PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 117. sejidne23.11.1988 obravnaval Poročilo o izvaja-nju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986—1990 v prvih devetih meseclh leta 1988 in sklenil, da ga posreduje delegatom skupščine v obrav-navo in sprejem. IZVRŠNI SVET POROČILO o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana v obdobju 1986-1990 v prvih devetih mesecih leta 1988 V zadnjih dvanajstih mesecih so bili pogoji gospodarjenja večkrat in pomembno spremenjeni. Vse to je vplivalo na raven in dinamiko finančnih rezultatov, ki so bili odvisni od tekočih ukre-pov ekonomske politike. Najpomembneje so na rezuitate vplivali ukrepi na področju cen. Konec leta 1987 so bili z novembrskim paketom ukrepov izvedeni popravki cen v korist proizvajalcev surovin in reprodukcijskega materiala. Ti administrativni popravki cen pa seveda niso mogli uskladiti povsem porušenih razmerij cen. Po odmrznitvi cen v maju letos so cene iz meseca v mesec dosegale izredno visoka povečanja. Cene na drobno so bile tako v Sloveniji v obdobju januar-september 1988 za 180 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani, cene življenjskih potrebščin so porasle za 182,4 odstotka in cene industrijskih proizvodov za 174,5 odstotka. Z majskimi ukrepi je bilo izvedeno večje razvrednotenje vred-nosti dinarja proti drugim valutam, tekoče drsenje tečaja pa se je nadaljevalo tudi v naslednjih mesecih. Delovati je začelo devizno tržišče, delno je bil sproščen uvoz, kar je nekoliko izboljšalo oskrbljenost z uvoženimi reprodukcijskimi materiali. Izvoz je bil v Slovenijj v devetih mesecih višji za 16,4 odstotka, v Ljubljani za 10,2 odstotka in v občini Vič-Rudnik za 32,7 odstotka. Porast je precejšen, vendar pa večji del izvoza ustvarja le nekaj organizacij. Ocenjujemo, da bo v celem letu 1988 izvoz leta 1987 bistveno presežen. Uresničujejo se junijske napovedi organizacij iz industrije, saj so v devetih mesecih letos dosegle za 0,3 odstotka večji količinski obseg proizvodnje kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji je bil obseg proizvodnje nižji za 3,4 odstotka in v Ljubljani za 3,7 odstotka. Organizacije so v prvem polletju oz. do odmrznitve cen proizvodnjo nekaterih nedonosnih izdelkov omejile ali povsem prenehale, tako da je dosežena rast industrijske proizvodnje v teh razmerah gotovo uspeh. Ocenjujemo, da bo količinski obseg industrijske proizvodnje v celem. letu 1988 približno enak lan-skemu. Majski ukrepi so vnesli nekatera nominalna sidra za rast skupne, splošne družbene in osebne porabe. Delovanje zveznih interventnih zakonov na področju porabe je, ob hkratnem sproš-čanju cen, povzročilo čedalje večje upadanje kupne moči prebi-valstva. Velike težave so v financiranju družbenih dejavnosti pa tudi na področju financiranja splošne družbene porabe. Zaradi visoke rasti cen je najprej popustilo sidro pri osebnih dohodkih, kasneje pa še pri skupni in splošni družbeni porabi. V enaindvajsetih mesecih, kolikor velja obračunski zakon, je bil pogosto spremenjen, tako da je primerljivost podatkov med obdobji omejena. Najpogostejše spremembe so bile na področju revalorizacije sredstev. Tudi zadnja sprememba zakona kon§c oktobra je bila izvedena predvsem na tem področju. Organizacije združenega dela so zato imele za 10 dni podaljšan rok za oddajo periodičnih obračunov. Finančni podatki, uporabljeni v tej infor-macijl, so torej predhodni zbirniki iz bilanc organizacij, saj bo služba družbenega knjigovodstva te informacije izdelala šele nekje v drugem tednu decembra. Zvezna vlada v zadnjih mesecih intenzivno pripravlja večje število sistemskih zakonov, ki naj bi podprli stabilizacijska priza-devanja. Na delovna gradiva oz. osnutke nekaterih od teh zako-nov je bilo zelo veliko pomembnih vsebinskih pripomb tako, da je veliko vprašanje, če bo možno vse te predpise uveljaviti do 1. januarja 1989. 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZORUŽENEGA DELAVLETU1988 2.1. POSLOVNI REZULTATI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOSPODARSTVO Že v uvodu je omenjen 10 dnevni odlog za oddajo periodičnih obračunov organizacij. Še enkrat opozarjamo, da so vsi finančni podatki predhodni. Gospodarstvo občine je v prvih devetih mesecih ustvarilo 1.060 milijard din celotnega prihodka (IND 278) pri tem je imelo za 829 milijard din porabljenih sredstev (IND 281) ter ustvarilo za 231 milijard din dohodka (IND 267). Na rast finančnih kategorij je v glavnem vplivala rast cen, saj so cene na drobno v enakem obodbju porasle za 180 odstotkov. Rasti celotnega prihodka in dohodka so med posameznimi dejavnostmi (glej spodnjo tabelo) še bolj pa med organizacijami zelo različne. dejavnost cel. prih. IND por. sr. IND doh. IND _____________________1-9/88______________1-9/88______________1-9/88 industrija 320.618 272 230.599 273 90.019 269 kmetijstvo 24.343 298 20.191 291 4.152 338 gozdarstvo 12.246 226 7.831 211 4.415 259 vodnogosp. 8.394 255 3.348 233 5.046 272 gradbeništvo 14.091 255 10.253 272 3.838 220 promet in zveze 67.554 290 38.840 286 28.714 297 trgovina 485.215 288 439.080 290 46.135 270 gostinstvo 7.827 294 4.552 316 3.275 268 obrt 55.545 229 39.444 224 16.101 240 stan.-kom. dej. 27.719 262 14.122 277 13.597 249 finan. teh. in posl.St. 36.686 300 20.629 362 16.057 246 Poprečni čisti osebni dohodek na delavca je v prvih devetih mesecih letos znašal 558.000 din, kar je za 138 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub sprostitvi nominalnega sidra - to je dovoljeni rasti osebnih dohodkov za 140 odstotkov v celem letu 1988 bodo osebni dohodki tudi ob koncu leta še vedno realno precej nižji kot v letu 1987. Najvišje povprečne osebne dohodka so prejemali zaposleni v finačnih tehničnih in drugih poslovnih storitvah 832.642 din in najnižje v gradbeništvu 504.225 din. Organizacije so ustvarile za 25,2 milijard din sredstev akumula-cije, kar je za 122 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od skupno 64 organizacij združenega dela, kolikor obrazcev peri-odičnih obračunov smo obdelali, je trinajst organizacij združe-nega dela ustvarilo 17.1 milijona din akumulacije ali kar 70 odstotkov celotne akumulacije gospodarstva. znesek v mio din IND 1.-9. 1988 DOPLUTAL . ' 1.747 501 DOIGO -'¦¦-.• 1.208 304 DO Avtomontaža '¦¦''¦' Tovarna grelnih . naprav 1.271 * * * DO Surovina TOZD Surovina Ljubljana "•, 886 560 DOViatorTOZD Ljubljana . 1.268 530 Podjetje za PTT , Promet TOZD PTT ' ..'.'>.¦. Ljubljana ' 1.049 284 DO Mercator Rožnik 1.108 257 TOZD Dolomiti • ' •' . DO Kemofarmacija ' 2.373 407 DO ZastavaTOZD ¦';¦¦, Zastava DO Iskra servis IB Elektroprojekt DO Mehanograf - center DO Podjetje za urejanje hudournikov 1.959 781 1.007 973 1.520 284 158 187 334 304 Medtem ko ob polletju nobena organizacija ni izkazala izgube, sta ob devetmesečnem obračunu izkazala izgubo dve organiza-ciji in sicer DO Zmaga in DO Avtomontaža TOZD Utensilia. Poleg tega pa sredstev za akumulacijo niso ustvarile ali pa so ustvarile le nižji znesek za rezervni sklad naslednje organizacije: DO Tovil, DO Iskra Elementi TOZD SEM, DO HojaTOZD Stavbno mizarstvo, TTL TOZD Torbica, TOZD Proizvodnja, TOZD Tobak, DO LM TOZD Posestva, DO Mizarstvo Trnovo. V nadaljevanju je kratka obrazložitev poslovanja za nekatere od teh organizacij: : ' DO ZMAGA DO Zmaga je tretji periodični obračun zaključila z izgubo v višini 93.514 tisoč din. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je dne 28. 9. 1988 sprejela predlog ureditvenih sklepov v DO Zmaga, ker razmere v DO zahtevajo korenite spremembe. Vzrok za tako stanje je prepočasno prilagajanje tržnim razme-ram, nezasedenost ključnih delovnih mest, padec kvalitete proiz-vodnje, neizvajanje programa optimizacije in reorganizacije, visoke zaloge in nelikvidnost. Celotni prihodek je za 117 odstotkov večji kot v preteklem obdobju, neplačana realizacija pa se je glede na letošnje polletje zmanjšala za 56 odstotkov. Glede na tržno situacijo ter neprodane zaloge je DO Zmaga znižala prodajne cene. Vrednost zalog se je povečala v primerjavi z enakim obdobjem lani za 130 odstotkov, v primerjavi z junijem letošnjega leta pa za 101 odstotek. Najbolj so se povečale zaloge surovin in materiala, za 169 odstotkov in zaloge gotovih proizvodov (v septembru zimska obutev), za 297 odstotkov. Visoke zaloge in novo nabavljene surovine so povečale zadol-ženost DO, za nove kratkoročne kredite, ki so se v primerjavi z lanskim obdobjem povečali za 175 odstotkov in z letošnjim polletjem za 94 odstotkov. