SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXI (65) • STEY. (N°) 21
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 7 de mayo - 7. maja 2012
NA TREZNJENJE V KOČEVSKI ROG
Razgibana pomlad
URŠKA MAKOVEC
Kočevski rog trezni glavo, trezni dušo, trezni telo! Že samo ob misli, ob pisanju o tej temi se počutim nelagodno, ko s polnim želodcem sedim na udobnem stolu, poslušam prijetno glasbo (pa čeprav je to težki Beethoven). Kočevska brezna pač ne dopuščajo udobja, mehkužnosti, polovičarstva, relativizma. Ti gozdovi so ena sama jasnost, preproščina, duhovne vaje par excellence.
Sedaj tudi že uradna zgodovina prizna, da v slovenskih breznih ležijo kosti skoraj sto tisočih, ubitih brez sodnih procesov. Z današnjega zornega kota sta torej (tudi če izključimo pri nas običajno vrednostno presojo) več kot očitna vsaj dva zločina: umor in trupla, ki jih še vedno nismo pokopali. Smrtna kazen je danes pri nas prepovedana, na pokop trupel pa nas je pred kratkim spet opozorilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Na teh krajih se torej srečujejo življenje, krvoločnost, trpljenje, smrt. In molk.
V	Rog se po navadi odpravimo z avtomobili ali z avtobusi, redki tudi s kolesi. Ko prideš tja, je ob soočenju z vsem zgoraj navedenim jasno, da bi moral priti po kolenih ali vsaj bos. Da bi se prej moral postiti. Da bi moral ob stiku življenja s smrtjo obnemeti.
V	taki drži bi se seveda tudi misli zbistrile. Politika bi vedela, kaj je skupno dobro, gospodarstvo bi služilo človeku, državljani pa bi se zavedali svojih pravic in dolžnosti. Vse bi se postavilo na pravo mesto, če bi bile osnovne civilizacijske norme jasne in bi po njih tudi živeli. Nepomembne misli bi ob roški realnosti zbledele, ostala bi le nepremagljiva želja po življenju. Nedavno sem dejala, da človek v Rogu postane bolj človek, kristjan pa bolj kristjan. A je vsekakor tudi res, da brez osnovne drže telesa, brez sklonjene glave in brez klečanja ne bomo v polnosti dojeli posvečenega kraja. Lani na Teharjah me je na primer neka gospa prav trdo »prijela«, ker sem izrazila nestrinjanje z izborom knjig za Cankarjevo priznanje (takrat je bila to ravno vroča tema). Češ, ali sem sploh prebrala knjigi, ali vem, kaj v njih piše, ali sem umetnica, da bi lahko presojala, kaj je umetnost, oziroma pedagoginja, da bi vedela, kaj je za otroka dobro ... Po prvem šoku, da moram o takih rečeh diskutirati na takem kraju, sem ji poskušala obrazložiti, a popolnoma brez uspeha. Kraj sam torej ni dovolj. Mogoče bi daljši postanek v spominskem parku kaj bolj zalegel, a bistvena je drža, s katero tja pridemo. Prepričana sem, da ta gospa niti o tamkajšnjih dogodkih ni imela kaj dosti pojma. Verjetno je morala le pripeljati svoje starše in hočeš nočeš poslušati govorance. Nenazadnje je bil tam tudi marsikdo od naših vodilnih, pa očitno ni zaleglo.
Rog, Teharje, Huda jama in vrsta drugih grobišč so kraji preprostosti, ki je v današnji kompleksnosti življenja (vsaj v naših očeh je nadvse kompleksno) ne zaznamo več. Niti kristjani večinoma ne. Zgražamo se nad »drugorazrednostjo« teme, naša dejanja pa pokažejo, da je tudi za veliko večino od nas ta tema resnično drugorazredna (da ne rečem še česa slabšega). Število ljudi, ki se tam zbira, je takorekoč zoženo na svojce pobitih. Takih pa je seveda vedno manj. Kje so torej tisti, ki svoje prepričanje, da gre za prvorazredno temo, tudi živijo? Bo čez dvajset let, ko bodo svojci pomrli, pri spominski maši le še peščica »ideološko nadudlanega« podmladka?
Ko tole pišem, se mi zazdi čudno, da še nihče v Kočevskem rogu ne organizira duhovnih vaj v tišini. Asketski kraj, soočanje z onostranstvom, prava gora spremenjenja! Pa se ob tej misli le nasmehnem. Ne, ker ne bi bila na mestu, ampak ker niti marsikateri duhovnik (kaj šele, da bi to pričakovala od laikov) ne zmore iti v Rog le kot človek. Brez ideologije in predsodkov. Le kot človeško bitje - kot del stvarstva, ki je zaradi tam storjenih grozodejstev še vedno ranjeno (če se tega zaveda ali ne).
Trdim, da prave krize, o kateri sicer neprestano govorimo, ne v državi ne v Cerkvi še ni. Ko bo, se bomo toliko streznili, da bomo sposobni odvreči balast, utihniti in razumeti jasno sporočilo Roga, ki ni nič drugega kot preprosto povabilo vsakemu od nas: Bodi človek!
(Časniksi)
Kar vroče je že v Sloveniji, čeprav še ni nastopilo poletje. Politična scena je namreč precej razgibana. Vlada skuša s polno paro dokončati uveljavitev ukrepov, ki naj prinesejo red in stvarnost v finančno delovanje po daljšem času neredov in zapravljanja.
Preteklo sredo 30. maja je namreč vlada sprejela paket 16 zakonov, ki zajema 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Med njimi je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav izpostavil odpravo administrativnih ovir ter nekatere finančne spodbude in razbremenitve.
Že prejšnji teden je vlada v obravnavo v DZ poslala predlog zakona o poroštvih za investicije gospodarskih družb, s katero želi omogočiti večje izkoriščanje poroštev za posojila za investicije in za obratna sredstva. Prav tako je v DZ tudi že predlog novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, s katero naj bi izdajanje tovrstnih obveznic dejansko zaživelo.
V javni obravnavi pa je predlog novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Gre za pomemben zakon, ki uvaja nov plačilni instru-
ment - izvršnico, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Žerjav ter poudaril, da se pobot obveznosti ohranja.
Ukrepi pa so v teku tudi že v javnem sektorju. Plače javnih uslužbencev so se po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ s 1. junijem linearno znižale za osem odstotkov, hkrati pa bodo dokončno odpravili plačna nesorazmerja. Znižali se bodo tudi regres in drugi prejemki zaposlenih v javnem sektorju. Javni uslužbenci bodo to občutili julija ob izplačilu junijskih plač.
Medtem pa je prišlo do važnega premika na slovenski levici. Igor Lukšič, bivši minister za šolstvo, je na volilnem kongresu Socialnih demokratov preteklo soboto 2. maja premagal dolgoletnega predsednika stranke Boruta Pahorja. Mandat za vodenje stranke so mu delegati podelili s 190 glasovi, medtem ko jih je Pahor prejel 180.
Novi predsednik SD Lukšič napoveduje, da bodo odslej do vlade bistveno bolj trdi. »Kongres je zbral neko voljo za spremembo, da gremo v levo,« je po razglasitvi dejal Lukšič.
Ob tem je opozoril, da ta volja »ni tako močna, kot smo nekateri pričakovali«. Zato bodo morali po njegovih besedah vsi skupaj vložiti ogromno napora, da stranko premaknejo bolj v levo.
V vladni koaliciji pa je zadnje dni prišlo do rahlega razhoda. V NSi namreč ne bodo podprli ustavnih sprememb referendumske ureditve, saj nasprotujejo uvedbi 35-odstotnega kvoruma, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma, je povedala predsednica stranke Ljudmila Novak. Odločitev so sprejeli na seji izvršilnega odbora stranke, Novakova pa je dodala, da se sicer strinjajo z zaostrovanjem pogojev za razpis referenduma. Kot je pojasnila Novakova, je po razpisu referenduma dolžnost državljanov, da se ga udeležijo, ob tem pa o rezultatu ne smejo odločati tisti, ki se ga ne udeležijo. »Ko je referendum že razpisan, ko je izveden, za to porabimo kar nekaj milijonov evrov, na koncu pa ob nezadostni udeležbi ta referendum ne bi bil veljaven. Prav zaradi uvedbe kvoruma bomo nasprotovali spremembi ustave glede referenduma,« je še dejala.
Papež na srečanju družin v Milano
Papež Benedikt XVI je potoval v Milano na sedmo svetovno srečanja družin, ki je potekal od minule srede do nedelje pod geslom Družina: delo in praznovanje. Papež je imel do nedelje pet nagovorov, vrh njegovega obiska pa je bila nedeljska sveta maša, ki se jo je udeležilo več kot milijon romarjev iz Italije in približno 170 drugih dežel.
