Štev. 6.
O Ljubljani, v ponedeljek, dne 9. januarja 1905.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXIII.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije.
Upravniškega telefona Štev. 188.
Inomotf-Ljubljano.
Inomost je postal za vlado velika zadrega. Italijanska fakulteta tam je mrtva. Treba jo bo ustanoviti kje drugje, a to ni mogoče brez pritrditve državnega zbora.
Ali pa ni zdaj umestna prilika, da jugoslovanski poslanci zahtevajo tudi rešitev ljubljanskega v s e u č i 1 i š k ega vprašanja, in sicer istodobno rešitev obeh vseučiliških zadev?
Dve fakulteti bi se lehko otvorili že v šolskem letu 1905/6. Z bogoslovno fakulteto ne bi bilo nobenih težav in pravoslovna se tudi lahko takoj otvori. Naj se torej zdaj oživotvori oni » j u n k t i m o katerem je govoril v državnem zboru poslanec S u k 1 j e !
Zdaj je priložnost, kakršna se morda nikdar več ne ponudi.
Včeraj se je ministrski predsednik baron Gautsch posvetoval o laškem vseučili-škem vprašanju z načelnikom italijanskega kluba baronom Malfattijem, danes se bo pa razgovarjal z dr. Erlerjem. Za *as Slovence je to velikega pomena. Mi se moramo postaviti na stališče: Italijansko vseučiliško vprašanje se ne smerešiti brez slovenskega. Ali oboje ali pa nobenega!
Inomoško vprašanje je velika zadrega za vse prizadete činitelje. Jugoslovanski poslanci naj to zadrego izrabijo, in sicer brezobzirno do skrajnosti!
Znana pogodba med »Slovansko zvezo" in mladočeškim klubom daje našim poslan-oem v roko močno orožje. Trenutek je ugoden. Slovenski narod pričakuje, da njegovi zastopniki to priložnost tudi porabijo in nastopijo z vso odločnostjo.
LISTEK.
Malo življenje.
Spisal Miroljub.
(Konec.)
O ti človeško srce, ti večna, nerešljiva »ganjka! Kdo naj te umeje ? Kaj te more zadovoljiti ? Kako naglo vzplamtiš v nevo-lji, v srdu kakor kup suhe slame v katero vtaknemo gorečo trsko. Ali, ako se je treba ponižati, ako je treba odpustiti in uvideti, da si tudi samo krivo nesloge, prepira, jeze, — tedaj si ponosno, trdo, nepristopno
Adolf je počakal pred cerkvijo na sestro. Prišla je z Lenko, sestro organistovo, in na levi strani je stopal Janko.
»Dobro jutro', mu zakiičejo naenkrat ▼si trije, kakor bi se bili dogovorili.
„Bog daj", odvrne Starič prisiljeno, mrzlo, neprijazno.
"Ali smo lepo peli", začne živahno ' Ljudmila, ki je takoj zapazila, da bratu ni j ljubo, da mora odgovarjati na pozdrave Jan kotove.
»Meni je ugajalo", odgovori Adolf hladno. Iz njegovega glasa ni zvenela ona prisrčnost, katera bi bila tako dobro dela Ljudmili. Molče so korakali naprej do hiše, kjer je stanoval učitelj
Odpor Mtoličnnov.
Podlo zasramovanje presvetega Rešnjega Telesa, kateremu je dalo najodkritejšega duška vseremško glasdj^ d^»*jsk<^jt; zbudilo katoličane, da so Im^ nj&S^ljevati, kam pridemo, če bo časopisje tako zlorabljalo svoj vpliv na občinstvo. Na Dunaju so že na več protestnih shodih katoličani očitno obsojali proti versko gonjo tega časopisja, in danes zvečer je v ljudski dvorani dunajske mestne hiše veliki protestni shod z dnevnim redom: Ali smo katoličani v Avstriji res brezpravni? Govorniki so baron Morsey, dr. Porzer in Kunšak.
To gibanje pa postaja vedno mogočnejše in poučnejše. Dunajski kardinal - nadškof dr. Gruša je pisal o tem tudi v Rim, in je dobil sledeči odgovor :
V R i m u , 3 januarja 1905.
Eminersca!
