Frontna organiziranost
mladih v občini
Piše: BOGDAN URBAR
Obtinska konferenca SZDL Ljubljana-Bezlgrad je na svoji 19. seji posvetila osrednjo toč-ko vpraSanju frontne organizi-ranostl mladlh.
Pr*di«dslvo obtlnak« konferenca SZDL |e na a«|l prajtnjl teden obravnava-lo odpria vpia»an)» prl ii-va|an|u programa III. •¦• moprlipavka (rlastl v zvtil z uaodo zldave novega b#-Žlgrajikega zdravstvan«-ga doma). Na te| t«H }a predaedslvo zafialo tudi predkandidacljtkl poito-pek zb organe občlnifce konference SZDL v novam mandatnem obdobju. Po-rotllo o *«Ji In pregled *vi-dentlranlh motnlh kandl-datov objavljamo na 3. •tranl.
Zveza socialistične mladine Slovenije si že od kongresa v Novem mestu prizadeva zdru-žiti mlade z vso heterogenost-jo tnteresov tn dejBvnosti, ki jo mtada generacija premore. Ce-prav na eni slrani ta heleroge-nost negatlvno vpliva na dejav-nost mladlh, ki znotraj ZSMS ne na|<Jejo svo|ega mesta. pa na drugi stranl lahko ravno ta heterogenost prispeva k aktlv-nejšl, ustvarjalneiši in uspeš-neidi ZSMS.
Mladl so v pripravah na sejo konference lemeljito pregleda-li lastno dejavnosl ter položaj, v katerem se nahajajo. Poglob-Umna 4wLb«no-*konom8ka itrtES oraktreno oalbor[ flrfla-"
deva mlado generacljo, ki se srečuje s težkimi eksistenčni-mi vpraSanji. S samim tem mlada generacija v celoti deli enako usodo z delavskim ra-zredom in njegovlmi zgodovin-skiml interesi. Poleg akonom-skega, pa mlado generacijo prizadeva ludi vpražanje izo-brazbe, saj sredstva za tovrst-no dejavnost nenehno vpada-(o. Če se bo tako stanje na področju izobraževanja nada-Ijevalo. lahko prlveda do zniža-nja žetja po izobraževanju, do popolnega prilagajanja mot-nostim v družbi, prilagajanja obstoječi gospodarski strukiu-ri in ponudbi deiovnlh mest, kar je zeto nevarno. saj vodi v zasloj ceiotne družbe in krni perspektive njenega nadaljnge-ga razvoja.
V občinl Ljubtiana-Bežigrad je 11.000 mladih, ki so organi-zirani v 118 osnovnih organi-zacijah, od katerih je organizi-ranih 21 v industrlji. 17 v grad-beništvu, 26 na podrofiju trgo-vine, 6 v WO in sociali. 11 v osnovnih Solah in 6 v Solah srednjega usmerjenega izo-braževanja. 19 v krajevnih akupnostih ter 12 v ostalih de-javnostth. Navkljub členovite-mu in razvejanemu organizira-nju mladih pa pogosto rezulta-ti niso ekvivaientni te) slruktu-ri% saj se pogosto osnovne or-ganizacije srečujejo z nizom težav, kar krni njihovo aktiv-nost.
Na področju zdruJenega de-la so sicer organizirani miadi v 71 osnovnih organizacijah, vendar, ža\, aktivnosti pogosto temeljiio ne nekaj posamezni-Wfr, 8H( wv pOvprsCfu v dejav-
nost vključi te petina miadin. Ob tem se osnovne organizaci-je srečujejo s pomanjkanjem usposobljenih kadrov v vod-stvih 00 ZSMS. Zato nt nak-Ijučje, da na dnevnih redih de-lovanja 00 ZSMS v združenem delu Se vedno srečujemo zgolj lastno problematiko. premalo pa vkljutevanja OO ZSMS kol subjektivne sile mladih v reše-vanje problematike delovanja In poslovanja OZD, kjer bi glas mladlh moral blti prisoten.
Osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti vključuje-jo zelo malo članov glede na
Nsdat(. n« zatfnft ttnsnf -
S SEJE OBČ. KONFERENCE SZDL
Frontna organiziranost mladih v občini
NadalJ. s 1. •ttanl
dejansko Stevllo ŽiveCih v po-sameznih krajevnih skupno-stih. Kazatelj tega stanja je ludi podatek. da aktlvno delujeta le dve 00 ZSMS, nadatjnji dve sta na robu aktlvnosti, medtem ko v ostalih KS ni praktično nobene aktivnosti mladih. Ob-člnska konferenca ZSMS je pristopila k preseganju takega stanja z ustanavljanjem Inlci-ativnih odborov, ki naj bi ožlvili delo 00 ZSMS. hkrati pa po-skuSa tudi s sodelovanjem z različnimi družbenimi organi-zacijami in druStvi. kl združuje-jo mlade. najtl skupen jezik.
Mladl so posebej Izpostavlli ztvljenjsko zainteresiranost za pospešitev delovanja družbe-nih organizacij in društev in za ažurno re&evanje zgočih vpra-4anj na tem podrotju ZaosUe-na gospodarska sltuacija in iz tega izvirajoče nekatere omejt-tve (uvozne, finančne) so pri-vedle do lega. da je postalo delovanj« nekaterih druStev vprasljiva zadeva in so se spu-stila zgolj na životarfenje in iz-pel|avo najožjega programa. Družbene organtzacije in dru-ŠXva predstavljajo pomembno mobilizacljsko vtogo pri aktivi-ranju mlade generacije za ak-tlvno vkjuCevanje v samou-pravno soclalistično odloča-nje, zato predstavlja tesno so-delovanje z ZSMS pomemben dejavnik pri zagotavljanju frontnosti ZSMS.
čeprav pri organlh občinske konference ZSMS delujejo 204 mladinci, pa predstavlja ka* drovska problematika gordij-ski vazel. ki ga ZSMS še ni uspelo presekati. Ob tem pa ne moremo pristati na prezivelo tezo, da mad mladimi nl intere-
sa za polltifino deto. Ta realno obstaja, zato bo ZSMS tudl na kadrovskem področju morala najti nove in ustreznejSe pri-stopa. da bo rešila vprašanje kadrovske popolnitve. Le-ta je nujno potrebna, kajtl mnoge komisije in cenlri praktično za-radi nepopolnjenosti in ka-drovske nezasedenosti ne mo-rejo delovati.
Razprava na seji občinske konference SZDL je pokazala življenjskost Kardeljeve teze. da je vloga ZSMS v naSem po-litičnem sistemu manjša v pri-merjavi z dejansko vlogo mla-de generaclje v naši družbi, posobno pa manjia, kot bi ustrezalo dejansktm druibe-nlm tnferesom. Da bi presegli tako stanje, so delegati na sejt občinske konference SZDL sprejeli konkreten delovni do-govor. Na osnovf tega dogovo-ra bo občlnska konferenca SZDL pristopila k ustanavlja-nju osnovnih organlzacij ZSMS tam. kjer za to obstajajo realnl pogoji ali pa 00 ZSMS ne delujejo. Ravno tako se bo s Bkupntmi močmi pristopilo k zagotavtjanju prostorskih možnosti za delovanje cantra Interesnih dejavnosti kot osno-ve za tntereano združevanje mladih. Na osnovi detovnega dogovora bo občinska konfe-renca ZSMS pristopila tudi k reSevanju nekaterih matenat-no-tehnitnih vpraSani, ki se v lem trenutku zastavljajo kot najbolj pereča.
Delovni dogovor daje dobra izhodlSča. da ZSMS postane še aktivnejSi det SZOL kot frontne organizacije sociali-stičnih subjektlvnih sil- Pogoj za tako aktlvnejšo ZSMS pa je predvsem v nenehnem zago-tavljanju frontnosti mtadinske organlzacije.