Po sprejemu na letališču je papež imel na trgu pred znamenito stolnico prvi nagovor. Zbranim je povedal, da katedrala, simbol njihovega mesta, vabi k vzdigovanju pogleda navzgor, proti Bogu. Prav to pa tudi že od vedno zaznamuje Milano, ki je križišče narodov in kultur.
V svojem prvem nagovoru med apostolskim obiskom v lombardijski prestolnici se je Benedikt XVI. spomnil na svetega Ambroža in druge velike pastirje, ki so bili pomembni za Milano: sveti Karel Boromejski, »oblikovalec zavesti in narodnih navad«; blaženi kardinal Andrea Carlo Ferrari, ki je spodbujal socialno prenovo v krščanskem duhu; blaženi Alfredo Ildefonso Schuster, t. i. kardinal molitve, neutruden pastir, ki se je popolnoma podaril za svoje vernike. Dva milanska nadškofa sta bila izvoljena tudi za Petrova naslednika: Achille Ratti je postal papež Pij XI., Giovanni Battista Montini pa papež Pavel Vi. Benedikt XVI. je navsezadnje omenil še primer drugih duhovnih sadov, ki so dozoreli v ambrozijanski Cerkvi. Med njimi je sveta Gianna Beretta Molla, ki je bila žena in mati, dejavna v cerkvenem in civilnem okolju, ter ki je znala izražati lepoto in veselje vere, upanja in ljubezni.
Zbrane predstavnike je spodbudil, da je zdaj njihov čas, da vso bogastvo v kulturi in veri prenesejo na prihodnje generacije, skupaj z vero v Jezusa Kristusa, ki živi sredi med njimi. Pri tem mora biti posebna pozornost name-
njena družini, ki je znamenje stabilne kulture, naklonjene človeški osebi.
Prvi del srečanja v Milanu, ki se je sklenil v petek je bil sestavljen predvsem iz predavanj in okroglih miz v sklopu teološko-pastoralnega kongresa. Rdeča nit je bila družina v povezavi s posvečevanjem Gospodovega dne. Številni sociološki, antropološki in teološki strokovnjaki so se strinjali, da družina, kljub številnim spremembam in izzivom, ostaja temeljni kamen civilnega življenja in družbe.
Približno 900 otrok in mladostnikov iz 53 držav pa je imelo priložnost za razpravo o družinskih temah, z metodami, ki so zanje najbolj primerne; s pogovori, petjem, plesi. »Družina, delo in počitnice so darila in blagoslovi Boga, da nam pomagajo živeti popolnoma človeško,« je dejal Benedikt XVI. Mlajše generacije pa so pozvane, naj gradijo sanje in pot, ki lahko spreminja svet. Vse to pa se začne s trdnimi koreninami, ki so vtkane v družini.
V	soboto dopoldne je Benedikt XVI počastil relikvije svetega Karla Boromejskega. Temu je sledilo srečanje z birmanci na stadionu Giuseppe Meazza, ki se imenuje tudi San Siro. Papež se je tudi udeležil pričevanj, na katerih so posamezniki spregovorili o svojih krščanskih izkustvih. Na istem kraju je papež Benedikt v nedeljo dopoldne maševal. Slovesne svete maše se je udeležilo več sto duhovnikov, škofov pa tudi kardinalov.
V	svoji sklepni besedi pred molitvijo angelovega čaščenja je sveti oče vsem zaželel, naj Bog, ki je Oče, Sin in Sveti Duh vsem pomaga rasti v modrosti ljubezni in razumevanja po vzoru Device Marije, ki je zgled hčere, matere in žene, da bi tako naši domovi postajali vedno bolj bivališča Boga in resnična domača Cerkev.
Spomnili smo se junakov
Preteklo nedeljo 3. junija je v Slovenski hiši v Buenos Airesu potekala žalna spominska proslava naših žrtev. Podrobno poročilo bomo objavili v prihodnji številki.
TURNEJA SANJUŠKEGA ZBORA (2)
Gorenjska, Koroška in
Rog
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Gorenjska nam je pripravila še nekaj presenečenj. V torek 29. maja, po odličnem kosilu v Adergasu, smo se znašli v lepi Škofji Loki. Gostitelj v Loki je znani predsednik muzejskega društva, Aleksander Igličar, ki je lani z ženo v sklopu Družine obiskal Argentino.
ško. Prvi obisk je bil namenjen Vetri-nju in vetrinjskemu polju, ki je tesno povezan z usodo naših prednikov in našo identiteto. V vetrinjski cerkvi smo si ogledali spominski plošči, vstavljeni v spomin povojnih dogodkov in se Materi božji zahvalili za preživele ter jo prosili za vse naše rajne.
Na poti v glavni del mesta, smo spoznali rojstno hišo velikega Slovenca, dr. Tineta Debeljaka. Na Starem trgu nas je pričakal ansambel, ki že 40 let igra slovenske tradicionalne viže. Od tam smo se namenili na škofjeloško gimnazijo, kjer je zbor sodeloval pri otvoritvi razstave posvečene Bari Remec. Doživeto so jo organizatorji predstavili kot ilustratorko Debelja-kovih literarnih del. Odkrili smo tudi Baro in »ateka«, domači vzdevek dr. Debeljaka v družinskem krogu, v toplih besedah vnukinje Mojce Vomber-gar.„
Čas koncerta se je hitro bližal. V župnijski cerkvi sv. Jurija odziv ne bi mogel biti boljši. Polna cerkev poslušalcev je nagrajevala vsako pesem. Župnik g. Lojze Snoj je povedal, da je število ljudi nenavadno visoko; med njimi tudi številni sorodniki, ki so želeli svojce pozdraviti in čestitati za uspešno pevsko turnejo.
Po koncertu smo se lepo zahvalili organizatorjema koncerta, to sta g. župnik Snoj in g. Igličar, ki se je obenem zahvalil pevovodkinji prof. An-drejki Selan Vombergar, ustanovitelju zbora, g. Andreju Selanu ter posebno odlikoval četrto generacijo Debeljako-vih v osebi pravnuka, Marjana Vom-bergarja.
Pozni večerji sta se pridružila član Slovenskega okteta Janez Triler in hčerka Maja. Očarala sta nas s pesmijo in melodijo, ki je odmevala pozno v noč.
Toliko čustvenih doživetij, toliko prejetih milosti, toliko dobrote okoli nas in med nami; vse je našlo pravo mesto zahvale, ko smo se na sredo 30. maja odpeljali na božjo pot na Brezje. Polni zahval za prejete dobrote in s prošnjo za naše družine, prijatelje in dobrotnike smo skupno zmoli-li brezjanski Materi božji.
Po duši pa še telo. Kaj boljšega kot čokolada! Ustavili smo se v prodajalni Gorenjka, ter nabrali dobrot za naše domače in prijatelje.
Vse je kazalo, da se bo vreme poslabšalo. K sreči so se oblaki razpršili in vsa mogočnost blejske pokrajine se je razkrila pred nami. Nekateri s pletno (čoln s platneno streho in »voznikom«), drugi s čolni na vesla, smo prispeli na blejski otok. V cerkvici sredi otočka je dolgo zvonilo, ko je vsak izmed nas pritrkaval med tem, ko je tiho izrekal želje.
Trud veslanja je bil hitro nagrajen: okusili smo »originalne blejske kremne rezine«, po domače kremšnite.
V petek 1. junija smo zapustili Slovenijo, da bi obiskali zamejsko Koro-
Naslednji obisk je zajel še starejši del zgodovine, ko smo obiskali zibelko slovenstva, cerkev Gospe Svete.
Po obilnem kosilu smo se napotili v Železno Kaplo, župnija g. Poldeja Zundra, dobrotnika mnogih skupin, ki so prispele iz Argentine in našle zatočišče v domu na Rebrci; občina s slovenskim županom, tudi znanem med Slovenci v Argentini: Franc Jožef Smrtnik.
Zbor je pel pri sv. maši, ki je daroval g. Zunder in se mirno pripravil na koncert. Napravili so argentinsko--koroški večer. Najprej je zapel oktet Suha, potem Mešani pevski zbor Sele in še Bratje Smrtnik. Nastop MPZ San Justo je zaključil večer posvečen glasbi in medsebojnemu prijateljstvu.
