Razgled po šolskem svetu. — Dr. Ludrik Gnmplowicz. Dne 19. pret. mes. dopoldne se je zastrupil v Gradcu 8 svo.jo zeno vred znameniti profesor in učenjak dr. Ludvik Gumplowiez. 71 letni mož je pred prilično poldrugim letom zboiel na nekem tvoru, ki se mu je napravil na jeziku. Bolezen je že močno napreduvala. ko se je odločil za zdravIjenje, ki je pa bilo brezuspešno in je Gumplovicz uvidel, da ni rešitve. Njegova žena je bila tudi že dolgo težko bolna in je morala ležati; vrhtega jo je zadnje mesece mučila očesna bolezen. Njen mož, s katerim je živela 46 let v najsrečnejšem zakonu, jo je z največjo skrbjo vkljub lastnim bolečiaam negoval ji je čital danzadnem iz raznih knjig in časopisov. Eer pa mu je zadnji čas odpovedal bolni jezik službo, je moralo to izostati in učeDJak je bil od dne do dne bolj potrt. Koneno je še uredil vse svoje zadeve, določil natančno vse glede pogreba, poklical sina, dr. Ladislara Gumplowicza, ki živi kot zasebni učenjak v Švici, domor in nato je imenovanega dne dopoldne t sinovi odsotnosti šel z ženo, ki je ni maral same zapustiti, prosto?oljno v smrt. Znameniti učenjak, čigar sociološka dela so izven Avstrije bolj znana nego doma, že od leta 1907. ni več predaval, a zapustil ,je pri svojih nekdanjib slušateljih najlepši spomin.— Dr. Ludvik Gumplowicz izbaja iz stare židovske rodovine v Erakovem; v svoji mladosti je bil politik in žurnalist, pozneje pa se je izkljužno bavil z vedo; leta 1875. se je habilitiral na graškem vseučilišču in tamkaj tudi ostal. Gumplovvicz je ostal svoji socialai teoriji do smrti zvest. Eo je videl, da ne more več izpolnjevati svojih dolžnosti v življenju, v človežki družbi, je prostovoljno umrl. — Ob njegovi smrti žalujejo pač vsi njegovi bivši sloveoski slušatelji. Mož ,je bil vroč zagorornik avtonomije in se je strogo ločil od nemških znanstvenikov, ki so povsod zagovarjati centralizem in germanstvo. Najlepše spomine pa je zapustil dr. Gumplowicz t svojih biršib dijakib zaradi svoje rneme za slovensko vseučilišče. Ob priliki velikega vseučiliškega gibanja 1. 1901 in 1902 je v Gradcu šel 8lovenskim visokošolcem z nasveti in dejanjem na roko. Priporočil je deputacijo slov. dijakov zlasti predsedniku poljskega kluba Jawerskemu, ki je Slovence sprejel v državni zborniei. Prof. Guraplowicz je bil prepričan, da Slovenci morajo dobiti vseučilišce v Ljubljani. Tudi o bodočnosti spodnještajerskih Sloveuce? je govoril zmeraj jako simpatično in zaupljivo.