Je li mogoče izvesti izvršbo na Hrvatskem itd. 231 Je li mogoče izvesti izvršbo na Hrvatskem na podlagi sklepa avstrijskega kazenskega sodišča o odmeri stroškov v izterjanje teh stroškov od hrvatskega državlj ana ? Hrvat A. A. je zagrešil prestopek zoper varnost časti v okrožju okrajnega sodišča v Kočevju, vsled česar ga je tamkaj tožil Avstrijec B. B, radi prestopka zoper varnost časti. A. A. se je osebno udeležil razprave v Kočevju ter bil tamkaj na podlagi lastnega priznanja obsojen v denarno kazen ter v povračilo kazenskopravdnih stroškov. Le-te je zasebni obtožitelj dal po sodišču v Kočevju odmeriti ter je potem na podlagi tega sklepa o odmeri stroškov uvedel izvršbo na premičnine A. A-ove na Hrvatskem. Izvršbo je dovolilo okrajno sodišče v Kočevju; brez ugovora jo je kotarski sud v Čabru izvršil s tem, da je zarubil premičnine A. A-ove ter tudi glede njih že določil dražbeni narok. 232 Je li mogoče izvesti izvršbo na Hrvatskem itd. Sedaj se je šele pritožil Hrvat A. A. proti sklepu kotar-skega suda v Čabru na kraljevi banski stol. Ta je pritožbi ugodil in izvršbo velel ustaviti, in sicer izvršbo, katero je vodil zasebni obtožitelj v izterjanje svojih stroškov, kakor tudi ono, katero je okrajno sodišče v Kočevju vodilo v izterjanje kazenske globe. Zasebni obtožitelj se je proti sklepu banskega stola pritožil na stol sedmorice, ki pa je potrdil sklep banskega stola tako, da je bila vsaka izvršba proti A. A. ustavljena. Kar se tiče izvršbe za izterjanje denarne kazni, je brez dvoma sklep banskega stola in stola sedmorice pravilen, kajti glasom dopisa ogrskega ministrskega predsednika na avstrijsko pravosodno ministrstvo z dne 11. decembra 1897 štev. 19.913 morajo hrvatsko-slavonska sodišča na podlagi §-a 550 svojega civilno - pravdnega reda in na podlagi § 4 novele k izvršilnemu ¦redu z dne 17. decembra 1876 izvesti vse od c. k r. avstrijskih sodišč dovoljene izvršbe — tudi izvršbo v varnost — brez ozira na naslov, na podlagi katerega se je v Avstriji izvršba dovolila, z edino omejitvijo, da pro-vedba izvršbe ne sme biti v protislovju z določbami §-a 36 in §-a 235 kaz. zak. za Hrvaško z dne 27. maja 1852. Ta dva paragrafa določata namreč, da se kazni, izrečene izven Hrvatske, oziroma izven območja kazenskega zakonika, ne morejo izvršiti, oziroma da kazenskih glob ni moči izterjati na Hrvatskem. Dvomljivo pa je, ali so hrvatska sodišča dolžna izvesti izvršbo glede kazensko-pravdnih stroškov, katere naša sodišča zasebnemu obtožitelju ali njegovemu zastopniku odmerijo. §-a 36 in 235 hrvatskega kazenskega zakonika govorita izrecno le o kaznih, izrečenih od inozemskih oblastev, ne pa tudi o stroških, ki jih s posebnim sklepom naša sodišča odmerijo zasebnemu obtožitelju. Čim pravi dopis ogrskega ministrskega predsednika, da morajo hrvatska sodišča izvesti vse izvršbe ne glede na naslov, dokler te izvršbe niso v nasprotju s §-om 36 in §-om 235 kaz. zak., moralo bi v predmetnem slučaju hrvatsko sodišče izvesti izvršbo, ki jo naše sodišče dovoli na podlagi sklepa o odmeri stroškov. Kakor pa tolmači stol sedmorice ta dopis, ni moči teh stroškov na Hrvatskem izterjati, češ da spadajo kazensko-pravdni stroški tudi med kazen samo in da Je li mogoče izvesti izvršbo na Hrvatskem itd. 233 sklepa, izdanega o odmeri stroškov, ni moči smatrati za sklep o zasebno-pravnih rečeh stranke, ker velja le za take zasebno-pravne reči dopis ogrskega ministrskega predsednika, ki določa, da je vse izvršbe provesti brez ozira na naslov. Kar se tiče naših sodišč in izvršilnega izterjavanja kazensko-pravdnih stroškov zasebne stranke na Hrvatskem proti Avstrijcu na podlagi razsodbe na Hrvatskem, določa naredba avstrijskega pravosodnega ministrstva z dne 13. decembra 1897 štev. 285, da velja reciprociteta napram izvršilnim naslovom na Hrvatskem v isti meri, kakršno izvršuje Hrvatska napram Avstriji z edino omejitvijo, da se more na podlagi pravomočnih razsodil kazenskih sodišč na Hrvatskem izvršba uvesti proti Avstrijcu le toliko, kolikor se to razsodilo tiče zasebnopravnih rečij. Z ozirom na besedilo naredbe avstrijskega pravosodnega ministrstva, ki pravi, da je na podlagi kazenskih razsodil izvesti izvršbo le glede zasebno-pravnih zahtev, in z ozirom na prakso, ki jo izvršuje glede zgoraj opisanega slučaja stol sedmorice na Hrvatskem, morajo torej tudi avstrijska sodišča zavrniti vsako, na Hrvatskem že dovoljeno izvršbo v izterjanje kazensko-pravdnih stroškov, naraslih Hrvatu na Hrvatskem proti Avstrijcu, proti kateremu se je izdala na Hrvatskem kaka kazenska obsodba. Končno pripominjam, da je po mnenju hrvatskega odvetnika v Zagrebu tolmačenje stola sedmorice napačno ter da bi se bilo moralo predmetno izvršbo provesti na Hrvatskem. Dr. N.