Pri večerji smo ravno te prijateljske vezi še naprej krepili in obnavljali! Srečali smo Bernardo Fink Inzko, ravnatelja doma v Tinjah g. Jožeta Ko-peiniga in mnogo članov Gallusovega zbora iz Celovca, ki so kot prvi zbor gostovali v Argentini in toliko drugih. V imenu Krščanske kulturne zveze je dr. Zdravko Inzko podelil MPZ San Justo posebno listino v priznanje in zahvalo za 40 let delovanja zbora.
Za nas so na Koroškem skrbeli Krščanska kulturna zveza, župnik Železne Kaple, g. Polde Zunder, omenjene pevske skupine, občina Železna Kapla, Posojilnica Železna Kapla, Zal-ka Kelich Olip, Marija Gruškovnjak in Nužej Tolmajer.
Zahvale organizatorjem in dobrotnikom: Bertej Logar za Oktet Suha; Nanti Olip za Mešani Pevski Zbor Sele; Franc Jožef Smrtnik za kvartet Bratov Smrtnik. Prav župan Franc Jo-
peljala na Primorsko. Tokrat v mesto Most na Soči - nekoč Sv. Lucija - na jubilejni in obenem dobrodelni koncert Slovenskega okteta ob 400 obletnici posvetitve farne cerkve Sv. Lucije, v kateri naj bi s podporo vseh dobrotnikov na žegen 24. junija zadone-le obnovljene orgle.
Oktet je po odličnem koncertu poskrbel tudi za pogostitev za vse nas. Ko smo še prepevali; se je pridružil tudi Oktet Simona Gregorčiča iz Kobarida. Hvala Oktet za enkraten večer!
Nedelja 3. junija je imela za nas poseben pomen: skoraj vsi smo se prvič udeležili žalne slovesnosti v Kočevskem Rogu. Pred nami je bil pretresljiv kraj tragičnih dogodkov. MPZ San Justo je s petjem oblikoval sv. mašo, ki jo je daroval apostolski nuncij Juliusz Janusz, somaševal je dr. Janez Grilj.
Po maši se je pričela akademija. MPZSJ je zapel Na tujih tleh, Moški zbor pa Venček narodnih. Zvrstili so se sledeči govorniki: Federiko Potočnik, podpredsednik Nove slovenske zaveze, g. Jože Pavlič in glavni govornik g. Boštjan Zadnikar. V imenu zbora sta pozdravila Marjana Uštar in Marjan Vombergar s sledečimi besedami:
Spoštovani romarji, kristjani in državljani!
Predstavljamo organizirano slovensko skupnost v Argentini.
Smo že tretja, v nekaterih družinah celo četrta generacija Slovencev in Slovenk, ki želimo vedeti, kje ležijo ostanki naših dragih ter da bi jih smeli dostojno pokopati.
Starši in stari starši so nam posredovali bistvo naše identitete: Mati, domovina, Bog -
družina nam je sveta, domovina nam je draga, vera, naša luč.
Vsako leto od tragične revolucije dalje -včeraj naši predniki, danes mi-obhajamo spominsko proslavo.
V veliko čast si štejemo, da smemo ob 40. obletnici Mešanega pevskega zbora San Justo, biti tu med vami.
Z velikim ponosom in zavedajoč se prilike in svetega kraja kjer se danes nahajamo, ostajamo zvesti svojim koreninam.
Na konec smo zapeli izseljensko himno Slovenija v svetu, prižgali svečke ob breznu, zmolili in zapeli Lipa zelenela je.
Organizatorji -Nova slovenska zaveza- so bili zelo hvaležni za naš prispevek. Pri kosilu, je apostolski nuncij Janusz zaprosil še kakšno pesem;
TONE MIZERIT
žef Smrtnik je bil veselo presenečen, da so nemški poslušalci bili deležni odličnega koncerta, ki ga je izvajal zbor, čigar člani so ponosni na dvoje-zičnost.
Res lepo doživetje na slovenskem Koroškem!
V soboto 2. junija nas je pot zopet
nuncij govori lepo španščino in kot je sam izjavil tudi portunol, iz časov ko je službo božjo opravljal v Braziliji.
S sorodniki, znanci, prijatelji, skratka vsemi, Slovenci iz Argentine, smo napravili še skupni posnetek, kot simbol pričevanja naše skupnosti o tragediji slovenskega naroda.
mit
Nekaj poka v modelu. Tako opevana zgradba, ki naj bi po vladni pripovedi bila temelj nove in bolj pravične družbe, kaže razpoke, ki jih ni mogoče več zakriti. Vprašanje je le, če bo vladi uspelo, da temelje in stene popravi pravočasno, preden struktura odpove in se zruši.
Kako strašna slepota ... V slovenskem srednjem veku so stražni ognji zagoreli, ko so se bližali Turki. Ljudje so zbežali v gozdove, se poskrili ali zatekli za zidove taborov. V Argentini so že leta goreli stražni ognji in napovedovali nevarnost, a vlada jih ni hotela videti. Že leta 2005 je tedanji gospodarski minister Roberto Lavagna predlagal, da bi »ohladili« ekonomijo in preprečili inflacijo. Predsednik Nestor Kirchner ga je takoj odstavil. Tam se je spočel sedanji položaj. Gospodarstvo je bilo, po krizi leta 2001 »pecifizirano«. Država je na energetskem področju beležila 5.200 milijonov dolarjev letnega profita. Lani je v isti postavki imela 2.900 milijonov ameriške valute deficita. Leta 2005 so razne podpore ogroženim socialni sektorjem znašale 3.500 milijonov pesov. Lani so dosegle 74.500 milijonov. Še leta 2004 je državni proračun beležil pozitivni izid v višini 2,6% DBP (domače bruto proizvodnje). Lani je bil negativen v višini 1,9% DBP V vseh teh letih so razni strokovnjaki opozarjali, da pot ni prava. Opozarjali so, da po gorah gore grmade in napovedujejo bližajočo se nevarnost. Ni hujšega slepca kot tistega, ki noče videti. Letos je prišel trenutek, ko je vlada spregledala. Prepozno? Isti strokovnjaki, ki so opozarjali na nevarnost, menijo, da še ni prepozno. Dvomijo pa, da bi vlada bila pripravljena izvesti potrebne ukrepe, da državo (in družbo) izpelje iz močvirja. To bi pomenilo priznati, da je v osmih letih storila vse narobe in zamudila zgodovinsko priložnost, ki jo je Argentini nudil ugoden mednarodni položaj. In seveda, da je zapravila ves kapital, ki ga je isti položaj natočil državi. Ukrepi bi tudi povzročili nejevoljo, ki bi se izrazila na prihodnjih volitvah.
Razne barve solate. V Venezueli, ki je vzor kir-chnerizmu, dolarja sploh ne smejo imenovati. Zato mu ljudstvo reče »solata«. V Argentini bo kmalu tako. In ta »solata« je lahko svetlo zelena, temno zelena, ali celo »modrozelena«, saj sedaj črni dolar imenujemo »blue« (modra barva). Da vlada ne ve, kaj naj stori je dokaz, da je skušala kontrolirati ceno ameriške
valute na podtalnem trgu. Pravi nesmisel. Bistvo tega trga je prav dejstvo, da vlada nad njim nima kontrole. In kljub temu je bivši šef kabineta vlade in sedanji senator Anibal Fernandez odločil, da mora biti cena »blue« dolarja 5,10 pesov, ko se suče okoli šestih pesov, medtem ko je bila uradna cena 4.49. Ni treba biti ekonomski izvedenec, da se ugotovi vzroke. Od leta 2007, ko se je inflacija kruto ojačila, pa do danes, so realne cene poskočile za 189%. V istem obdobju je dolar na uradnem trgu zrasel le za 43%. Vsak bo videl razliko in vsakdo bo hotel varčevati v ameriški valuti in ne v pesih, saj ve, da bo prej ali slej zmagala realnost. Da skrivamo inflacijo in objavljamo lažne številke (Guillermo Moreno), nas ne bo rešilo pogube. Sedaj se je vlada zavedla, da se računi ne iztekajo prav in ji primanjkuje dolarjev. Najprej je pritisnila zavore na uvoz. Ni pomagalo. Prepovedala je, da bi tuja podjetja presežke pošiljala matičnim hišam v inozemstvu. Še vedno premalo. Končno ne uvedla nadzor (dejansko prepoved) kupovanja dolarjev. Vsak, še najmanjši nakup ameriške devize, mora imeti izrecno dovoljenje davčnega urada. To velja tudi za turiste in druge potnike, ki so lani v inozemstvu zapravili preko 3.000 milijonov dolarjev. Ukrep je ceno na črnem trgu pognal v oblake in sprožil nov inflacijski sunek. Vlada je spoznala, da so ogenj gasili z bencinom. In sedaj? Kot je te dni izjavil nek strokovnjak: ne vedo, kaj bi naredili. Obenem je še menil, da bi bila realna cena za en dolar 5,40 pesov.