O bogokletnih krivicah, ki so se zgodile Zveličarju v presvetem Zakramentu na Dunaju, sem sporočil svetemu očetu. Kako to boli svetega očeta, Vaša Eminenca ložje čuti, nego moram jaz v besedah izraziti. Svetega očeta pa tolaži to, da so Dunajčani, ti zvesti branitelji katoliške vere, šli številno v cerkve, da zadoste za to zasramovanje. Tolaži pa svetega očeta tudi vaša višje-pastirska vnema, v kateri niste prej mirovali, dokler se ni javno osramočena čast Najsvetejšemu povrnila. Sveti oče izreka Vaši Eminenci in Vašim vernikom vso hvalo in moli, da Vam dodeli svojo milost Jezus Kristus, kateri je hotel biti za človeštvo rojen in je zanje trpel, ter Vam vsem pode-luje v ljubezni apostolski blagoslov.
Z izrazom največjega spoštovanja udani Rafael kardinal Merry de Val.
Katoličani imajo gotovo pravico, da branijo to, kar jim je svetega. Ali ne protestirajo narodi, ako se zasramujejo njih narodne tradicije? Ali ne protestirajo stanovi, ako se zasramuje njihova čast? Zakaj bi potem v verskih stvareh ne smeli protestirati oni, ki so poklicani varhi dogem?
Ako kdo zasramuje mojo vero,
zasramuje v tem mene samega, kajti moje versko prepričanje je najgloblji in najintimnejši izraz mojega značaja in moje duševnosti. Kdor človeka tu napade, ga rani na najobčutljivejšem mestu. Zato pa se naj zdaj liberalci in vsenemci nikar ne čudijo, ako katoličani protestirajo.
Tako si je mislil tudi voditelj pravosodnega ministrstva dr. Klein. V soboto je prišla v liste kratka notica, da je dr. Klein obiskal kardinala Grušo in se pri tej priložnosti tudi »infor-miral o željah katoličanov". To ni nič čudnega, ako novoimenovani voditelj mini-stistva obišče kardinala, in če se gre „in-lormirat o željah katoličanov"; ne vidimo v tem nobenega „klerikalizma", kajti voditelj pravosodnega ministrstva v Avstriji bi moral vendar vedeti, kaj hočejo katoličani: Oni hočejo, da so pred sodišči enakopravni in da se kot katoličani ne zapostavljajo liberalcem.
Vendar je ta formelni obisk strašno razburil protikatoliški tabor. Upiti je začela graška „Tagespost", katera se norčuje iz »tnkoimenovanih želja takoimenovanega katoliškega ljudstva". Ta list zmerja dr. Kleina. da »ponižuje državo za deklo cerkvi" in protestira proti »klerikalnemu je-robstvu".
Kadar rabini branijo judovstvo proti antisemitom, takrat so ti listi polni človekoljubja in spoštovanja do njih. Kadar se pa katoličani zganejo, tedaj se ti listi po stavijo na čisto drugo stališče in postanejo impertinentni!
Obrambni odbor katoliških društev bo baje ministrskemu predsedniku in pravo sodnemu ministru izročit promemorijo, v kateri bo zahteval, da se članki, ki žalijo vero, podvržejo kazenskemu zakonu. Sedaj se na umeten način, zlasti s pomočjo po-slaniške imunitete, spravijo v liste vsi sramotilni članki.
Naše mnenje je pa to, da je najuspešnejša bramba bojkot takih listov in pod-
pora katoliškemu časopisju. Ce bodo liberalci videli, da se katoličani ne marajo naročati na liste, kateri žalij njihovo prepričanje, bodo pa drugače pisali. Krivi so oni, ki tako časopisje podpirajo.
Bodi to protestno gibanje dunajskih katoličanov znamenje k splošnemu odporu proti brez verskemu časopisju ! Slovenci imajo časopise, ki stoje ravno tako nizko, kakor omenjena vsenemška glasila. Naj pa protest ne ostane pri besedah, ampak naj preide v dejanje !
Pisma iz Makedonije.
(Izvirno poročilo.) (Turška zverstva in muke krščanskega prebivalstva.)