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca v prvfh devetih mesecih letošnjega leta je znašal 403.061 din. DO TOBAČNA TOVARNA UUBLJANA ' V devetih mesecih letošnjega leta je TOZD Proizvodnja cigaret proizvedla za tri odstotke manj cigaret kot je planiranih in za en odstotek več kot v lanskem primerljivem obdobju. Porabljena sredstva rastejo hitreje kot celotni prihodek kar je pogojeno s formiranjem cen, ki jih odobravajo zvezni organi. Cene vhodnih materialov se povečujejo hitreje kot cene cigaret. Cene odobrene v mesecu oktobru so ta razkorak nekoliko omilile. Ker TOZD v prvem polletju ni ustvarila akumulacije je sprejela predsanacijski program, ki TOZD nalaga posodobitev proizvod-nega programa, izboljšanje kvalitete izdelkov in ekonomičnosti poslovanja s spremenjeno organizacijo dela. TOZD Torbica in TOZD Tobak predsanacijski program že izvajata. Nobena od obravnavanih TOZD DO TTL po devetmesečnem obračunu ni razporedila sredstev za akumulacijo. Ustvarjeni čisti dohodek je zadoščal le za kritje obračunanih bruto osebnih dohodkov. DO HOJA DO Hoja je v tretjem četrtletju leta 1988 ustvarila za 26.221 milijonov din celotnega prihodka, 163% več kot v lanskem triče-trtletju. Ustvarjeni dohodek je za 157 odstotkov večji kot v lan-skem enakem obdobju. DO Hoja je ustvarila 248 milijonov din akumulacije. TOZD žaga Rob, TOZD Stavbno mizarstvo in TOZD Galanterija Podpeč so iz čistega dohodka razporedile (ustvarile) le sredstva za rezervni sklad. Niso pa razporedile sredstev za izboljšanje materialne osnove dela in poslovni sklad. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je dne 26. 10. 1988 sprejela sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega var-stva v TOZD Stavbno mizarstvo Ljubljana. Periodični obračun TOZD kaže na izboljšanje poslovanja, ki je bilo dosežno s precejš-nimi napori vseh delavcev pri uresničevanju zahtev sanacijskega programa in da bo ob takšnem delu in normalnih zunanjih okoliš-činah dosežen zastavljen cilj - poslovanja brez izgube. DOTOVIL '.,', ' \ :'-¦•¦.-*¦•¦".¦' .:':'.':/.'•":';- ;^;^'-. ¦'/ ' .,, - Količinski obseg proizvodnje je bil v devetih mesecih letoš-njega leta za en odstotek nižji od planiranega. Kosovna proizvod-nja je bila za 12 odstotkov, tonska proizvodnja pa za 15 odstotkov večja kot v enakem obdobju lani. Porabljena sredstva so za 218 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani in se povečujejo hitreje kot celotni prihodek. Vzrok za to so visoki revalorizacijski stroški, predvsem pa razkorak med cenami vhodnih surovin in gotovih proizvodov, povzročen z novembrskimi ukrepi. Struktura porabljenih sredstev mio din % indeks Porabljena sredstva 6.095 100 . 318 surovine in material ' 3.067 50 . 196 revalorizacijski stroški 1.458 24 341 amortizacija 605 10 593 ostali stroški 964 15 146 Za vzdrževanje tekoče likvidnosti najema kratkoročne kredite, ki so za četrtino višji kot konec junija letos. DO Tovil tudi v tretjem kvartalu ni ustvarila akumulacije. Ustvar-jeni čisti dohodek je zadoščal le za pokritje bruto osebnih do-hodkov. "¦¦¦-;. ,•¦• .-;¦:, •¦'•". DO TISKARNA Povečanje celotnega prihodka z indeksom 183 kaže na to, da posodobljene kapacitete niso dov.olj izkoriščene. Vzrok za to so tudi visoke cene storitev, ki pa v preteklem obdobju niso bile vedno kvalitetne in pravočasne. Spremembe in dopolnitve Zakona o celotnem prihodku, ki so bile objavljene v Uradnem listu SFRJ, št. 61/88 v 35. in 35. a členu dajejo delovnim organizacijam možnost, da se same odločijo ali bodo revalorizirale amortizacijo in obratna sredstva. DO Tiskarna v tretjem tromesečju te revalorizacije ni opravila. Ostanek čistega dohodka je DO namenila za rezervni in poslovni sklad. Akumula-cija je za 24 odstotkov večja kot v primerjalnem obdobju prejš-njega leta. DO LM TOZD POSESTVA Tudi po devetmesečnem obračunu je TOZD ustvarila čisti dohodek, ki je zadoščal le za kritje obračunanih bruto osebnih dohodkov. V živinoreji obračunana proizvodnja ima negativni finančni rezultat, ki ga ne more finančno pokriti vsa ostala pozi-tivna proizvodnja. Največja izguba, 278 milijonov din, je v prireji mleka. Kljub temu, da se je odkupna cena mleka že med letom prilagajala povečanim stroškom, je izguba pri enem litru mleka za 47% večja kot lani. Na prodajno ceno mleka sta vplivala tako odstotek tolšče kot tudi mikrobiološka kvaliteta mleka, ki je bila v letošnnjem letu slabša kot v letu 1987. TOZD je za vzdrževanje tekoče likvidnosti morala najemati kratkoročne kredite. DO IZIP TOZD TEHNOMONT TOZD je ustvarila v tretjem tromesečju za 2.466 milijonov din celotnega prihodka oz. le za 47 odstotkov več kot v lanskem primerljivem obdobju. V poletnih mesecih je bilo manj naročil, sedaj pa so z naročili polno zasedeni. Glede na značaj dejavnosti je višina celotnega prihodka delno odvisna tudi od števila zapo-slenih v proizvodnji. V letošnjem letu so zaposlili več strokovnega kadra. Število zaposlenih se je zmanjšalo za trinajst delavcev. Odšlo je nekaj režijskih delavcev, ki jih niso nadomestili. S tistimi proizvodnimi delavci, ki so odšli in se zaposlili kot samostojni obrtniki, so sklenili kooperantske pogodbe. TOZD Tehnomont je ustvarila za 9 odstotkov manj akumulacije kot v enakem obdobju lani. Akumulacija v primerjavi z dohodkom ter akumulacija v primer-javi s čistim dohodkom znaša polovico lanske vrednosti. DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA Organizacija je tudi tretje tromesečje zaključila z izgubo in sicer v višini 625 milijonov din. Za odpravo vzrokov izgube in uspešnejše poslovanje je organizacija v drugem tromesečju spre-jela sanacijski program ter ga kasneje še dopolnila V programu je opredelila vzroke za nastalo izgubo in ukrepe za njihovo odstranitev. Po tej analizi so glavni vzroki izgube tržno neskladje, prepočasno prilagajanje tržišču, slaba zasedenost kapacitet, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev in slaba delovna disci-plina. S prepovedjo zaposlovanja je organizacija z naravno fluktu-acijo zmanjšala število zaposlenih, vendar je glede na obseg proizvodnje število zaposlenih še vedno previsoko. V tretjem kvartalu je organizaciji spet primanjkovalo naročil. Za petino manjša proizvodnja od planirane, za četrtino manjši prilivi od planiranih po programu za zagotavljanje likvidnosti ter veliki odpisi nekurantnih zalog povzročajo še večjo nelikvidnost. Krat-koročni krediti za obratna sredstva so znašali konec septembra letos 4.911 milijonov din in so dosegli v primerjavi z enakim obdobjem lani indeks rasti 327. Znesek neplačane realizacije znaša 96,4 odstotka izgube organizacije. ; DO EMONA IPKO Po poročilu organizacije je dosegla v devetih mesecih glede na enako obdobje lani za 55 odstotkov nižji količinski obseg proiz-vodnje z vidika porabe vhodnega materiala in za pet in polkrat povečala obseg montažnih ur za opravljene storitve. S temi aktivnostmi pa organizacija ustvarja le manjši del celotnega pri-hodka. Do konca meseca septembra je organizacija ustvarila 1.851 milijonov din celotnega prihodka, kar je le 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Organizacija je v devetih mesecih razporedila iz čistega dohodka le 33.143 tisoč din sredstev za rezervni sklad, ni pa razporedila sredstev za poslovni sklad in za izboljšanje materi-alne osnove dela. iz DO poročajo o sorazmerno dobri oskrbljenosti s surovinami ter o kritičnem stanju z naročili. Za vzdrževanje tekoče likvidnosti organizacija stalno najema kratkoročne kredite za obratna sredstva, ki so konec septembra znašali 1.266 milijonov din (IND 1972), kar je približno toliko, kot so znašale zaloge nedokončane proizvodne organizacije. Vred-nost zalog surovin in materiala ter nedokončane proizvodnje so konec meseca septembra znašale 81 odstotkov celotnega pri-hodka. Organizacija je dosegla povprečni čisti osebni dohodek na delavca v znesku 565.300 din in zavzema 12. mesto med 34. industrijskimi organizacijami v občini. Glede na doseženi dohodek na delavca zavzema 30. mesto med 34. organizacijami, po akumulativni sposobnosti pa 22. mesto med 31. organizacijami (brez delovnih skupnosti). DO OBRTNA ZADRUGA ONIKS DO beleži 60 odstotno povečanje celotnega prihodka in 8 odstotno povečanje dohodka. Sredstva za akumulacijo so v pri-merjavi z enakim obdobjem preteklega leta manjša za 79 odstot-kov. Glavni vzrok za tako poslovanje je predvsem v zmanjšanju obsega dela v gradbeništvu. V DO pa je vključenih približno 1/4 kooperantov prav iz te stroke. V primerjavi s preteklim letom se je število kooperantov zmanjšalo približno za polovico, tako da je v zadrugo sedaj vključenih le 90 kooperantov. DO KOVINOSERVIS ¦';v- „•'¦¦¦¦ : O/.