Medtem pa ... Guverner province Buenos Ai -res se je ponovno uklonil predsednici. Po dekretu je uvedel davčno revalvaci-jo za kmečka posestva in proglasil davčno reformo. Scioli misli biti predsednik? Nek ameriški izvedenec mu je svetoval, naj takoj odstopi, organizira lastno strukturo in prihodnje leto kandidira za poslanca. Čez tri leta bi lahko bil predsednik brez stika s kirch-nerizmom. Ni si upal. Kot posledica novih davkov je poljedeljski sektor napovedal stavko. Ta se je kmalu razlila na vso državo. Delavske organizacije pa se bližajo razkolu. Moyano vztraja s svojim kongresom in sedaj se mu približuje še Barrionuevo. Njegovi nasprotniki pa so močni a sprti. Sicer pa opozicija tudi nima smeri ne cilja. Še vedno se izživlja v notranjih prepirih, medtem ko po deželi gori. »Turki« so že med nami ...
SDO/SFZ
43. Pevsko glasbeni večer
Glasbeni festival 19. maja je bil za intermezzo med vsakdanjim hitenjem. Vemo, da je sodobni človek obkrožen s hrupom in da mu prehitri zunanji tempo narekuje življenjski vsakdan. Prav zato se je množica poslušalcev odzvala na vabilo mladinskih organizacij in se za nekaj ur
Luči Marinčič
Matjaž Rožanec
Marjan Stare) ob spremljavi orkestra Baires Polka, so popeljali poslušalce v deželo na sončni strani Alp. Najbolj je šla v ušesa poslušalcem Tributo a Queen (Jaz Bocook, A. Herrera), budno jih je spremljala na klavirju pevka zbora, Dalma Grbec. Legendarni komad We will rock
Zbor Ex Corde
sprostila ter znova zadihala ob glasbi, ki dviguje posamezniku duha.
Najprej je blizu devete ure pred polno dvorano škofa Gregorija Rožmana v Slovenski hiši Mikaela Mehle pozdravila vse navzoče in jim odprla vrata v glasbeno šolo. Uprizorjena je bila na odru z visečimi šolskimi stoli, velikim papirnatim avijončkom in različnimi glasbili. V profesorski sobi sta se profesor Trobenta (Mauro Tundis) in profesorica Trikotnik (Barbara Kržišnik) ob starih fotografijah spominjala na svoje bivše prebrisane dijake, medtem ko je eden izmed kaznovanih (Pavel Jerman) čistil profesorjevo tubo skozi celo predstavo. Preko njunih opominov in ukorov so se dijaki po
naključju spopadli z glasbenim svetom, in se uvrstili med velikane svetovne glasbene scene. Preden je vsak stopil na oder na 43. Pevsko glasbenem večeru, jih je Tomi Klemen predstavil s posrečenim življenjepisom.
Zborovod-kinja Marta Selan Brula je prvič otvorila večer s svojimi številnimi pevci. Pevski zbor Slomškovega doma - Ex Corde je pokazal sad dvoletnih vaj. Vokalni tehnik Marcelo Brula je pripomogel, da so ženski in moški glasovi čudovito zazveneli. Po zabavni pesmi La Bamba (prir. Ramon Noble) je bilo očitno, da se med seboj zelo dobro ujemajo. Z valčkom Slovenija, odkod lepote tvoje, (S.V.Avsenik.,
you so popestrili s ploskanjem na ritem	Micaela Malovrh glasbe. A nikakor niso mogli preseči močnega aplavza, s katerim jih je nagradila publika.
Luči Marinčič je že večkrat nastopila na tem odru. Občuteno je zapela ob snemani glasbi po slovensko Simple (Maury Yeston), Breathe (Lin-Manuel Miranda) in Sone un sueno (Claude-Michel Scönberg). Izbor mirnih pesmi ustreza sladki glasbi njenega glasu.
Kot osrednja točka prvega dela je spreten pianist Matjaž Rožanec zaigral na koncertnem klavirju skladbo Spomin na prvi ples (Josip Pavčič), s katero bi se lahko zavrteli po plesišču. Ples se je nadaljeval ob melodijah priljubljenega Madžarskega plesa št. 5 (J. Brahms). Zahtevno skladbo je Matjaž izvedel šti-
riročno s prijateljem Germanom Zacorom Nielsenom. Ljudski pregovor pravi več glav, več ve, vsekakor pravilo velja tudi za prste! Za glasbeni posladek je poskrbel German s Sonato za klavir op. 57 »Appassionata«, III. Allegro ma non troppo-Presto (L. V. Beethoven) in preletel čisto vse tipke klavirja.
Klavir si je malo oddahnil s poslušanjem imenitnega glasu simpatične Mica-ele Malovrh, ki še razvija svoj lastni slog. Po lanski premieri je zopet pokazala, da na odru res uživa in obenem zna privlačiti publiko. Razveselila jo je s pesmimi Pozdrav z Ljubeznijo (Nina Pu-šlar), Need You Now (Lady Antebellum) in Man! I Feel Like A Women! (Shania Twain).
Prvi del večera je zaključila nova glasbena zasedba Luci & The Violets. Prijeten glas Lucije Ayerbe Rant je prišel do izraza ob spremljavi kitar (Ariel Rozina, Corcho Rozina, Lucas Rome in Ale Berčič), klavi-
Luci & The Violets
ature (Tomi S u š n i k), bobna (Ale Berčič) ter spremljevalnega vo-kala (Ariel Rozina).
Skupaj so izvedli Patience (Guns N Roses), You And I (ver. Glee) in Rad Bi Ti Rekel Nekaj Lepega (Don Juan). Pri slednji je pevka presenetila občinstvo z igranjem na saksofon.
Po kratkem premoru je drugi del festivala zadišal po slovenskem ljudskem izročilu. Ansambel Baires Polka je s svojo edinstveno interpretacijo, s hitrimi in počasnejšimi ritmi, delil domače vzdušje. Občinstvo je pesmi Spomin (V&S Avsenik), Pastirček (V&S Avsenik), Iz Bohinja (V&S Avsenik) in Čas počitnic (Ivan Žan Pre-šern) spremljalo s ploskanjem. Muziciranje je družini Žnidar brez dvoma v krvi. Oče Franci (trobenta) ter sinova Andrej (bombardon) in Sandi (kitara), so k skupini povabili še Branka Mari-niča (klarinet) in Marka Medvešč-ka (harmonika). Vodilno mesto so tokrat prevzela trobila.
Tudi argentinsko pokrajino so si prisotni ogledali na platnu ob skupini REmešani. Sestavljajo jo: Tina Mehle (petje, kitara in violina), Nacho Mehle (kitara), Marjan Mehle (bas kitara) in Pablo Rowies (chel-lo). Tina je publiko očarala s svojo barvo glasu tako, da so barve narave severnega dela Argentine še bolj izstopale. Pri poslušanju besedil pesmi Vida-la de la Copla („Chango" Rodriguez) in Adios pueblito de Iruya (Melania Perez) je s svojim glasom dosegla spregovoriti o toplini tamkajšnjih prebivalcev. Poslovili so se s pesmijo Roža na vrtu (ljudska).
Nato so se poslušalci prepustili taktu brazilskega tradicionalnega plesa izpod strun klasične kitare. Kitarist Toni Podr-
REmešani
ži ne samo glasba, ampak tudi prijateljske vezi. Člani skupine: Sandi Žnidar (petje in kitara), Andrej Ullua Zorko (kitara), Tomi Kastelic (bas kitara) in Luka Škulj (boben). Kanček ženske nežnosti sta dodali spremljevalni vokalistki Sofi (tamburin) in Juli Kaste-lic.
Zaključek večera je bil v rokah skupine Zlatorok. Branko
M a r i n i č	. . ^ .
(petje),	Toni Podržaj
Sofia Marolt (petje in tamburin), Daniel Vasle (kitara), Dejko Lenarčič (bas kitara), Luka Kenda (klaviatura) in Luka Škulj (boben) so odsevali posebno energijo. Še najbolj pa njihov pevec, ki je nastopil z močno strastjo in s pesmijo Vse Manj Je Dobrih Gostiln (Andrej Šifrer) dal misliti o pomanjkljivosti današnjega sveta. Skladbi Drive My
Baires Polka
žaj od nastopa do nastopa dokazuje svoje glasbene sposobnosti. Zaigral je Choro N°1, brazilskega skladatelja Heitor Villa Lobos. Tonijev prvi stik z glasbo izvira ob poslušanju Beatlov. Na akustični kitari so zazvenele njegove najljubše Beatlove uspešnice, Beatles Medley (prir. Tommy Emmanuel) istočasno pa so se vrteli video posnetki.
