažo pride na tretje mesto. Kar se tiče izvoza, pride Šibenik na drugo mesto in to takoj za Splitom. Promet v šibeniški luki znaša 3v661.155 kvintalov. Ivan Hribar: 79 Moji spomini. 26./I. 1912. 29. Prvi poskusni koraki po poti k zedinjenju. Ob dr. Janez Bleiweisovi sedemdesetletnici poslal je hrvatski narodni sabo raki klub kot svojega zastopnika y, Ljubljano poslanca dr. Ivana S pevca in D r a grofija a St r a ž imi r j a. >Hrvatska Maticac s svoje strani poslala je svojega tajnika, slovečega pisatelja Avgusta š|> upiivnejših strokovnih časopis-ih se pojavi priporočilo v obliki spretno sestavljenega oglasa, poučnega članka ali posebne priloge. Osebno naslovljene okrožnice, skupne razstave in podobna reklamna sredstva podpirajo akcijo, ki bo za ta naš važen gospodarski predmet polagoma oživela splošno zanimanje ter mu pripomogla do napredka v tekmi na svetovnem trgu. Stroški seveda predstavljajo vsote, ki jih redko-kateri posameznik, morda sploh nobeden, iz navedene skupine ne zmore, , ampak v skupnosti jih člani že premagajo. Skupni uspeh bo večji kakor učinek posamezne pohlevne reklame, ki se le redko z izdatki uravna. Ta primer seveda bi veljal favno tako recimo za. »Gorenjski les«, za »Slavonsko hrasto-vino« itd. Ampak v prvenslvu tiči jedro trgovskega uspeha! (K. Tiefengruber.) DOBAVA, PRODAJA. Nabava 82.000 kg papirja. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo 32.000 kg tiskovnega papirja. Dražba bo dne 10. julija 1928 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2* soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko-vpogledajo in kupijo tudi pogoji. donat slnenki izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROtUPUE pri LJUBIMKI Veletrgovina o kolonljalne in s Špecerijske robe ian Jelačin Uubliana zalog« sveže prelene keve, mletih dliav In rudninske vode Totna In solidna postralba! Zahtevajte ceniki ^\HOC£/ w tovarna ” vinskega kisa, d. z o. z., Uubliana nudi na|fine|SI in nejokusnejil namizni kis is pristnega vina. Tehniino In higiJenICno najmoderneje urejena klsarne v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska ceste le, ll. nadstr. Zahti »I K UVERTA družba z o. s. Tvorni ca kuvert in koafekcija papirja LJUBLJANA uiiiiiHiiiiiiHi Karlovška c. 2 Volarski pot 1 iiiiiiiniiiiiiiii Trgovci in industrijci TRGOVSKI — LIST! — se priporoča za igltinje iiunln! VELETRGOVINA I A.ŠARABON v Ljubljani špecerijsko blago ■oho In dni Unlkn. • Rasna ir rala a RUDNINSKO VODO TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23 9 TDtfS ■ llin n n *• prlporoln m tisk vsnh trnovskih, obrtnih, Industrijskih In orndnlh Usknvln. * Tiska Insopisn, kn|inn» VP | ICVa laa Iva hmlura. 11— lahaln. vahTla. ■ m nitki a auiahlfa IM j. I_ ASTMA KNJIGOVEZNICA. ^ TKI Banu ST. 4tsX*T broiurn, cnnikn, tabnln, vabUa. Inpakn. posotnicn Itd. * In uradnih usKovin. * Tiska Časopisa, kn|inn» LASTNA KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. IT. SMsT Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.