¦-•;•'*¦ DO beleži 111 odstotno povečanje celotnega prihodka, 42 odstotno povečanje dohodka, sredstva za akumulacijo pa so manjša za 35 odstotkov. Največje težave ima DO zaradi pomanj-kanja naročil na domačem tržišču, saj se na trgu pojavlja vse več konkurenčnih zasebnikov. Zato nove naročnike DO išče na tujem trgu. _ -.¦-¦" DO MIZARSTVO TRNOVO DO beleži 109 odstotno povečanje celotnega prihodka, 110 odstotno povečanje dohodka, sredstva za akumulacijo pa so manjša za 92 odstotkov. DO je razporedila le sredstva za rezervni sklad. Organizacija si je v preteklem obdobju ustvarila prevelike zaloge materiala. Zaloge surovin, materiala in nedokončane pro-izvodnje predstavljajo 39 odstotkov celotnega prihodka organiza-cije. . ISKRA TOZD SEM TOZD ima sorazmerno nizek porast celotnega prihodka (IND 230). Med porabljenimi sredstvi se je najbolj povečala amortiza-cija, kar je posledica aktiviranja nove investicije (IND 404). Kratkoročni krediti znašajo 1.140 milijonov din in so petkrat večji kot v primerljivem obdobju lanskega leta in pet in polkrat večji kot v prvem polletju letošnjega leta. TOZD odplačuje tudi investicijske kredite. Najemanje kratkoročnih kreditov kaže na slabo fikvidnostno stanje, kar povzroča ob plačilu obresti nizek ostanek čistega dohodka, tako da TOZD ni razporedila niti predpisane višine sredstev v rezervni sklad. . ¦ DO ASTRA ARS INŽENIRING DO beleži 356 bdstotno povečanje celotnega prihodka, 250 odštotno povečanje dohodka in le 5 odstotno povečanje sredstev za akumulacijo. V strukutri porabljenih sredstev so se najbolj povečali materialni stroški (IND 486) in predstavljajo 88 odstotkov celotnega prihodka. Beležijo tudi veliko povečanje zalog surovin in materiala (IND 2.015) ter kratkoročnih kreditov za obratna sredstva (IND 1.912). Obremenitev dohodka za plačane obresti je izredno visoka rn predstavlja 19 odstotkov dohodka. Delež aku-mulacije v dohodku je v devetmesečju 1988. leta znašal 5,5 odstotka, v enakem obdobju lani pa 184 odstotka. Ocenjena stopnja akumulativnosti za podskupine dejavnosti (republiški komite za delo) v kateri je DO, je znašala 8,3 odstotka, DO Astra ARS Inženiring pa je dosegla 3 odstotno stopnjo akumulativnosti. Povprečni neto osebni dohodek na delavca znaša 670.672 din, kar je za 153 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. ZNANSTVENO RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE Po podatkih iz periodičnih obračunov, ki so nam jih znan-stveno raziskovalne OZD posredovale za obdobje 1-9/1988 je 16 znanstveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 71.155 milijonov din celotnega prihoda, kar je za 167 odstotkov več v enakem obdobju preteklega leta. * Inštitut Jožef Stefan je v "prvem polletju letos ustvaril 46 odstot-kov celotnega prihodka, 44 odstotkov dohodka, 47 odstotkov akumulacije ter zaposluje 41,7 odstotka delavcev v znanstveno raziskovalnih organizacijah in zato rezultati tega inštituta bistveno vplivajo na poslovanje raziskovalnih organizacij. Za dosežen celotni prihodek obračunana porabljena sredstva so znašala 28.346 milijonov din, kar je za 200 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Gospodarnost poslovanja je v primerjavi z enakim obdobjem lani slabša, saj so organizacije na 100 din porabljenih sredstev dosegle 251 din celotnega prihodka, lani 281 din (IND 89). Dohodek 42.809 milijonov din je porastel za 150 odstotkov. Največje povečanje dohodka so dosegli v Inštitutu za matema-tiko, fiziko in mehaniko (IND 324), v Elektroinštitutu Milan Vidmar (IND 308) in v Inštitutu za geodezijo in fotogrametijo (IND 304). Majhno rast dohodka pa beležijo v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (IND 182). Ustvarjen dohodek na delavca je znašal 21.664 tisoč din in je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani za 143 odstotkov višji. Največji dohodek na delavca je imel Kemijski inštitut Boris Kodrič (30.548 tisoč din), najmanjšega pa Inštitut za geodezijo in fotogrametijo (11.742 tisoč din). Čisti dohodek je znašal 37.592 milijonov din in je poraste! za 162 odstotkov. V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla sredstva za stanovanjske potrebe in druge potrebe investicijske in skupne pcrabe (IND 312). Sredstva za bruto osebne dohodke so porastla za 181 odstotkov in zavzemajo 71 odstotkov čistega dohodka. Sredstva za poslovni sklad so večja za 128 odstotkov, sredstva za rezervni sklad pa za 54 odstotkov. Sredstva za aku-mulacijo so se povečala za 116 odstotkov, delež akumulacije v dohodku je v devetmesečju 1988. leta znašal 22,6 odstotka, v enakem obdobju lani pa 26,1 odstotka. Sredstva za akumulacijo so se odstotkovno najbolj povečala v Inštitutu za geodezijo in fotogrametijo (IND 495), Elektroinštitutu Milan Vidmar (IND 363) in v Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 356), žniža-nje pa beležijo v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (IND 89) in v Inštitutu za kakovost in metrologijo (IND 99), v DO Iskra Zorin TOZD Standardizacija pa niso ustvarili sredstev za akumulacijo (v prvem tromesečju je ta inštitut posloval z izgubo). Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke so najbolj povečali v Inštitutu za celulozo in papir (IND 330), Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 326) in v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (IND 322). Stopnja akumulativne zmožnosti je znašala 15,5 odstotka (ob polletju 7,5 odstotka) je bila v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta manjša za 19 odstotkov. Stopnja reproduktivne zmožnosti pa je manjša za 14 odstotkov. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 868.480 din in je porastel za 133 odstotkov. Najvišje povprečne osebne dohodke so v obdobju 1-9/1988 imeli zaposleni v Urbahističnem inštitutu (1.032.963 din), Inštitutu za gozdno in lesno gospodar-stvo (965.000 din) in v Inštitutu Jožef Stefan (961.405 din), in najnižje v Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (493.026 din) in Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (656.886 din). TABELA: FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ O OBDOBJU 1-9/1988 zneski v 000 din ELEMENTI l-IX/87 l-IX/88 IND Celotni prihodek 26,562.528 71,155.371 267 porabljena sredstva 9,447.017 28,346.496 300 - amortizacija ( . . 2,242.459 5,753.288 256 Doseženi dohodek ' 17,115.511 42,808.875 250 Razporejeni dohodek , ¦> ' . zmanjšan za čisti doh. 2,771.602 5,217.185 188 čistidohodek 14,343.909 37,591.690 262 - razporejena sred. za brutoOD 9,512.003 26,755.737 281 - za stanov. potrebe in druge potrebe invest. .,:-.•'' l • •-¦¦;'''¦ skupneporabe . , J, ,¦: 371.282 1,160.640 312 Akumulacija 4,460.624 9,675.313 216 Sredstva za reproduk. 6,703.063 15,428.601 230 Delež akumulacije v dohodku(%) v>\ 26,1.- , 22,6 87 Stopnja akumulacije v , ,- - , > -. ^ • _•' ' čistem dohodku (%) . . * 31,1 25,7 83 Stopnjaakumulativne . .'v zmožnosti (%) ' • ,19,1 . 15,5 81 Stopnja reproduktivne . . .,'•.-,¦ zmožnosti(%) V : 28.7 24,7 86 Povprečno št. zaposlenih . ¦ - po stanju konec meseca 2024 -. 