Na koncu je bila publika priča glasbeni zvrsti, ki je za mladostnike pravi užitek, namreč rock glasbi. Rockovska skupina JANE'Z je posredovala na doživet način sledeče skladbe: Potnik Brez Imena (Dan D), You Only Live Once (The Strokes) in And Your Bird Can Sing/The Word (Mash Up) - (The Beatles). Pozna se, da jih dru-
Jane'z
Car (The Beatles) in The Look (Roxette) so bile živahne, z dodatnimi lučnimi efekti so jih izvedli z velikim navdušenjem do glasbe, za kar jih je publika pozdravila z ova-cijami.
Z močnim aplavzom so se zahvalili vsem, ki so iz golega veselja prispevali k izvršitvi glasbene prireditve. Zahvale so bili deležni: Alex Šuc (luči), Pavel Malovrh (zvok), Micaela Podržaj (grafično oblikovanje), Marta Škulj (lektoriranje), Magdalena Oblak Žgajnar (maskiranje), Alberto Muha (TV) in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Profesor Trobenta in profesorica Trikotnik sta ponazorila trud profesorjev in učiteljev petja sobotnih šol v Argentini. Ob koncu se je vrtel posnetek z njihovimi imeni in fotografijami, na katerem je izostalo nekaj imen. Za slovo so vsi zapeli mladinsko himno (Tine Debeljak, France Cigan).
Zlatorok
Odmerek glasbenega užitka, ki so ga prisotni zaužili na 43. Pevsko glasbenem večeru, bo učinkoval najmanj do naslednjega festivala!
Saši Podržaj Fotografije: Mikaela Podržaj
MENDOZA - COLEGIO ESLOVENO
Učna pomoč iz Slovenije
Profesorica Barbara Fužir
Že od ustanovitve uradne slovenske šole smo se v krogu Fundacije SLO pogovarjali in sanjali o možnosti, da bi dobili učitelja iz Slovenije. Prepričani smo bili, da bo takšen obisk obogatil slovensko misel našega
kolegija, saj je bil spočet v zavesti, da bi čimbolj in čim dlje ohranili slovenske navade, pesmi, kulturo in jezik. Če gledamo objektivno, takrat smo se tudi zavedali, da je to utopija: sanjati je lepo in hkrati spodbuja izpopolnjevanje načrtov za naprej.
Zadnje mesece preteklega leta je misel o učni pomoči začela dobivati obliko. Od daleč smo še gledali na našo željo, a počasi se je približevala uresničitev pričakovanega cilja. Naj povem, da se je Fundacija resno in odgovorno zavzela pridobiti to pomoč, ved-oč, koliko lahko koristi učencem kolegija. Premerili smo vse možnosti, vse načine, in seveda, pripravljeni podpreti pobudo z vso našo močjo in s sredstvi, smo končno dosegli zaželeno idejo.
Z velikim veseljem in zadovoljstvom lahko sporočimo, da je letos Co-legio Esloveno Anton Martin Slomšek v svoj učiteljski zbor vključil profesorico Barbaro Fužir iz Slovenije. Omenje-
na diplomantka prihaja kot pomoč za podajanje slovenske kulture, jezika in navad.
Strokovni naziv Barbare Fužir je »profesorica slovenščine in sociologije«. Diplomo o pridobljeni univerzitetni izobrazbi je dosegla na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Mlada profesorica je tudi podiplomska študentka slovenske književnosti. Izpolnila je dva semestra študijske smeri slovenskega jezika in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi, v Češki republiki. Na mariborski filozofski fakulteti pa ima v izvajanju bolonjski doktorski program slovenističnih študij in diplomski vzpo-
in nadaljevalno (za tiste, ki želijo poglobiti poznavanje slovenskega jezika). V obeh skupinah lahko najdemo lepo število udeležencev. Tečaj se izvaja tedensko v večernih urah na sedežu kolegija.
Barbara ima živahno osebnost, je zelo razgledana in radovedna. Vedno vesela in razpoložena. Zanima jo šolstvo, tukajšnja zgodovina in navade, prihod naših staršev in dedov v Argentino, pogovor s starejšimi osebami, ki so v živo preživeli leta vojske in pomanjkanja v taboriščih. Sprašuje, nekaj si zapiše, vse jo zanima in z velikimi koraki bogati svoj zaklad znanja. Pazlji-
Učenci šole na vrtu z učiteljicami
redni študij dvopredmetne zgodovine.
Pred prihodom v Mendozo je gospodična Barbara poučevala na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Več let pa je bila animator-ka in sovoditeljica oratorija v župniji Mozirje, kakor tudi aktivna skavtinja v skavtski skupini v Mozirju.
Prvi teden bivanja v Argentini je diplomantka takoj poskrbela za tečaj španščine. Malo več ko en mesec je zadostoval, da se že zna meniti z domačini. Gotovo pomagata tudi zagon in pogum mladega človeka, in seveda znanje več jezikov, saj tekoče govori in piše angleško, češko in srbsko.
Razširjamo obisk sociologinje z organiziranjem tečaja slovenščine za odrasle, ki se odvija že nekaj tednov. Glede na poznanje slovenskega jezika se tečaj deli na dve skupini: začetno (za tiste, ki ne govorijo slovenskega jezika)
vo in natančno se pripravlja na vsakdanji šolski program, da bi pouk bil čimbolj koristen. Zaveda se važnosti svojega dela v prid slovenstva in je vedno pripravljena pomagati. Polna je idej, ki jih želi udejanjiti na delovnem mestu, kakor tudi visoko motivirana za delo z ljudmi in besedami.
Diplomantka bo poučevala v Co-legio Esloveno Anton Martin Slomšek skozi vso šolsko dobo 2012.
Profesorica Barbara Fužir, dobrodošla v naši šoli! Dobrodošla v Mendozi! Fundacija SLO se veseli vašega prihoda in bivanja med nami v prepričanju, da bo vaš obisk obogatil znanje naših učencev, kakor tudi vseh, ki vas bodo spremljali v tem času.
Sveti Duh naj vlije blagoslov na vaše delo, da bo uspešno in rodovitno.
Za Fundacijo SLO Tončka Šmon
Srednješolski tečaj v letu 2011
(3)
Poročilo ravnateljice prof. Nede Vesel Dolenc na 65. rednem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija
V soboto 29. oktobra, zadnji dan pouka je tečaj obiskala skupina mladih Rafaelove družbe, ki so se nahajali na turneji po Argentini.
Še druge dejavnosti na tečaju: spomnili smo se v junijskih dneh na Slovenske mučence - domobrance; 20. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije; dan vzgo-
jitelja in študentovskega dne. Dijaki 3. letnika so obiskali zavetišče Don Orione ter Marijino svetišče Schönstatt.
V sklopu predmeta družbena vzgoja v 4. letniku je ga. Lenči Likozar Komar predavala na temo »ceremonial in protokol«.
V soboto 12. novembra je bila zaključna prireditev z zahvalno mašo v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je daroval g. Franci Cukjati, ob soma-ševanju Tonija Burja iz Kanade, ki se mudil v Buenos Airesu. Prireditev se je nadaljevala v dvorani škofa Gregorja Rožmana. V pozdravnem govoru se je ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc spomnila 50. letnice smrti ravnatelja Marka Bajuka. V doživetih besedah se
je poslovila od abiturientov in jim želela vso srečo na novi življenjski poti. Abituri-enti so tudi prejeli diplome ter knjižni dar najboljši dijaki posameznih letnikov. Almanah pod naslovom: »Pot skozi čas«, je predstavila profesorica in razredničarka Metka Mizerit. Za konec so dijaki prvega letnika pod vodstvom gdč. Anice Mehle zapeli dve pesmi, ob spremljavi kitar. Abiturienti petega letnika pa podali zbor recitaciji: »Vaša in naša zgodba« - begunstvo, izseljenstvo v zdomski poeziji, pod vodstvom profesorja žive besede diplomiranega novinarja Toneta Mizerit. Sledil je obred predaje ključa modrosti novim petošolcem. Za zaključek je zadonela himna »Slovenija v svetu«.
Kot že omenjeno, so se petošolci udeležili abiturien-skega potovanja, ki ga je organiziralo društvo Slovenija
v svetu. Udeležili so se tudi poletne šole slovenskega jezika, ki je organizirala filozofska fakulteta ljubljanske univerze. Udejstvovanje je štipendiral urad za Slovence v zamejstvu in po svetu R.S.. Abituriente sta spremljala Franci Žnidar in prof. Mirjam Mehle Javoršek.
