Zakaj nima učiteljstvo večjega kulturaega vpliva na našo vas? »Politika« z dne 2. oktobra prinaša pod tem naslovom daljšo razpravo, iz katere posnemamo sledeče ugotovitve: V tej razpravi dopisnik »Politike« priobčuje odgovore učiteljev, zbranih iz raznih krajev, ki so glede izvenšolskega učiteljevega dela podali prav zanimive izjave. V uvodu tch odgovorov se pisec članka sklicuje na organizatorja zdravstvenih zadrug na vasi, pokojnega dr. Gavrila Kojiča, ki je namreč ugotovil, da je popolnoma nemogoče uspešno dvigniti higieno naše vasi, ako istočasno ne skrbimo tudi za zboljšanje gospodarskih razmer našega podeželja. Za uvedbo preudarnega gospodarsketja sistema je vsekakor nujno potrebno, umsko in kulturno dvigniti našega podeželskega človeka. Pri tem delu pa moreta največ koristiti narodni učitelj in duhovnik, ki stalno delujeta med našim podeželskim ljudstvom. Če pomisilimo, da je v naši državi do 20.000 učiteljstva med preprostim ljudstvom, moramo misliti, da se mora vpliv učiteljskega izvenšolskega dela kar najbolj poznati, saj mora to delo zarezati res prave brazde v še neobdelano polje narodne prosvete. Temu pa žal ni tako. Dobršen del našega učitcljstva se izvenšolsko sploh nc udcjstvuje, ker ostaja samo pri svojem clelu med štirimi stenami šolske učilnice. Zakaj je temu tako, pripovedujejo učitelji takole: Govori učitelj iz Vojvodine: »Pred več leti sem dobil prvo službeno mcsto v neki ,srcmski vasi. Hotel sem postati svojemu okolišu čim bolj koristen. To je zvedel sreski šolski nadzornik, dober človek. Pri prvcm srečanju mi je dejal: ,Pusti ti svoje izvcnšolsko dclo, z njim si bcš naprtil same neprijetnosti. S (svojim delom na vasi si boš pridobil mnogo prijateljev. Ko se ti to posreči, pa bodo zahtevali od tebe, da te ljudi pridobiš za eno ali drugo politično stranko.' To se mi je pred volitvami zares tudi zgodiloi Pa bodi pionir na vasi! Zato mislim, da jc treba prosveto popolnoma oddvojiti od vsakega ¦političnega vpliva. Šolo in učiteljstvo je treba ločiti od politične oblasti. Podeželsko ljudstvo je doživelo že preveč razočaranj od raznih političnih priganjačev in mešetarjev, zato učitelj na vasi zgubi samo ugled — če se strankarsko udejstvuje ...« Drugi učitelj: Da bi učitelja kmetjc ccnili, mora pač imeti ncko avtoriteto. Danes pa on te avtoritete nima. Ni namreč ne kmet ne gospod. Načelnik je za kmeta »gospod načelnik«, sodnik »gospod sodnik«, zd**avnik »gospod doktor«, le učitelj je »uca«. Avtoritete učitelj ne more imeti toliko časa dokler živi v materialni bedi in dokler ne postane neodvisen od krajevnih činiteljev. To pa ne more biti, ako je dolžan pri trgovcu, gostilničarju ali kmetu. Vedeti moramo, da danes z 900 din na deželi ni mogoče živeti, zlasti če je učitelj še iz revne družinc, ki jo mora podpirati... Tretji učitelj: Nimamo avtoritete na vasi. Saj so nam naši predpostavljeni prav vsi, ki imajo le kaj veljave na vasi: predsednik občine, tajnik, trgovec in vsi bolj imoviti vaščani. Vsi ti imajo možnost, da nas premeščajo. Politični agitator, ki pride v vas, udari najprej po učitelju in dokazuje kmetu, da njegov učitelj nič ne velja, ker ga pač lahko vsak čas premestijo. In pravi: »E. učitelj, ne boš dolgo tukaj, jaz te bom hitro premestil.« Ali so to pogoji za izvenšolsko delo? Z zavezanimi rokami se ne dela! Ali se morejo pod takimi pogoji zbirati kmetje? Takoj bi nas proglasili, da smo »rdeči«, da hočemo vreči občinsko upravo ter da dclamo proti režimu. Ali ni potem bolje, izogniti se vsemu ter nikamor iti iz šole? Zakaj misliti moramo na svoje družine ... Četrti učitelj: Hotel sem delati v vaški zadrugi. Toda ta ni bila v dobrih odnosih z županom. Ko sem nekega dne šel v zadrugo, me pokličc župan, ki je sedel prcd gostilno: »Kam greš učitelj?« — »V zadrugo.« — »Kaj hočcš tam? Vsedi sc tu k nam! Saj mi vemo, kaj je ta zadruga!...