2077 102 - po delovnih urah .., ,; 1923 1976 102 Dohodek na delavca , 8900 21.664 243 čisti OD na delavca mesečno povprečje v din 371.552 868.480 233 2.2. ZAPOSLOVANJE Občina Ljubljana Vič-Rudnik je v Ljubljani edina občina, kjer se zaposlovanje povečuje in je za 3,3% večje kot decembra 1987. Vendar je to povečanje izključno na račun oz. zaradi preselitve DO Integral TOZD Tovorni promet, delavci te TOZD so šele v letošnjem letu statistično evidentirani v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Če ne upoštevamo tega, je stopnja zaposlovanja negativna in ne bo dosežena v resoluciji predvidena enoodstotna rast. Zapo-siovanje v Ljubljani kot celoti pa tudi regiji se je zaprlo. Nekoliko sa je povečalo zaposlovanje na področju negospodarstva in sicer za 31 delavcev ali 0,6%. To povečanje beležimo zaradi zaposlova-nja mladih raziskovalcev. Prav tako beležimo povečanje za 1,8% na področju zdravstva, predvsem zaradi nadomeščanja delavk med porodniškim dopustom. V družbenopolitičnih skupnostih in SIS beležimo zmanjšanje. V zasebnem sektorju beležimo pozitivno stopnjo zaposlovanja. Število zapostenih v zasebnem sektorju se je povečalo za 38 delavcev ali za 2,1 odstotka. Zaposlovanje v zasebnem sektorju moramo še naprej vzpodbujati. V občini imamo 622 iskalcev zaposlitve, kar je 58,5 odstotka več kot decembra 1987. Največje število iskalcev zaposlitve je na I. zahtevnostni stopnji in brez poklica, nato pa na IV. in V. zahtevnostni stopnji. V tem obdobju se je v občini zaposlilo 122 pripravnikov, kar je 23,3% manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Pripravnike zaposlujejo predvsem za določen čas. 2.3. MEDNARODNA MENJAVA V resoluciji za leto 1988 je načrtovan večji izvoz kot v letu 1986, predvsem na področje konvertibilnega trga. V skladu z mož-nostmi pa naj bi se povečal tudi uvoz. Po podatkih Narodne banke Slovenije se glede na dosežene indekse rasti v mednarodni menjavi, resolucijski cilji uresniču-jejo, saj so bili lanski rezultati le malo slabši kot v letu 1986. Skupni izvoz je v letošnjih devetih mesecih za 32,7 odstotka večji kot v enakem obdobju lani; konvertibilni izvoz je večji za 30,9 odstotka, klirinški pa za 35,9 odstotka. Skupni uvoz je v primerjavi z uvozom v lanskem devetmeseč-nem obdobju večji za 25,7 odstotka; konvertibilni uvoz je večji za 13,5 odstotka, klirinški pa za 137 odstotkov. V obdobju januar-september 1988 je bila struktura blagovne menjave s tujino po področjih izvoza naslednja; izvoz v države SEV 41 odstotkov in v ostale razvite države 48,8 odstotka skup-nega izvoza. Spremenila se je tudi struktura uvoza; povečal se je delež uvoza reprodukcijskega materiala (z 62,3% na 67,4%) in delež opreme (s 16,0% na 17,8%), zmanjšal pa delež uvoza blaga za široko potrošnjo (z 21,7% na 14,8%). Največji izvozniki na konvertibilno področje v obdobju januar--september 1988 so: DO Plutal, DO llirija Vedrog, DO Gozdno gospodarstvo, DO Hoja in Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav in TOZD Utensilia. Izvoz teh organizacij zavzema 70 odstotkov celotnega konvertibilnega izvoza občine. Na klirinško področje pa so največ izvozili: DO IGO, DO Iskra Merilna elektronika, DO Livar TOZD Livarna barvnih kovin, IB Elektroprojekt in DO llirija Vedrog. Te organizacije so dosegle 95 odstotkov celotnega klirinškega izvoza občine. Industrija še naprej ostaja poglavitni nosilec izvoza blaga v občini, v skupnem izvozu blaga občinskega gospodarstva je v devetih mesecih industrija udeležena s 87,6 odstotka. V organizacijah različno ocenjujejo realizacijo plana: DO Livar - TOZD Livarna barvnih kovin Klirinški izvoz je s spremembo metodologije za določitev vred-nosti obračunskega dolarja postal za organizacijo še bolj dohod-kovno zanimiv. Z izvozom je organizacija dosegla v devetmeseč-nem obdobju 55,1 odstotka celotnega prihodka. DO Tobačna tovarna Plan izvoza bo po oceni v letu 1988 realiziran 41% zaradi še nedokončanega dogovarjanja z inozemskim partnerjem. DO llirija Vedrog Plan izvoza gotovih izdelkov bo dosežen, plan izvoza trgov-skega blaga pa ne, ker organizacija zaradi slabe likvidnosti ni kupila zdravilnih zelišč, gob in eteričnih olj namenjenih izvozu na konvertibilni trg. J : ' DO Hoja Plan izvoza do konca leta ne bo dosežen zaradi nerealizacije dveh pogodb v pohištveni dejavnosti. . ... DO Iskra - Merilna elektronika, Horjul Plan izvoza bo do konca leta presežen. Povečal se je predvsem izvoz rednega programa. Z izvozom je prganizacija dosegla v devetmesečnem obdobju 45,4 odstotka celotnega prihodka. 2.4. NALOŽBE . Informacija o naložbah, opredeljenih z resolucijo za leto 1988 je bila objavljena v Delegatskem gradivu št. 5 12. 9.1988 in jo zato na tem mestu ne ponavljamo. V tem času na področju naložb ni bilo pomembnejših sprememb. 3. GOSPODARSKI RAZVOJ i 3.1. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V resoluciji za leto 1988 je bila načrtovana 3,5 odstotna rast industrijske proizvodnje. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki spremlja industrijsko proizvodnjo na nivoju občine, je bila proizvodnja v prvih devetih mesecih letos za 0,3 odstotka večja od proizvod-nje v enakem obdobju lani. Po strukturi proizvodnje se je povečala proizvodnja reproduk-cijskega materiaela, zmanjšala pa se je proizvodnja za širokp potrošnjo in proizvodnja sredstev za delo. Tabela: INDEKSI INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE ZA LETO 1987, PRVO POLLETJE IN PRVIH DEVET MESECEV 1988 V PRIMER-JAVI Z ENAKIMI PREDHODNIMI OBDOBJI PO STRUKTURI PRO-IZVODNJE: Občina Ljubljana Slovenija Ind 1987 1-6. 1-9. 1987 1-6. 1-9. 1987 1-6. 1-9. Skupaj 100,6 98.6 100,3 97,7 93,2 96,3 98,8 95,5 96,6 Sr. zadel. 106,6 74,4 85,0 86,3 87,3 93,7 93,5 84,6 88,4 Rep. mat. 95,1 103,8 106,0 101,8 97,5 98,9 98,1 99,5 99,8 Šir. potr. 101,9 98,6 98,7 104,5 94,4 96,0 103,2 96,6 96,7 Vir: Poročilo zavoda SR Slovenije za statistiko Industrijska proizvodnja je v letošnjem letu ves čas zaostajala za lansko proizvodnjo, po posameznih mesecih je proizvodnja zelo nihala, največja mesečna proizvodnja je bita dosežena v sep-tembru, ko je za 11,8 odstotka presegla povprečno mesečno proizvodnjo lanskega leta. Kljub ugodnim rezultatom v mesecu septembru pa ocenju-jemo, da bo v celem letu 1988 dosežen količinski obseg proizvod-nje približno enak lanskemu. Težavam, s katerimi so se v letošnjem letu srečevale industrij-ske organizacije (interventni zakon, nesorazmerja pri cenah vhodnih surovin in končnih izdelkov, izrabljenost strojev in slaba kvaliteta reprodukcijskega materiala), se je pridružilo še manjše povpraševanje kot posledica zmanjšane kupne moči. Oskrbljenost industrijskih organizacij z domačimi in uvoženimi surovinami je bila v mesecu septembru sorazmerno dobra, saj je bilo le 18 odstotkov industrije slabo oskrbljene. Več težav so imele organizacije pri naročilih za domači trg in za izvoz. Dovolj naročil na domačem trgu so imeli v sedmih organizaci-jah, v 12 organizacijah je bilo stanje naročil slabo oz. zadovoljivo in v treh kritično; v desetih organizacijah so imeli dovolj naročil za izvoz, v sedmih je bilo stanje slabo oz. zadovoljivo, v dveh pa je bilo kritično. Stanje plačanih računov in kreditov za obratna sredstva je slabo. V organizacijah različno ocenjujejo realizacijo planov: DO Plutal Organizacija je v devetih mesecih presegla količinski obseg proizvodnje za 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Predvideva, da bo do konca leta projektni plan organizacije dosežen 95 odstotno. Na nedoseganje plana vplivajo naslednji vzroki: - pomanjkanje pločevine za linijo kronskih zapork • ¦ ¦ - izpad celotne količine VP 28 za izvoz - problematika tehnologije in tiska - pomanjkanje naročil za okrasne tulce in medicinske zapore - slaba kvaliteta pločevine in PVC folije DO Mirija Vedrog Planiran količinski obseg proizvodnje ne bo dosežen. Proiz-vodnjo nekaterih izdelkov je zaradi nedonosnosti ob zamrznjenih cenah zmanjšala. Organizacija je zmanjšala obseg zalog in tudi število zaposlenih. Imela je probleme pri pravočasni oskrbi ž kva-litetnimi surovinami in embalažo. DO IUV TOZD Galanterlja Planiranega obsega proizvodnje letos ne bo realizirala, zaradi velikega padca kupne moči na domačem trgu. Obseg proizvod-nje je prilagojen prodajnim možnostim. Usnje, ki ga je organiza-cija imela na zalogi konec septembra, bi zadoščalo za šestme-sečno proizvodnjo. Angažiranje obratnih sredstev v tako visokih zalogah pa se kaže tudi v finančnem rezultatu organizacije. DO Iskra Merilna elektronika Planiran količinski obseg proizvodnje ne bo dosežen. Proiz-vodnjo nekaterih nedonosnih izdelkov so opustili. 3. 