Ravnateljica je zastopala tečaj na vseh uradnih prireditvah in sprejemih ter na Medorganizacijskem svetu.
Ob koncu še iskrena zahvala »Oznanilu« in tedniku »Svobodna Slovenija« za redno objavo koledarja in poročil o dejavnostih tečaja. Prav tako naša in moja osebna zahvala dipl. novinarju Tonetu Mizeritu, lic. Tonči Vesel in Marti Petelin za storitve in sodelovanje.
To je bežen pregled dejavnosti Slov. Sred. tečaja ravnatelja Marka Bajuka v letu 2011.
(Konec)
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Slovenci smo
Tako je govoril in pisal blaženi mučenec Lojze Grozde.
Pa ne samo on. Še mnogi drugi, ki so čutili isto kot on. »Slovenec sem, tako je mati d'jala, ko me je dete pestovala«.
To je moj najljubši naslov: Slovenec sem. Tega nikjer ni nikoli pozabiti ne smem. Naj Slovenijo obdajajo drugi močnejši narodi, naj govorijo druge jezike, jaz svoje zemlje, Slovenije, in jezika nikdar pozabil ne bom. In mojega mišljenja nikdar spremenil ne bom.
Vse, kar je v Sloveniji, mi je všeč. Majhna je, vse je tako blizu. Hribi, morje, mesta in podeželje in kultura, katere ni primere. Vse to prihaja sedaj, ko imamo našo državo, še bolj do izraza.
Bogu se imamo za vse to zahvaliti. On je tako hotel in nas ohranil, da še živimo. On hoče imeti na svetu tudi Slovence. Ali vsaj Slovence, mešane krvi. Ni važno, če sem rojen izven Slovenije, če je oče ali mati druge narodnosti. V meni se pretaka vsaj polovico slovenske krvi. In to je važno. Res pa je, da bo narod obstajal, če bo slovensko govoril in prepeval. Razumeli se bomo samo, če bomo slovensko govorili. Lažje je za tiste, ki smo srednjo šolo začeli in končali doma. Potrudimo se, da bomo med seboj samo slovensko govorili. Vsi ostali pa naj se jezika naučijo, kjerkoli so. Vsaj toliko, da se bodo mogli pogovoriti. Tudi od nas je odvisno, če bomo obstali. To pač ni lahko, je pa zelo koristno. Zato so naše šole, našo domovi, pevski zbori, slovenska liturgija, prireditve, govori in vse ostale dobrine kulturnega udejstvovanja. Podprimo jih z vsem srcem in vsem dajajmo slovenski pečat.
Držimo skupaj. Ne opešajmo. In ne razdirajmo slovenske skupnosti. Še bolj jo utrdimo in pri njej sodelujmo.
veliki teden na Pristavi
V slovenski skupnosti se praznovanje velikonočnih skrivnosti vsako leto izoblikuje z mnogimi dejavnostmi, ki so prežeta z našo kulturno dediščino: katoliško vero in slovenskim izročilom. Tudi Pristav-čani nismo izjema!
Že na Cvetno nedeljo se je zaznalo ozračje Velikega tedna. Zbrali smo se na dvorišču, da skupaj ponazorimo Jezusov vhod v Jeruzalem. Čudovito je bilo videti množično procesijo, z otroki na čelu, ki se je vila po vrtu. Hvala našim požrtvovalnim mamicam za krasne butarice, s katerimi ste nam polepšale praznik! Ob mogočnih pesmih Kristusu Kralju smo vstopili v kapelo, kjer je g. Franci Cukjati daroval sveto mašo.
Da bi se na Veliki teden globlje pripravili, je po sveti maši mladina predstavila Križev pot. Tako izrazit tekst, kot projektirane slike in petje ob spremljavi kitar in orgel, so vodile številno publiko, da je razmišljala o Jezusovem trpljenju. Zanimivo je bilo razbrati pri vsaki postaji, kako nas s svojim zgledom Jezus vabi, da v vsakdanjem življenju izpolnjujemo največjo zapoved: ljubiti Boga in bližnjega.
Res praznično pa je bilo na Veliko nedeljo. Malo zaspani, a zelo veseli, smo se zbrali in slovesno obhajali Velikonočno vstajenje. Sveto mašo, ki jo je daroval g. Franci, je polepšal Pristavski zbor pod vodstvom Anke Savelli Gaser, ob spremljavi na or-glah Germana Zacoro. Po sveti maši pa je mladina pripravila okusen velikonočni zajtrk, ob katerem smo še dolgo kramljali.
Lepo je videti, kako nas verski koledar združuje in povezuje. Bog daj, da bi tako še dolgo ostalo! Vstali Kristus, bodi nam vedno svetla luč!
MG
NOVICE IZ SLOVENIJE
TUDI SLOVENIJA SE JE (S)TRESLA
Potres z magnitudo 5,8 in žariščem blizu Modene na severovzhodu Italije, ki je porušil več stavb v krajih v Emilii Romagni in zahteval najmanj 15 smrtnih žrtev, so 29. maja čutili tudi prebivalci Slovenije. Ne samo v stolpnicah, tudi na tleh ga je bilo čutiti. Ni pa pustil kake vidne materialne škode.
Potres, ki so ga v Italiji trpeli še deset dni prej, so v Sloveniji začutili le ponekod, predvsem v višjih nadstropjih.
PLEČNIKOVA SIMFONIJA KRIŽANK
Ob 60-letnici Festivala Ljubljana in 140. obletnici rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika so na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec. Do 3. septembra bo na ogled 120 panojev s fotografijami pod skupnim naslovom Plečnikova simfonija Križank.
slovenski del projekta južni tok
Predsednik upravnega odbora ruskega Gazproma Ale-ksej Miller in prvi mož družbe Plinovodi Marjan Eberlinc sta si v Portorožu izmenjala dokumente o slovenskem delu projekta Južni tok. Eberlinc je dejal, da so pri notarju že vpisali družbeno pogodbo, ki pomeni „nov kamen" v gradnji plinovoda Južni tok. Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač pa je ocenil, da je projekt Južnega toka izjemno pomemben ne samo za Slovenijo, ampak za celotno regijo.
konkurenčnost še enaka
Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2012, na kateri je Slovenija ohranila 51. mesto, ki ga je zasedala tudi lani. Na vrhu lestvice je tudi letos Hongkong, za njim se uvrščata ZDA in Švica. Slovenija je v letu 2010 s padcem za 20 mest utrpela največji zdrs med državami v raziskavi. Gospodarskega ministra Radovana Žerjava uvrstitev Slovenije na lestvici ni presenetila, saj da država v zadnjih letih ni bila sposobna sprejemati ukrepov.
USPEŠNO KRVODAJALSTVO
Krvodajalstvo ostaja najbolj množična solidarnostna akcija v Sloveniji. V lanskem letu so v Rdečem križu Slovenije (RKS) zabeležili rekordnih 115.900 krvodajalcev, ki so zdravstvu zagotovili več kot 42.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam po krvi v Sloveniji, so ob slovenskem dnevu krvodajalstva dejali na novinarski konferenci RKS.
PO SVETU
VRH EU-RUSIJA
V	Sankt Peterburgu poteka vrhunsko zasedanje Evropske unije in Rusije. Gostitelj je ruski predsednik Vladimir Putin, delegacijo povezave pa vodita predsednika Evropskega sveta in komisije Herman Van Rompuy ter Jose Manuel Barosso. Pogovarjali so se predvsem o Siriji in Bližnjem vzhodu ter o rusko-evropskem sodelovanju. EU želi na vrhu osvežiti pogajanja o novem sporazumu z Rusijo, ki naj bi nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Prav tako se strani nista mogli izogniti krizi v območju evra, ki se čuti tudi v Rusiji. Cena nafte pada, z njimi pa se niža vrednost ruskega rublja.
ENI BI ZAPROSILI, DRUGI PA PLAČUJEJO
Guverner ciprske centralne banke kot tudi predsednik Hristofias ne izključujeta možnosti, da bi morala država zaprositi za finančno pomoč držav z evrom. Ciper potrebuje dobrih osem milijard evrov, s katerimi bi do 30. junija dokapitaliziral drugo največjo banko. Portugalska pa že izpolnjuje pogoje za izplačilo novega obroka posojila držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Država namreč spoštuje zaveze, ki jih je dala maja lani v zameno za 78 milijard evrov vredno posojilo: to pa je reforma gospodarstva in uveljavitev varčevalnih ukrepov.
diamantni jubilej
V	Veliki Britaniji se je nadaljevalo praznovanje 60-le-tnice vladavine britanske kraljice Elizabete II. Nedeljski dan je mineval v znamenju piknika v Buckinghamski palači in težko pričakovanega koncerta v čast monarhinji. Na njem je pred palačo nastopila vrsta znanih glasbenikov, vključno s Paulom McCartneyjem. Za sklep je kraljica prižgala baklo, nato jih je po vsej državi in na območju Britanske skupnosti narodov Commonwealth v njeno čast zagorelo še štiri tisoč. Praznovanja so se končala v torek, ko je v londonski katedrali Sv. Pavla potekala zahvalna maša.