« Vsak na vasi želi vsi- liti svoje mišljenje učitelju in tako se vcčkrat zgodi, da mlad učitelj klonc ... !n kmalu ga nujdete pred gostilno s kmeti ali pa samega, ko bo srcbal žganje. Saj je brez vsakega kontakta s kulturnim centrom (imamo ueiteljc, ki šc nikoli niso videli Bcograda). je brez materialnih srcdstev, da bi si mogel kupiti knjige in niti za dnevne časopise nima. Tako bo minil mladostni zanos in ker se sploh ne bo brigal za izvenšolsko delo, bo trpelo tudi njegovo šolsko delo. »Največji intelektualec s katerim sem v celih dveh Ietih govoril, je bil orožnik«, je pripovedoval učitelj iz oddaljene vasi Južne Srbije. Edino od tega sem mogel zvcdeti od časa do časa. kaj se dogaja v isrezu ... Umestno bi bilo dati posebno priznanje učiteljstvu, ki marljivo dela izven šole. Tako priznanje naj bi vplivalo tudi na njegovo kariero. Saj jc to tudi po zakonu predvideno. Toda dogaja se ravno nasprotno, da tisti učitelj, ki izvenšolsko dela in pridobi ljudstvo na svojo stran, si istočasno nakoplje največje nasprotnike v raznih vaških mogotcih, ki mislijo, da jim učitelj dcla konkurenco. In tako je prav njegovo delo večkrat vzrok njegove premestitve. Za izvenšolsko delo je brezpogojno potrebno priznanje, saj mora to delo vršiti učitelj brczplačno. Brigati se mora za pogozdovanje posekanih gozdov. Sodelovati mora pri obvezni telesni vzgoji, pri Rdečcm križu. Učiti mora večkrat tudi verouk, vaditi cerkveni zbor in tako se zgodi, da res vscga ne zmore. In če se odloči, da bo delal samo pri eni organizaciji, potem se zameri drugim, ki že najdejo vzrok, da ga tožijo. Potrebna bi bila mcd vsemi temi kulturnimi društvi nekakšna zveza, da bi se višilo delo po nekih določenih smernicah. Prcidimo na vaške šole. Šolska poslopja s svojo zapuščenostjo naredijo večkrat prav težak vtis. V mnogih naših krajih so orožniške postaje res lepe, saj predstavljajo kulturne oaze, ki so lcpo pobeljene, imajo urejena dvorišča in lepo negovane vrtove, kar res pavoljno vpliva na okolico. Zato bi bilo potrebno, da bi bile tudi šole lepe z urejenimi dvorišči in vrtovi. Šole naj bodo primer reda in čistoče, naj imajo higienske vodnjake, učilnice pa naj bodo kpo urejene in oskrbljene, da bodo vzgojno vplivale na otroke in odrasle. Lahko je to reči, pravijo učitelji. Ampak napravite to, če morete, ko pride v razred, ki meri 60 rrr, 110 učencev ter sedijo štirje v klopeh, kjer je prostora samo za dva. Proračuni za šole so pa tako malenkostni, da si ni mogoče pomagati. Saj skoraj ni mogoče nabavljati kuriva, o učilih pa sploh ni govora. Nekateri učitelji so celo primorani iz svoje plače kupovati formularje za plačilne sezname, papir za poročila ter pisarniške potrebščine. Zaradi nestalnosti ima učitelj vtis, da v svoji sredini živi ,samo začasno. Zato je vse okoli njega le v začasnem stanju, ker niso redki primeri, ko učitelj uredi šolo, stanovanje in vse, kar je potrebno, pa je takoj potem premeščen. To se mu lahko zgodi dvakrat do trikrat zaporedoma. Le pomislite kaj to pomeni, če čiovek uredi vrt ter ima s tem stroške, pa je premeščen in ne more svojega dela uživati kot bi ga lahko. Končno se je za izvenšolsko delo treba dobro pripravljati, ker je to težko delo. Da bo učitelj lahko uspešno deloval za kulturni in gospodarski dvig naroda, se mora za to delo pripraviti že na učiteljišču. Saj je marsikateri ugitelj s svojim umnim vrtnarstvom in gospodarstvom ter sadjerejo pomagal, da se je ta panoga razvila v kaki okolici v čast in gospodarski dobrobit vsega okraja. Treba bi bilo ustanoviti neko privatno ustanovo, ki naj bi učiteljstvu na vasi pri njegovem delu pomagala z nasveti ter mu dajala tudi za to sredstev, predvscm potrebne strokovne knjige. Take ustanove naj bi vodili izkušeni starejši učitelji. K zaključku pripominja pisec članka, da jc ta razprava plod razgovora nekega novinarja z grupo učiteljev, s katero se je razgovarjal nad dve uri. O problemu učiteljevega izvenšolskega udejstvovanja je treba obširneje razpravljati in bi bilo prav, da pri tej razpravi sodcluje čim več učiteljstva.