2. OROBNO GOSPODARSTVO Za enega temeljnih nosilcev razvoja v obstoječi gospodarski strukturi v tem srednjeročnem obdobju je opredeljeno drobno gospodarstvo. Zato je tudi letošja usmeritev na tem področju predvsem odpravljanje ozkega grla, ki je kljub pozitivni davčni politiki in siceršnjem posluhu družbenopolitične skupnosti, zavi-ral njegov hitrejši razvoj. Gre za zagotavljanje prostorskih pogo-jev, tako prostih površin za gradnjo kot najemnih poslovnih prostorov, ki naj bi omogočil načrten in s tem kvalitetnejši razvoj osebnega in združenega dela drobnega gospodarstva. V skladu z začrtanimi cilji se uresničuje kompleks Centra drobnega gospodarstva v območju urejanja VM 1/2 ob Tržaški cesti. Zgrajen je prvi objekt centra (CDG 1). V njem že poslujejo viško obrtno združenje, občinska služba za registracijo računov ter Meblov salon pohištva in trgovina Cankarjeve založbe. Ostali del objekta, ki je v pritličnem delu ves namenjen dejavnostim drobhega gospodarstva, se usposablja v skladu z namerami in finančnimi možnostmi investitorjev. V gradnji je že tudi drugi objekt centra (CDG 2), v katerem je investitor SOZ Galeb 4000 m2 etažne površine namenila vsakovrstnim obrtnim, trgovinskim in intelektualnim dejavnostim. Objekt bo dokončan prihodnje leto. V dveh obrtnih conah, ki istočasno predstavljata del obeh občinskih prioritetnih proizvodnih con VP-1/2 Rudnik in VP-6/1 Plutal, v letošnjem letu ni bilo premikov. V rudniški coni drob-nega gospodarstva se kljub sprejetemu zazidalnemu načrtu decembra lani, ne izvaja niti program delavnic z dejavnostmi kovinske predelave in plastike. Prav tako se v podotoku MGS Plutalove cone, kjer je bilo zemljišče lani oddano gradbenemu podjetju Grosuplje, še ni pričela gradnja. V izdelavi je projektna dokumentacija. Da bi zagotovili gradnjo eiiot drobnega gospodarstva tudi v naslednjih letih, sta bila naročena prostorska izvedbena akta za območje urejanja VS 10/3 Mala vas in VP 3/2 Brdo - del. S spre-jetjem teh dokumentov bomo v občini razpolagali s cca 100.000 m2 novih površin namenjenih drobnemu gospodarstvu. Ocenju-jemo, da se bodo aktivnosti v smislu organizirane gradnje, začele prihodnje leto tako v mdniški in plutalovi coni, kot že tudi v coni Brdo. Skladno z določili odloka o namembnosti in ob upoštevanju srednjeročno opredeljenih deficitarnih dejavnosti KS ter pravil-nika o oddaji, občinska komisijr za oddajo najemnih poslovnih prostorov skrbi za smotrno izrabo teh prostorov. V letošnjem letu jih je bilo oddanih devet. Kljub izredno omejenim možnostim so bila letos zagotovljena tudi sredstva za nakup novih prostorov v CDG 2, s čimer se bo povečal izredno skromen fond najemnih poslovnih prostorov za cca 300 m2 novih površin. Po podatkih na dan 15. 11. 1988 je na področju drobnega gospodarstva registriranih 1541 enot samostojnega osebnega dela s skupaj 1698 zaposlenimi delavci. V primerjavi s prvim letom tega srednjeročja to pomeni 7,7 odstotno povečanje števila obratovalnic in 18 odstotno poVečanje zaposlenih v njih. Med posameznifni skupinami obrtnih dejavnosti ni prišlo do večjih sprememb. Še vednno sta najmočneje zastopani skupini avtoprevozništva in predelave kovin. Kot posebnost letošnjega leta lahko prvič ugotovimo, da je izredno porastel interes obča-nov za opravljanje vseh vrst dejavnosti s področja prodaje na drobno (trgovina), v stalnem porastu pa je tudi število t. i. intelek-tualnih dejavnosti za svetovanja na najrazličnejših področjih. V letu 1988 je bilo ustanovljenih tudi 7 novih enot drobnega gospodarstva v združenem delu. Pri treh so dale pobudo oz. so bile ustanoviteljice družbeno pravne osebe: DO Mikra na pobudo občinske konference ZSMS Vič-Rudnik, DO Center za prenos znanja in tehnologije - ustanovila jo je FNT VTOZD Kemija in kemijska tehnologija in PO Projektiranje nizkih gradenj, ki jo je ustanovil beograjski InstKut za puteve. Dve novi obrtni zadrugi: OZ Arka in OZ Mobo design so ustanovili samostojnj obrtniki. Tri nove male delovne organizacije: DO Razvojni inženiring, Forma 7 in Tilia pa so po 1. odst. 318. čl. ZZD ustanovili občani. Evidentiran velik interes za odpiranje obratovalnic na področju intelektualnih dejavnosti ter za ustanavljanje vseh vrst asociacij v združenem delu, za katere so že podane možnosti z novim obrtnim zakonom in z novelo ZZD, še bolj pa bodo s pričakovano novo zakonodajo na tem področju, zahteva bolj organiziran in s sistematičen pristop k odpiranju novih malih »podjetij«. Zato je Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik.sprejel pobudo o ustanovitvi delovne organizacije Podjetniško inovacijski center (DO PIC), ki predstavlja povsem novo obliko ustvarjalnosti in podjetništva pri nas. Aktivnosti PIC, ki bo ustanovljen še v letošnjem letu, bodo usmerjene v svetovanje in preverjanje programov ter zagotavlja-nje začetnih pogojev za delo novih organizaoij združenega dela, zasebnih obratovalnic in drugih obliktržno usmerjenih in inova-cijskih asociacij. .'¦' ' ¦' ' ¦ "> 3.3. KMETIJSTVO Pretežno tržno proizvodnjo na območju občine dajeta prireja mleka in mesa. Temu je podrejena tudi struktura setve. Realizacija odkupa mleka kljub nepokritim stroškom prireje ne upada pod načrtovano. Odkup mleka dosega v prvih devetih mesecih leta 1988 76% načrtovanega odkupa in 98% devetme-sečnega odkupa v letu 1987. Večja od načrtovane je prodaja mleka na posestvu Gmajnice LM TOZD Posestva. Načrtovani odkup klavnih živali je 68% in ne bo dosegel načrto-vanega odkupa v letu 1988. Na območju KZ Ljubljana TZO Vič je realizacija odkupa večja zaradi izvajanja programa vhlevljanja živali za zaloge v živem. Na območju KZ Velike Lašče odkup živali izrazito upada in dosega v prvih devetih mesecih 31% načrtova-nega odkupa. Tako velik izpad odkupa pe bo možno nadomestiti do konca leta. Glede na neskladje stroškov reje in odkupnih cen, tako mleka kot mesa, bi bil odkup lahko še manjši, če ne bi z vlaganji v izboljšanje kmetijskih zemljišč in usposabljanjem že zaraščajo-čih kmetijskih površin povečali krmno osnovo in zadržali stalež živine. Posevki koruze na Dobravici in Horjulu so dali dobro krmo za intenzivno pitanje govedi v zasebni lasti in za pogodbeno pitanje za blagovne rezerve in klavnice. Programi usposabljanja kmetijskih zemljišč s hidro in agrome-lioracijami se tudi v letu 1988 intenzivno izvajajo. Končuje se hidromelioracija Resnik na 133 ha in Horjul C na 126 ha. V pri-pravi je izdelava tehnične dokumentacije za izvedbo hidromeli-oracije Brezovica. Izvedene so agromelioracije na Osredku in v Pečkih, v izvajanju so melioracije Šentjošt I., Golo A in Sela. Novozgrajene ali adaptirane so mlečne zbiralnice v Podsmreki, Iški vasi in Butajnovi. S tem je omogočeno tudi na tem območju odkupiti več mleka in boljše kvalitete. K izboljšanju kvalitete mleka prispeva tudi izvajanje programov zdravstvenega varstva živali tako v zasebnem kot v družbenem sektorju kmetijstva. Ureditev večnamenskega prostora ob Peruzzijevi cesti, kjer je bila razstava živine, ki je pokazala rejske uspehe v govedoreji-in konjereji, se ureja sejmišče za območje vseh Ljubljanskih občin. Na osnovi ankete o ostarelih kmetih, ki je bila izvedena v odbo-rih za socialno in zdravstveno varstvo in odborih za kmetijstvo krajevnih skupnosti (izpolnjenih je bilo 118 vprašalnikov) je Cen-ter za socialno delo ustrezno ukrepal z namestitvami vdomsko oskrbo, odobritvijo družbene denarne pomoči, ureditvijo dodatka za tujo nego in pomoč ter podobno. Potrebno pa je, da se izvede anketa tudi v tistih krajevnih skupnostih, kjer je problem ostarelih osamljenih kmetov, pa le-te niso izvedle ankete in posredovale podatke za ukrepanje Centru za socialno delo. Realizacija z resolucijo predvidenega družbeno organiziranega odkupa do konca leta bo odvisna predvsem od cenovne politike za kmetijske pridelke. , 3.4. GOZDARSTVO V Po podatkih iz tabele je razvidno, da je skupna realizacija blagovne proizvodnje iznad dinamike letnega plana, v družbe-nem sektorju pa je realizacija že presegla planirano, kar še posebej velja za TOZD Posestva. V družbenem sektorju je realiza-cija blagovne proizvodnje listavcev v primerjavi s planom soraz-merno višja od realizacije iglavcev, medtem ko je v zasebnem sektorju stanje obratno. Realizacija blagovne proizvodnje bo presežena zaradi pove-čane sečnje (izredne) vsled umiranja gozdov in s tem močnega propadanja določenih drevesnih vrst (jelka, domači kostanj, brest, v zadnjem času tudi smreka in razen naštetih še drugi listavci) in tudi zaradi povečanega obsega napada gozdnih škod-Ijivcev. Porušeno je tudi ravnotežje med gozdovi in divjadjo. Pri izrednih sečnjah je zaradi manj kvalitetnih lesnih sortimentov in sorazmerno višjih stroškov dohodek občutno nižji kot pri redni sečnji. Zaradi navedenega se je gozdarstvo znašlo v razmerah v kate-rih ne more več po dosedanjih strokovnih principih gospodariti z gozdovi pod pogoji, ki zagotavljajo njihovo smotrno izkorišča-nje ter ohranitev in krepitev njihovih splošno koristnih funkcij, ki so opredeljeni v zakonu o gozdovih. V spremenjenih razmerah, ki so daleč od uravnoteženega biološkega stanja in bi edino omogočala načrtno, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, je nujno postaviti temeljna načela ozi-roma strategijo za delo v današnjih razmerah, po drugi strani pa ugotoviti, katera od teh temeljnih načel je gozdarstvo danes zmožno uresničevati. TABEIA: Blagovna proizvodnja (m3) _____P_L_A_N________________§LSli5SLiii2_I:I?Z§§_______I22S5§I___5L2iiZEi22___ Lastmitvo_________jglavci listavci skupa.j iRlavci listavci skupa.j JRlavci listavci skupa.j TOZD Lašče 6.7*7 2.390 9.137 7.323 2.880 10.203 109 121 112 TOZD Škofljica .... 