OBSODILI EGIPTOVSKEGA PREDSEDNIKA
Dolgoletnega egiptovskega voditelja Hosnija Mubara-ka, ki ga je februarja lani s položaja odnesla arabska pomlad, je sodišče v Kairu zaradi odgovornosti za smrt pro-
PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENSKIM ŽRTVAM V SPOMIN
Letošnja spominska proslava za slovenske žrtve je bila v nedeljo, 3. junija v dvorani salezijank, ulica Yapeyu 132, v Buenos Airesu. Pripravilo jo je društvo Zedinjena Slovenija (Društvo Slovencev), izvedbo vseh točk pa so prevzeli člani Društva Slovenska vas v Lanusu in tam. pevskega zbora.
Udeležba na proslavi je bila številna in sodijo, da je bilo navzočih nad tisoč rojakov.
Spominska proslava je obsegala dva dela: prireditev v dvorani in mašo za slovenske žrtve v zavodski kapeli.
Žalno prireditev je začel predsednik društva Zedinjena Slovenija prof. Lojze Horvat. Povedal je njen namen, nato pa dal takoj besedo dr. Tinetu Debeljaku, ki je imel letos spominski govor. ...
»Junaška pesem mladcev pred budečo se zoro« je mogočna pesnitev - simfonija pesnika Jeremija Kalina, napisana v poveličevanje slovenskih pro-tikomunističnih borcev in vseh ostalih slovenskih žrtev. Objavljena je bila v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1951.
Recitacija te prelepe spominske pesnitve je bila druga točka spominske proslave. Izvajali so jo člani Društva Slovenska vas v Lanusu pod vodstvom režiserja g. Ludvika Štancerja. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
III. kulturni večer SKA je bil v soboto, 2. junija ob 19. uri v dvorani pri Bullrichu. Na njem je g. dr. Vinko Brumen nadaljeval svojo izvajanja s prvega kulturnega večera in sicer je tokrat govoril o »Novih pogledih na univerzitetne študije«.
CARAPACHAY
V	nedeljo, 20. maja, je imel Slovenski dom občni zbor, na katerem je odbor polagal račune o delu v preteklem letu, ki je bilo za dom prav uspešno, saj je komaj dve leti od ustanovitve, pa ima že kar lepe prostore za skromne prireditve in šolski tečaj.
SLOVENSKA VAS
V	nedeljo, 27. maja dopoldne je bil v Slovenski vasi v Lanusu krajevni sestanek Društva proti-komunističnih borcev. Pripravil ga je krajevni zastopnik društva Jože Rome. Na željo članov je govoril France Krištof o slovenski tragediji v Vetrinju. Rojaki so njegovim zanimivim izvajanjem sledili z napeto pozornostjo ter so govornika nagradili z odobravanjem.
SAN LUIS
Dne 20. maja 1962 se je v našem mestecu San Luisu izvršil dokaj redek dogodek, zakaj tega dne sta praznovala gospa Margareta in njen mož Ernest Šušteršič zlato poroko. Zlasti ganljiva je bila ta poroka v cerkvi Matere božje v Volcanu, kjer so se zbrali vsi tukajšnji Slovenci na svoji priljubljeni božji poti.
G. direktor A. Orehar je imel tu obred zlate poroke, nato pa sv. mašo, po tej smo imeli litani-je Matere božje in posvetitev njenemu Brezmadežnemu Srcu.
Svobodna Slovenija, 7. junija 1962 - št. 23
RESUMEN DE ESTA EDICION
tirežimskih protestnikov obsodilo na dosmrtno ječo. Kot navaja sodba je odgovoren za smrt vsaj 850 ljudi. Zaradi smrti demonstrantov je bil v petek na dosmrtno ječo obsojen tudi nekdanji egiptovski notranji minister Habib al Adli. Oba obsojena imata pravico do pritožbe na razsodbo. Mubarakov odvetnik je prepričan, da bo s pritožbo uspel.
NOVEDADES EN ESLOVENIA
Finalmente el gobierno cerro el cfrculo de las refor-mas. El parlamento aprobo un paquete de 16 leyes, ten-dientes a poner orden en la economfa eslovena y lograr la necesaria reduccion de gastos para estabilizar sus fi-nanzas. Tambien, sobre la base de acuerdos con el sector sindical, a partir del 1. de junio los sueldos de los em-pleados publicos se reduciran en un 8%. Medidas duras pero necesarias. La novedad en el su presidencia se de-spidio el ex primer ministro Borut Pahor. Como nuevo conductor asumio Igor Lukšič, quien fuera ministro de Educacion en el gobierno anterior. Ya anuncio una postu-ra mucho mas cntica hacia el actual gobierno y se espe-ranzo con un triunfo en las proximas elecciones, muy le-janas todavfa. (Pag. 1)
DE GIRA CON LA MUSICA
El Coro Esloveno de San Justo, dirigido por la profeso-ra Andrejka Selan Vombergar, viajo el 23 de mayo proximo pasado, con destino final a Eslovenia. El grupo esta compuesto por casi cincuenta personas (entre cantantes y familiares). Tanto en el numero anterior, como en este, nos relatan los lugares que visitaron, las agradables sor-presas que recibieron de parte de los locales en cada uno de los lugares que estuvieron y las impresiones sobre los conciertos que tuvieron y que seguiran teniendo, en sus dos semanas de estadfa por Eslovenia, Trieste y Carintia. El domingo 3 de junio tuvieron la oportunidad de cantar durante la misa en conmemoracion de las vfctimas del regimen comunista, presidida por el nuncio apostolico Juli-usz Janusz, que se llevo a cabo en Kočevski rog, uno de los lugares donde miles de jovenes encontraron la muer-te, por defender la fe y la familia. (Pag. 2)
JOVENES ARTISTAS SOBRE EL ESCENARIO
El pasado sabado 19 de mayo, muchos respondieron a la cita de los jovenes y disfrutaron la 43a edicion del Pevsko glasbeni večer, una noche junto a la musica y el canto. En la edicion 2012 se presentaron diez numeros artfsticos. El coro Ex Corde abrio la noche. Le siguieron: la solista Luči Marinčič, el pianista Matjaž Rožanec, la solista Micaela Malovrh y el grupo Luci & the violets. Tras el receso se presentaron los restantes grupos que se carac-terizaron por interpretar un mayor numero de canciones populares eslovenas. Estos fueron: Baires Polka, REmeša-ni, el guitarrista Toni Podržaj, Jane'z y cerro el grupo Zla-torok. Fue una noche con grandes artistas sobre el esce-nario. El placer musical que recibio el publico, sin duda los motivara a participar de la proxima edicion el ano que viene. (Pag. 3)
COLEGIO ESLOVENO
Desde el colegio oficial Anton Martin Slomšek en la provincia de Mendoza nos presentan a la profesora de esloveno y sociologfa Barbara Fužir y le dan la bienveni-da. La prof. Fužir vajo desde Eslovenia para formar parte del equipo docente del Colegio y colaborar en la transmi-sion de la cultura, las tradiciones y sobre todo el idioma esloveno durante el ciclo lectivo 2012. Ademas de los en-cuentros con los ninos del colegio, se organizo un curso para adultos. El mismo se dividio en dos grupos, segun ek conocimiento del idioma esloveno: inicial y avanzado. En ambos grupos hay un buen numero de participantes. El curso es semanal y se dicta por la noche en la sede del Colegio. (Pag. 4)
DE CAMPAMENTO
Los jovenes de las diversas organizaciones de los cen-tros eslovenos aprovecharon el feriado puente del 30 de abril pasado y organizaron un campamento del domingo al lunes, al que concurrieron ochenta y tres jovenes. El frfo no los acobardo y jugaron, charlaron y se conocie-ron un poco mas. El primero de mayo se reencontraron en el centro esloveno de Lanus, donde se realizo la ya tradicional jornada deportiva en voley femenino y futbol masculino. (Pag. 6)
Sode
svobodna slovenija / eslovenia libre
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Ivana Tekavec, Saši Podržaj, Mikaela Podržaj, Tončka Šmon, Marjanka Grohar, Neda Vesel Dolenc in Marjanka Oblak. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 TTS VIAJES Alenka Vivod 5294/3884 155/660/0859 - avivod@ttsviajes.com GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
SDO/SFZ
Aprilsko taborjenje in šport
V	nedeljo 29. aprila nas je 83 mladih odšlo na taborjenje v camping »Capitan Sarmiento«, ki je oddaljen od Buenos Airesa približno 150 km.