11.000 5.000 16.000 9.094 4.897 13.991 83 98 87 TOZD Posestva 1.720 1.740 3.460 2.596 2.428 5.024 151 140 145 A.DRUŽBENI SEKTOR 19.467 9.130 28.597 19.013 10.205 29.218 98 112 102 TOK Škofljica 32.350 10.900 43.250 31-363 7.876 39.239 97 72 91 TOK Ljubljana 14.900 14.100 29.000 12.898 11.458 24.356 87 81 84 B. ZASEBNI SEKTOR 47.250 25.000 72.250 44.261 19.334 63.595 94 77 88 SKDPAJ (A + B) 66.717 34.130 100.847 63.274 29.539 92.813 95 87 92 3.5. TRGOVINA Stalna skrb skozi vse tekoče srednjeročno obdobje je na področju trgovine namenjena zlasti trgovini osnovne preskrbe, njeni založenosti, delovnemu času in tudi novim prodajnim povr-šinam. Ta skrb je poudarjena tudi y letošnji resoluciji. Kljub neugodnim razmerah in pomanjkanju finančnih sredstev ugotavljamo, da so na področju naložb v trgovino osnovne pre-skrbe resolucijski cilji uresničeni. SOZD ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje je na Škofljici zgradil novo samopostrežno trgovino s 760 m2 površine, SOZD Mercator KIT DO Rožnik TOZD Dolomiti pa dokončal gradnjo preskrbovalnega centra Trnovo s 1.050 mJ prodajne površine, namenjene samopostrežbi osnovne preskrbe, specializirani delikasi, ribarnici in tehnični trgovini. S petimi novimi privatnimi trgovinami (tri za prodajo živil, dve s specializi-rano ponudbo sadja in zelenjave) dvema, ki bosta predvidoma usposobljeni do konca leta ter opredeljenimi petimi lokacijami z vso projektno dokumentacijo za kontejnerske trgovine, pa se uresničuje tudi resolucijska opredelitev o nujnosti vključevanja osebnega dela. Zaradi zagotovitve racionalnejšega poslovanja, izboljšanja pogojev dela in s tem kakovostnejše ponudbe, je pripravljen nov osnutek odloka o poslovnem času. Omogočal naj bi poslovni čas prilagojen tako potrebam trgovskih organizacij kot zahtevam potrošnikov. Založenost v trgovini osnovne preskrbe je bila v letu 1988 v skladu s povpraševanjem in v celoti skladna s sprejeto prehran-sko bilanco. 4. SOCIALNI RAZVOJ V letu 1988 so finančni okviri za delovanje družbenih dejavnosti zelo omejeni. V resoluciji je bila sicer napisana usmeritev, da bo skupna poraba rastla počasneje od rasti dohodka gospodarstva. Šele zakon sprejet v mesecu maju je opredelil možno rast in sicer na 127% v primerjavi z doseženo porabo v preteklem letu. Ti okviri so se avgusta z izdajo spremembe zakona še zožali in sicer tako, da je znašala možna rast 123%. Omejitve so bile precej ostrejše kot so bile postavljene v zadnjih petih letih, odkar je skupna poraba omejevana. Do tega leta je bila namreč vezana rast skupne porabe na rast dohodka gospodarstva. V teh pogojih ni bilo moč izvajati programov družbenih dejav-nosti brez večjih posegov v doseženi standard. Pripravljena je bila republiške analiza delovanja družbenih dejavnosti v spreme-njenih pogojih gospodarjenja, kjer je bilo ugotovljeno, da bo v tem letu primanjkovalo za izvedbo vseh programov okoli 30% sredstev. Predlagani so bili tudi ukrepi za uskladitev skupne porabe z razpoložljivimi sredstvi. Nekateri od njih so bili dokaj konkretni, kot n. pr. za zdravstvo, drugi pa bolj usmerjajoči. Glede na dano obrazložitev smo pričakovali da bodo ukrepi na julijski seji republiške skupščine dopolnjeni. To bi omogočilo vodenje enotne restriktivne politike na vseh področjih družbenih dejavnosti v Sloveniji. Pričakovana konkretizacija ukrepov ni bila sprejeta, ampak je bil sprejet sklep, da naj občine poskrbijo za uskladitev skupne porabe z razpoložljivimi sredstvi. V skladu s sprejetim sklepom republiške skupščine se je v jesenskih mesecih začelo v Ljubljani usklajevanje skupne porabe, z razpoložljivimi sredstvi. Sprejeti so bili ukrepi po posa-meznih dejavnostih. Pri tem so nekatere skupnosti sprejemale konkretne ukrepe, druge pa so se od večjih posegov omejile zaradi prevelikih krčenj programov, do katerih bi ob tem prišlo. Izkazalo se je, da uskladitev skupne porabe z razpoložljivimi sredstvi ni možno, ter da bo do konca leta primanjkovalo za izvedbo programov okoli 30% sredstev. Tudi sami izračuni kažejo, da je uskladitev skupne porabe brez večjih posegov v programe nemogoča. Dovoljena rast skupne porabe v višini 123%, ne omogoča pokritje materialnih stroškov ob preko 250% inflaciji ter osebnih dohodkov ob 140% dovoljeni rasti. Najbolj je bilo prizadeto zdravstvo, ki je poleg tega, da je imelo v letu 1987 prenizek pritok za 20 milijonov din, imelo tudi tekom leta pri-manjkljaj sredstev. V tem času so prišli do enakih spoznanj tudi na zveznem nivoju, saj je predlagana sprememba zakona o omejitvi skupine porabe, ki naj bi omogočila višjo rast sredstev kot je sedaj predvidena. Ocenjujemo pa, da bo problematika izvajanja pro- gramov družbenih dejavnosti še vedno pereča, ter da brez dodat-nih virov sredstev ne bo moč zagotoviti dosedanji družbeni stan-dard. Zaradi navedenega so se v vseh dejavnostih predvsem krčila sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov. Proble-matika slabo vzdrževanih objektov se tako nadaljuje in bo vedno teže rešljiva. Zaradi izpada vira financiranja novih investicij, t. j. združena amortizacija, pa ni bilo moč zagotoviti izvedbe nekate-rih najbolj nujnih planiranih gradenj. V skladu z resolucijskimi usmeritvami smo zgradili zadnji objekt iz programa samoprispevka III, za katerega so že bila zagotovljena sredstva, t. j. ZP Škofljica. Potrebno pa bo še doreči vire financiranja za VVO Viško polje, katerega gradnjo smo zaradi kasnitve stanovanjske gradnje zamaknili. Nadaljevali smo s sanacijo ter nadaljnjim usposabljanjem otro-škega letovišča Pacug. Iz združenih sredstev samoupravnih inte-resnih skupnosti in drugih virov smo obnovili in razširili kuhinjo z jedilnico. Socialno varstvo Na področju socialnega varstva skupnostl socialnega varstva v Ljubljani uravnavajo višino socialno-varstvenih pomoči skladno s SaS o uresničevanju socialno-varstvenih pomoči po sprejetem sistemu, ki zagotavlja tekoče medletne valorizacije pomočl. V letu 1988 je bila poraba DPS in SIS družbenih dejavnosti nominalno omejena, saj so skupnosti smele razpolagatl z delom družbenih sredstev v znesku, ustvarjenem v letu 1987, poveča-nem za največ 123%. Tako so v vseh skupnostih ustanoviteljicah revalorizacije socialno-varstvenih pomoči zaostajale za načrtova-nlmi in bile vezane na višino dovoljenih sredstev za porabo. Strokovna služba SIS zdravstvenega in socialnega varstva in Center za socialno delo naj bi zagotovila izvajanje enotne evi-dence za vse oblike dmžbeno-denarnih pomoči. Do meseca septembra 1988 so zagotovili pregled nad: - nadomestilom stanarine - pomočjo otrokom - skrbstvenimi pomočmi (edini in dopolnilni vir) - oprostitvijo participacije v zdravstvu V Ljubljani naj bi pričeli delovati skupni organi za izvajanje socialnovarstvenih pomoči, ki bi odločali o vseh oblikah social-novarstvenih pomočl. Glede na to, da so bila sredstva skupnosti omejena z zveznim interventnim zakonom, da so socialnovar-stvene pomoči valorizirale v skladu s sredstvi. Vse skupnosti ustanoviteljlce socialnega varstva v Ljubljani pa so svoje delova-nje koordinirale v svojih mestnih skupnostih. Glede na pričako-vano racionalizacijo in reorganizacijo delovanja SIS družbenih dejavnosti posebnl skupni organl niso zaživeli. Socialno skrbstvo Sredstva za uresničevanje soclalnovarstvenih pravic predstav-Ijajo večlno celotnih sredstev, zato so bili zaostreni kriteriji upra-vičenostl do denarnih pomoči in povečani deleži uporabnikov storitev in njihovih svojcev pri kritju osebnih stroškov v socialnih zavodih in organizacijah za usposabljanje. Kljub temu Skupnost socialnega skrbstva ni pravočasno uresničila valorizacije denar-nih pomoči ter nl uspela poravnavatl faktur v zakonitih rokih. Na področju varstva starejših občanov poteka načrtovani raz-voj oblik pomoči starejšim občanom na domu. Ža Dom starejših občanov Vič-Rudnik je značilno nadaljevanje slabšanja zdravstvene strukture oskrbovancev. Delež zdrav-stvene skupnosti predstavlja 33 odstotkov sredstev v celotnem prihodku. Pomanjkanje sredstev v zdravstveni skupnosti je priza-delo tudi dom starejših občanov. Zdravstvena skupnost je domo-vom sicer priznala višje cene storitev, vendar je sredstva limiti-rala, obveznosti pa pokriva s trimesečnim zamikom. Da bi dom zagotovil sredstva za tekoče poslovanje, se je občutno povečal pritisk na ceno osnovne oskrbe. , Izobraževanje V letu 1988 smo na področju osnovnošolskega programa