Na predvečer, smo se udeležili mladinske svete maše, ki jo je daroval g. Franci Cukjati v Slovenski hiši.
Naslednje jutro smo se zbrali že zelo zgodaj v Slovenskem domu v San Martinu in odšli na pot. Ko smo prispeli na cilj, smo si najprej postavili šotore in si nato ogledali lepo in prostorno okolje. Nekateri fantje so takoj vzeli žogo in hiteli k igranju nogometa, drugi smo se pa medtem pogovarjali. Bila je prava možnost, da bi se med seboj kaj več spoznali ...
Ker je postalo kar hitro temno in nas je res zelo zeblo, smo se igrali nočne igre »Rayo mortifero« in »Sardina«. A najbolj proti mrazu je pomagal odličen golaž, ki nam ga je skuhal Stanko Jelen, za katerega smo mu zelo hvaležni. Po okusni večerji smo hitro pripravili kres, ob katerem smo tudi peli do pozne ure.
V	ponedeljek zjutraj smo se po zajtrku še naprej skupaj igrali. Skupaj smo tudi pekli domače pizze za kosilo. Potem smo imeli še malo prostega časa za pogovor med novimi prijatelji, preden je prišla ura, ko smo morali vse pospraviti in se vrniti domov, z občutkom lepo preživetega dolgega konca tedna.
Naslednji dan, v torek 1. maja, na državni praznik, smo se spet srečali v Slovenski vasi, kjer smo imeli športni dan. Fantje so tako kot vsako leto komaj čakali, da so igrali nogomet na velikem igrišču, organizirani v 6 skupinah, dekleta so pa tekmovala v odbojki v 5 skupinah. Na finali, tako enih kot drugih, so bili zmagovalci mladi iz San Justa. Čestitamo njim in vsem, ki so tekmovali!
Marjanka Oblak
SLOVENCI IN SPORT
valutni tečaj
V SLOVENJI
5. junija 2012
1 EVRO 1,24 US dolar 1 EVRO 1,29 KAD dolar 1 EVRO 5,79 ARG peso
DAROVALI SO
V	dobrodelni sklad ZSMŽ San Martin so darovali: NN 1000.- pesov, v zahvalo za vnuke in ga. Tinca Fajfar 200.- pesov, namesto cvetja na grob prijateljici Slavki Reven, ki je umrla na Vrhniki. Iskren Bog plačaj!
V	tiskovni sklad Svobodne Slovenije je družina Ba-tagelj darovala 300 pesov ob spominu na pokojna Vero in Martina Mizerit. Bog povrni!
Že enaindvajset let imamo Slovenci svojo državo. Zato bomo skupaj slavili
praznik slovenske državnosti
v soboto, 23. junija 2012 v Slovenski hiši v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in prijateljska večerja Vstopnice po $ 100.- v predprodaji v Slovenski hiši in pri predsednikih slovenskih Domov
Pravočasno lahko tudi rezervirate nakaznico na tel: 4636-0841
Rojaki-narodnjaki prisrčno vabljeni!
USPESNI NASTOPI SLEPIH KEGLJAČEV
Slovenski slepi in slabovidni kegljači so uspešno nastopili na evropskem prvenstvu na domačem terenu. V Celju so člani domače reprezentance, ki je bila s 17 udeleženci najštevilčnejša doslej, osvojili deset kolajn, od tega tri zlate. Na 13. evropskem prvenstvu v kegljanju za slepe in slabovidne so Slovenci pod vodstvom trenerke Andreje Razlag osvojili skupno deset odličij (tri zlata, dve srebrni in pet bronastih).
Jakob Vodušek si je v kategoriji B2 priboril zlato v kombinaciji in posamično, Marjan Žalar je v kategoriji B3 dobil zlato medaljo v posamični konkurenci in srebro v kombinaciji, Tomaž Furlan (B2) je bil srebrn posamični in bronast v mešanih dvojicah. Marija Fras je prvenstvo končala s štirimi kolajnami: v kategoriji B3 je bila bronasta v posamični konkurenci in kombinaciji, tretja pa je bila tudi v ekipni konkurenci ter v mešanih dvojicah. Danica Padežnik (B2) je osvojila bron ekipno ter v mešanih dvojicah, Karmen Vogrič (B1) pa ekipni bron.
PLANICA IZPADLA ŠELE V ZADNJEM KROGU
Slovenija oziroma Planica ne bo gostila svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2017. Tako so odločili delegati na 48. kongresu Mednarodne smučarske zveze (Fis) v Južni Koreji. Prvenstvo bo v Lathiju na Finskem. Planica, ki je kandidirala v družbi Lahtija, Oberstdorfa in Zakopan, je izgubila šele v zadnjem,
tretjem krogu. Najprej je bil izločen poljski predstavnik, ki je že četrtič poskusil srečo in tokrat Južno Korejo zapustil brez enega samega glasu, nato je izpadla Nemčija z Oberstdorfom, v finalu pa je Lahti slavil z 12 glasovi proti trem Slovenije.
Navkljub porazu slovenska delegacija zadovoljna zapušča Južno Korejo in že kuje načrte za novo kandidaturo leta 2019.
ZMAGI V GIMNASTIKI
Slovenski gimnastični as Mitja Petko-všek je na svetovnem pokalu v Mariboru v finalu na bradlji prejel 15,275 točke, kar je pomenilo novo zmago za 35-le-tnega Ljubljančana. Tako je njegova zbirka zmag v svetovnem pokalu že pošteno prešla številko 30. Tekmecem ni uspelo preseči njegovega nastopa in lahko se je veselil nove zmage v svetovnem pokalu, še tretje v štirih nastopih to sezono (enkrat pa je bil drugi). Tudi Teja Belaka je osvojila novo kolajno: 18-letna telovadka je najprej razveselila domače navijače z zmago na preskoku, nato pa je zlati kolajni dodala še bron na gredi.
DIVJI KAJAKAŠ
Slovenski kajakaš na divjih vodah Nejc Žnidarčič je zmagovalec svetovnega pokala. Na zadnji tekmi sezone v klasičnem spustu na reki Vrbas pri Banja Luki je osvojil tretje mesto, kar mu je zadostovalo, da je tretjič v karieri osvojil prvo mesto v skupni razvrstitvi.
OBVESTILA
SOBOTA, 9. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Igra Zakonci stavkajo, točno ob 20. uri v Hladni-kovem domu.
NEDELJA, 10. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa, ob 15.30 procesija in nato sv. maša v Don Bo-scovem zavodu.
ČETRTEK, 14. junija: Seja Zveze slovenskih mater in žena, ob 14.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 16. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. Poslovilni večer RASTi
XLI
NEDELJA, 17. junija: Očetovski dan SREDA, 20. junija: Medkrajevni turnir odbojke, b 10. uri v Našem domu
ČETRTEK, 21. junija: ZSMŽ San Martin vabi na spominski sestanek v Domu ob 16h. Govorila bo ga. Pavla Kremžar o bratu Ivanu Hribovšku pesniku, domobrancu in mučencu. Vsi prisrčno vabljeni! SOBOTA, 23. junija: Praznik slovenske dr-
žavnosti, v Slovenski hiši. Sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj ob 19. uri, nato slavnostna akademija in večerja.
NEDELJA, 24. junija: Domobranska proslava, po sv. maši v Našem domu.
Domobranska proslava, po sv. maši v Slomškovem domu.
SOBOTA, 30. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 1. julija: Proslava šolskih otrok na čast sv. Alojziju
RAST XLI lepo vabi na poslovilni večer V SOBOTO, 16. JUNIJA V SLOVENSKI HIŠI
ob 19.15 uri sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj ob 20.30 uri program s katerim se bomo predstavili na potovanju po Sloveniji
Pričakujemo vas!
Naš dom
San Justo
DOMOBRANSKA PROSLAVA
v nedeljo, 24. junija po sveti maši.
Polaganje venca in molitev pred spomenikom Franceta Balantiča
Spominska akademija v dvorani na čast padlim v režiji Angelce Podržaj Miklič in Tonija Rovana. Slavnostni govornik: Lic. Franci Markež.
Sodelujejo recitatorji in otroški pevski zbor Balantičeve šole pod vodstvom Kristine Skvarča Šenk in Veronike Malovrh.