še vedno prioritetno izvajali zagotovljeni program. Izvaja se v skladu s prenovljenim programom življenja in dela v osnovni šoli. V okviru razširjenega programa dela, ki obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, celodnevno šolo, program dela šolskih strokovnih delavcev (svetovalni delavci, knjižničarji, vodja šolske prehrane), šolo v naravi zaenkrat ohranjamo dosedanji standard. Za izvajanje investicfj na področju osnovnega šolstva je zaen-krat edini vir sredstev združena amortizacija. Zaradi potreb po novogradnjah, zlasti v naši občini, pa bi bilo treba ta problem sistematsko rešiti in poiskati drug vir financiranja. Iz sredstev združene amortizacije je bil v celodnevni osnovni šoli Horjul sicer zgrajen prizidek, ki je omogočil nadaljnji obstoj celodnevne šole. Pri osnovni šoli Primož Trubar Velike Lašče je pripravljena vsa potrebna dokumentacija za načrtovano I. fazo investicije (sana-cija strehe), ki bi se že morala začeti izvajati. Problemi financiranja se pojavljajo tudi pri rednem investicij-skem vzdrževanju Ijubljanskih osnovnih šol. Zaradi predvidenega krčenja sredstev v okviru družbenih dejavnosti in s tem tudi sredstev za osnovnošolski program smo v Ljubljani pripravljali program možnih ukrepov krčenja, ki pa zaradi prevelikih posegov v osnovnošolski standard niso bili sprejeti. Zagotovljeni program naj bi ostal neokrnjen, možnosti eventu-alnega krčenja bi bile samo znotraj dodatnega programa. Omeje-vanje oz. krčenje pa bi imela škodljive in negativne učinke pri povečevanju vzgojnih in socialnih problemov ter tudi kadrovskih viškov na šolah. Nadaljevali smo s sanacijo objektov srednjega usmerjenega izobraževanja na kompleksu srednjih šol ob Aškerčevi ulici ter Srednji računalniški šoli. Pripravljen je bil tudi samoupravni spo-razum za združevanje sredstev med gospodarskimi organizaci-jami za izgradnjo srednje agroživilske šole, za katero je vsa potrebna dokumentacija že pripravljena. Pripravljena je tudi dokumentacija za gradnjo prizidka pri srednji računalniški šoli. V teku pa je priprava dokumentacije za dograditev kompleksa na Aškerčevi. Sredstva za izvedbo teh investicij niso zagotovljena. Zaradi pereče problematike zagotovitev zadostnega srednješol-skega prostora bo potrebno čimpreje doreči vire financiranja ter v večji meri zagotoviti tudi udeležbo republiških sredstev. Otroško varstvo Tudi področje otroškega varstva se v tem obdobju ni moglo ogniti vplivu omejevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb. Stanje je narekovalo izdelavo programa uskladitve pro-gramov z razpoložljivimi sredstvi - varčevalni ukrepi v SOV v Ljubljani. Spremljanje dejavnosti in sprotni posegi so omogočili, da do resnejših zastojev pri izvajanju programov dnevnega varstva ni prišlo. Na področju dnevnega varstva smo za vzgojnovarstvene stori-tve pri prispevku staršev skušali slediti sporni valorizaciji. Nada-Ijevali smo z izvajanjem dopolnilnega programa v občini. Povpra-ševanje po dnevnem varstvu na območju Velikih Lašč smo delno uredili z odprtjem varstvevne družine. Dejavnosti za ureditev izkazane potrebe po dnevnem varstvu na Igu smo usmerili tudi v iskanje drugih virov za sofinanciranje potrebnih prostorov za dejavnost dnevnega varstva. Politika dodeljevanja družbenih pomoči se je uresničevala v okviru danih možnosti. Kultura Na področju kulture smo v tem obdobju namenili večjo pozor-nost prednostnima področjema - knjižničarstvu in varovanju naravne in kulturne dediščine. Nadaljevali smo z razglašahjem naravne in kulturne dediščine. Za spomenike so bili razglašeni grad v Polhovem Gradcu, grad na Turjaku ter paviljon ob cesti dveh cesarjev. V teku je priprava odloka o razglastitvi Barja, ki pa zaradi dolgotrajnega usklajevanja različnih interesovter različnih dokumentov med seboj kasni. Zgradili smo nadomestne prostore matični knjižnici »Prežihov Voranc« in jih predali v dejavnost. Selektivno smo pristopili k vrednotenju izvršenih programov kulturno-umetniških društev in skupin. Nadaljevali smo z urejanjem in obnavljanjem spomeni-kov NOB in revolucionarnega gibanja ter z nadaljnjim urejanjem gradu Turjak. Zdravstvo ,- ;•*->:«? Na področju zdravstva je problematika najbolj kritična. Sprejeti ukrepi ne morejo nadomestiti razkoraka med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi. Sami ukrepi pa so doživeli že precejšnjo kritiko, saj posegajo v pravice uporabnikov in izvajalcev. Kot najbolj problematična se je izkazala povečana participacija. Zdravstvena skupnost jezaključilaže leto 1987sprimanjklajem sredstev v višini 20 milijonov din. Primanjkljaj se je tudi^v tem letu nadaljeval, tako da je bilo ocenjeno, da bo konec leta znašal do 53 milijonov din. Pri tem ni upoštevan prenizek pritok sredstev v letu 1987. Zdravstvene organizacije so dobivale sredstva od samoupravne interesne skupnosti s tromesečno zamudo Za ublažitev navedene problematike so bili v mesecu novembru pripravljeni sporazumi o neposredni menjavi dela med gospodar-skimi in zdravstvenimi organizacijami. Gospodarstvo treh ijub-Ijanskih občin naj bi tako zagotavljalo sredstva za sanacijo raz-mer v Univerzitetnem kliničnem centru, dve pa za Zdravstveni dom ter Lekarno Ljubljana. Sredstva naj bi se zbirala v višini izpada pritoka zaradi združene prispevne stopnje in bi omogočila pokritje 1/3 še potrebnih sredstev. Drugo tretjino bi pokrili s stabi-lizacijskimi ukrepi, za ppeostali del pa bi morali poiskati še druge rešitve. Povečanje možne stopnje rasti skupne porabe bo delno omilila problematika, ne bo je pa rešila. Zato so v pripravi tudi sistemske rešitve. V razpravi so dokumenti, ki naj bi omogočali prenos specialističnega zdravstva na republiško raven. Pripravija pa se tudi sprememba zakona o zdravstvenem varstvu, ki bo omejila pravico do zdravstvenega varstva na nižjo raven kot je tako sedaj dogovorjena. ..¦¦_;. - Zaradi zelo slabega pritoka sredstev po samoupravnem spora-zumu o združevanju sredstev za nekatere negospodarske investi-cije ni bilo moč dokončati gradnje ZP Ig. Prostori so v tretji gradbeni fazi z zaporo Iz programa samoprispevka III pa je dokončana ZP Škofljica, ki bo nudila ustrezne pogoje za izvajanje dejavnosti za prebivalce treh KS in sicer Škofljico, Želimlje in Pijavo Gorico. ¦ ; : •. f Raziskovanje Občinske raziskovalne skupnosti in Mestna raziskovalna skup-nost Ljubljana so v letu 1988 svoje programe dela in usmeritve dela na podlagi nove organiziranosti še bolj povezovale ter tudi širile dejavnosti. S tem naj bi povečali svoj prispevek k preobrazbi gospodarstva in družbe. Možna in potrebna znanja naj bi razvijali skladno z družbenimi cilji, opredeljenimi s planskimi akti družbeno poli-tičnih skupnosti z osnovnim smotrom, prispevati k povečevanju družbenega proizvoda. Politika dela občinskih in mestne raziskovalne skupnosti teme-Iji na treh ključnih usmeritvah: - prenos znanja v gospodarstvo, • ¦'¦-" - pridobivanje in ustvarjanje novega znanja, ¦ . - vzgoja in usposabljanje raziskovalnih kadrov. > ~ Že z osnutkom plana je bila potrjena osnovna vsebinska usme- ritev, da je potrebno v Ljubljani oblikovati enoten program vseh občinskih in mestne raziskovalne skupnosti in sicer na vseh ključnih ter dogovorjenih področjih delovanja: - Izvajanje raziskovalnega programa, - izvajanje programa pospeševanja raziskovalne dejavnosti, - izvajanje programa pospeševanja inovacijske dejavnosti. Pri oblikovanju in opredeljevanju raziskovalnega programa je osnovno stališče to, da imajo prednost naloge, specifične za občino in samo mesto Ljubljana, ki pa jih je obenem možno povezovati tudi v slovenske in jugoslovanske projekte. Vse občinske raziskovalne skupnosti so v programu sprejele in pričele izvajati program vzpodbujanja raziskovalne dejavnosti med mladimi ter program pospeševanja inovacijske dejavnosti. Iz sredstev republiške raziskovalne skupnosti se pripravlja gradnja novega objekta Centralne tehniške knjižnice. Pridobljen je že del zemljišč in porušen objekt ob Tržaški cesti. Priprava kasni, zaradi pritožb lastnikov objekta, ki stoji na tej lokaciji ter spomeniške valorizacije objekta. Telesna kultura ¦ ' " ! Program telesne kulture se izvaja v zmanjšanem obsegu v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Žaradi finančne problematike je zelo težko zagotavljati sredstva za izvajanje programov dru-štev, katerih dejavnost je prenostna. V skladu z usmeritvami se povečuje delež neposredne menjave dela, t. j. članarin udele-žencu teh dejavnosti. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Na področju urejanja prostora in varstva okolja je komite v tem obdobju sodeloval pri pripravah in sprejemu naslednjih prostor-skih izvedbenih aktih: — sprejeti prostorsko izvedbeni akti: ¦*'" ; •' " VM 2/4 in VM 6/1 Motel — odlok o sprejemu zazidalnega načrta sprejet na skupščini julija 1988 VI 2/4 Mirje — odlok o sprejemu zazidalnega načrta sprejet na skupščini maja 1988 VP 2/3 Tovil — odlok o sprejemu zazidalnega načrta na skupš-čini aprila 1988 .; Opravljene javne razgrnitve:, .• ,^ • . VT 1/1 industrijski tir ¦¦ ¦ ¦" ',. '. ' ;'¦/¦ ¦' - VS 2/11 Rakova jelša .¦'.¦> i:\ , : : : VS3/2 Vič '. ¦•.. .;¦;. ¦\"[-i.¦.", •¦¦¦¦¦ :• VR 2/7 Slovenija-avto .', .; ¦ ? ? ¦'. ' VS 1/6 London . '¦ .!•¦ V '., lokacijski načrt vodovod Turjak ¦ ¦¦ ¦ , ' ; ^ . Izdelane programske zasnove in posebne strokovne podlage VR 1/2 in VR 2/1 ob Ljubljanici , VS 10/3 Mala vas VS 1/5 llovica VR 3/4 in VR 7/1 TRC Bokalci .. VS40/6Gudnje zadrževalnik Božna • Izdelane programske zasnove: ' . ' VP 2/1 Tobačna VP3/2Brdo ¦ ' " ' VP 16/1 Vrbljene — Tekstilka VE 20/1 Podpeč VP 20/1 Podpeč VP 21/1 Podpeč-IPKO VP 35/1 Horjul V tem obdobju so potekale dejavnosti v zvezi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 v zvezi z uskladitvami z republiškim družbe-nim planom. V sodelovanju s komitejem za družbeno planiranje in gospo-darstvo so bile določene lokacije za kontejnerske trgovine. V sodelovanju z Mestno upravo inšpekcijskih služb pa so bile odstranjene barake na Teslovi ulici, v Murglah in cesti v Mestni log. Komisija za ponovno presojo ekoloških vidikov industrijske cone VP 1/2 Rudnik je podala zaključno poročilo in prenehala z delom. Lokacijski postopek za Polikem vodi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. , Akcija NASTUS je obstala. Odbor za razvoj kabelskega distribucijskega sistema zaradi nedorečenosti nosilca planiranja in vzdrževalca še ni zaključila z delom. . Vodijo se aktivnosti za izgradnjo Kolegija raziskovalcev. S strokovnimi službami Sklada stavbnih zemljišč so bili vodeni razgovori v zvezi s programom izdelave prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev v letu 1989. Ugotavljamo, da program izdelave prostorsko izvedbenih načr-tov za leto 1988 ne bo v celoti v tem letu realiziran, ker priprav-Ijalci zaradi zakasnitev pri izdelavi dodatnih raziskav in izvedeni-ških mnenj niso v roku uspeli pripraviti ustreznih gradiv. Od nalog, ki bi morale biti letos opravljene, pa Sklad stavbnih zemljišč ni naročil ureditvenega načrta za območje urejanja VR 1/ 2 in VR 2/1 ob Ljubljanici. V tej točki letna resolucija ne bo realizirana. Stanovanjsko gospodarstvo x V tem obdobju je bila zaključena gradnja stanovanjskih objek-tov v soseski Grba in soseski Ig. Nadaljuje se stanovanjska gradnja na območju Galjevice. Poleg nalog opredeljenih z letno resolucijo smo v obravnava-nem obdobju vodili že aktivnosti za razrešitev celotne problema-tike območja Trnovega - zunanja ureditev, ureditev Eipprove ulice, problematika parkirišč, prometa in prometne varnosti. Komunalno gospodarstvo: Na komunalnem gospodarstvu so se v obravnavanem obdobju vodile aktivnosti na vseh področjih: oskrba z vodo, kanalizacija, ceste, PTT, elektro, javni potniški promet. Oskrba z vodo Zgrajen je primarni vod od črpališča Brezova noga do doma v Dragi pri Igu ter povezovalni vod Brezova noga-Pijava gorica. Zgrajen je primarni vod ob Tržaški cesti od Dolgega mostu do Gorjanca. :. Lokalni vodovodi: Obnovljen je primarni vod po Poti v Rakovo jelšo. V uporabo je predano vodovodno omrežje na Rakitni, zgrajeno je vodovodno omrežje na črnem vrhu in Šentjoštu ter Gornjem Igu. V pripravi pa je tehnična dokumentacija in druge aktivnosti za vodovod v KS Horjul (Žažar), KS Podpeč-Preserje (Virje) ter v KS Rudnik (Nad Londonom) Kanalizacija • V gradnji je čistilna naprava za območje Vnanjih in NotranjiVi goric. Nadaljuje se izgradnja primerne kanalizacije v industrijski coni VP 2/1 Rudnik. V zaključni fazi je izgradnja kanalizacijskega omrežja na območju Kozarij, ter obnova kanalizacije v Rožni dolini (v sklopu obnove cest iz samoprispevka). •• . Plin Dokončan je primarni vod po Cesti XVIII. divizije do Viatorja v coni VP 2/1 Rudnik. . Toplovodno omrežje V zaključni fazi je gradnja primarnega toplovoda od Aškerčeve po Mirju, Jamovi do Elektrofakultete. Objekti ob tej trasi so v fazi priključevanja. Elektro omrežje Zgrajene so bile TP postaje z razvodnim (rekonstruiranim) omrežjem Rakova jelša II., Grba, Velike Lašče. Potekajo aktivnosti za gradnjo 10 KV voda RTP Vič - IC Rudnik. Kolektivna komunalna raba V promet je puščena južna obvozna avtocesta (postopke so vodili republiški organi) skupaj z nadvozi Ižanske ceste, Peruzzi-jeve ceste in križiščem na Dolenjski cesti. Nadvoz Kardeljeve ceste je v zaključni fazi. Na cesti Črna vas - Podpeč je v zaključni fazi utrditev brežin ob mostu čez Iško. Izveden je nov železniški prehod v Notranjih goricah, dela na cestah v Rožni dolini so potekala skladno s programom lokal-nega samoprispevka. Obnovljene so ceste X (KS Vrhovci), Postojnska in Hajdrihova (KS Milan Česnik). Promet in zveze Mestni potniški promet je povezal področje Barja z mestnim središčem s progo Barje - Opekarska cesta - Tomačevo. PTT ' v : V uporabo je izročena ATC Škofljica z omrežjem Škofljica in Lavrica, omrežje na Plešivici ter dograjena 1. faza omrežja Brezo-vica. Položen je primarni 1000 parni kabel od centrale Vič do Plutala. Potekajo aktivnosti za izgradnjo PTT omrežja na območju Brezovice, Vnanje gorice, Notranje gorice, Podpeči - Preserja, Rakitne in Golega. 6. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Letni program nabave opreme za potrebe štabov in enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in občinskih enotah je realiziran 90%. Program nabave opreme upravno-vojnih zvez za potrebe vodenja je realiziran 100%. Nabavljene in postavljene so UKV radijske postaje v vseh krajevnih skupnostih (38). Nabava opreme za potrebe občinskih organov in za nastanitvene rezerve je pote-kala po programu. Prioritetne naloge na področju obrambno-varnostnega načrto-vanja so bile opravljene. Ravno tako je bilo opravljeno ažuriranje obrambno-razvojnih načrtov, vendar ne v vseh okoljih enako uspešno. V tretjem tromesečju smo posebno pozornost namenili ukre-pom varnosti in samozaščite ter nadzoru obrambno-varnostnih načrtov v krajevnih skupnostih. Uresničevanje obrambno razvojnega načrta za leto 1988 bomo ocenili ob koncu leta. 7.OBČINSKI UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1988, je sestavljen na podlagi Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1988. Sredstva splošne porabe so oblikovana v višini 90% ugotov-Ijene rasti dohodka v gospodarstvu SR Slovenije za leto 1987. Obseg sredstev se bo v posameznih obračunskih obdobjih uskla-jeval z doseženo rastjo dohodka gospodarstva v SR Sloveniji. Skupščina občine je sprejela odlok o spremembah in dopolni-tvah odloka o proračunu za 1988, s katerim so vsem uporabni-kom zagotovljena sredstva za OD v višini 119%, za materialne stroške pa 150% na sredstva v preteklem letu. Upravni organi in strokovne službe skozi vse leto 1988 nadalju-jejo z aktivnostmi za povečanje učinkovitosti dela, za racionaliza-cijo in modernizacijo dela v skladu s programom IS in priporočil republiškega IS. Skrbi za zagotovitev primernih pogojev za delo je dan poseben poudarek s ciljem, da bi bilo opravljenje storitev za občine čim kvalitetnejše. Hitrejši razvoj ovirajo interventni zakoni, kar se občuti tudi na področju informacijskega sistema. Kljub temu je bilo v tem obdobju več pozitivnih premikov in aktivnosti za hitrejše reševa-nje zadev in večjo preglednost nad evidencami ter za boljšo informiranost občanov in delovnih Ijudi, ki uveljavljajo pravice in izpolnjujejo obveznosti do družbe. V letu 1988 so bila v okviru procesa modernizacije in racionali-zacije vsa tajništva upravnih organov pa tudi finančno materialna in pisarniško poslovanje in nekatera druga področja administra-tivnega dela opremljeni z mikroračunalniki, s čimer je dosežena višja kvaliteta dela in v večji meri je odpravljeno ročno vodenje raznih evidenc in pisanj. Vsi uporabniki teh računalnikov so se ustrezno strokovno usposobili, reševanje zadev je hitrejše in kvalitetnejše. V dogovorih je nadaljnje izboljšanje poslovanja z vzpostavitvijo mreže baz podatkov in vključevanje v republiške projekte, ki pomenijo poenotenje informacijskega sistema za državno upravo v SRS.