B i t o 1 j . 31. dec. Redko vam pišem zato, ker itak morem poročati le o žalostnih dogodkih : o bojih, umorih in požigih domov, v katerih biva izmučeno krščansko prebivalstvo. Turška nasilstva so Šl- vedno na dnevnem redu. Razmere pa so danes še žalostnejše v Makedoniji. Preje so narod mučili Turčini in Arnavti, danes pa se pobijajo kristijani med saboj. Makedonija je še danes dežela, koder uboj krščanskega človeka nič ne pomeni. Tu se živi od danes do jutri. Koliko časa bode še to trajalo? Vsaka stvar ima svoj konec, in imeti ga mora tudi trpljenje turške raje. Pride čas, ko se dvigne, kakor pravi ljudstvo, »kuka i motika", da brani svoje življenje, da se v Makedoniji zagotovi osebna svoboda in varstvo imetja ki ga danes Turčija ne pozna. Sramota je za Evropo v 20. stoletju, da je še danes v Turčiji udomačeno suženjstvo, ki je odpravljeno že med divjimi rodovi.
Da dobite nekaj pojma o stanju v Makedoniji, opišem vam grozote, ki so se godile zadnji čas. Po zadnjem ustanku, ki so ga Turki sami izzvali s svojimi grozodejstvi, klatijo se po celi Makedoniji bolgarske, srbske in grške čete. To daje Turkom povod, da zapirajo, ubijajo tudi nedolžne krtstijane. Tako sta bila v Džumaji ubita dva turška vojaka: Turki so zaprli do 100 kristijanov, od katerih jih je 17 umrlo v ječah vsltd turškega mučenja
Isto so Turki storili v Melniku, kjer so zaprli nad 100 najuglednejših mož. Nihče
»Vesele praznike", dč Janko, prožeč učitelju desnico.
»Enako*, se odzove Starič in se dotakne Darovičeve roke, ne da bi jo vsaj rahlo stisnil. »Pa tudi vam, Lenka", se obrne k organistovi sestri.
Vošili so si še lahko noč in se razšli.
III.
Prazniki se poslove in napoči zadnji večer leta. »Kam pojdemo na Silvestrov večer? Kje bomo novega leta čakali", se poprašu-jejo prijatelji in znanci.
V Medgorji, kjer se vrše dogodki naše povesti, so čakali »boljši krogi" novega leta navadno v gostilni »pri zlatem orehu". Rajni Cifluk, ki je dočakal 80 let, je pripovedoval, da je dobila gostilna ta naslov na čudovit način. Ded sedanjega posestnika je hodil po pašniku, nad katerim je visel vinograd. Na meji med trato in vinogradom je stal star oreh, ki že dolgo ni več rodil Kar zagleda kmetič na tleh nenavadno velik oreh. Večji je bil, nego dva laška oreha skupaj. Pobere ga in razpolovi. Kdo popiše njegovo začudenje, ko pade iz oreha vse polno — cekinov! Presrečen mož je dal zato napisati nad hišo, v kateri je napravil gostilno: »Pri zlatem orehu".
Tam se je torej zbralo lepo število Med-gorjanov na Silvestrov večer. Pri eni mizi je sedel organist s svojo sestro, s pevci in pevkami; tudi Staričeva Ljudmila je bila med njimi. Adolfa pa so potegnili v svojo družbo nekateri vaški veljaki, mej njimi trgovec Ognjeslav Brbljavec in vinski trgovec Pere-grin Vinobrodec. Poleg Brbljavca je sedela njegova hčerka Barbika, in dvorišče ji je pometal Brbljavcev komi, Fridolin Zavijav-ček. Pri vsaki mizi so se zabavali po svoje. Tam, kjer je sedel organist s svojo družbo, so peli, se šalili, nazdravljali in se veselili, da so zdravi dočakali zadnji dan leta. Pri oni mizi pa, h kateri je prisedel tudi Adolf, so pri tretjem, četrtem litru začeli že s politiko. »Klerikalci, prenapetneži, nestrpneži, nazadnj ki», to so bili nekateri izmed priimkov, s kojimi so obsipali nasprotno stranko. Adolf je večinoma molčal. Le sempatje je mirno in stvarno kaj pripomnil. Bil je resen, zamišljen Rad bt se bil veselil, rad bi bil pil z onimi tam, ki so bili tako neprisiljene, dobre volje. In zakaj se jim ni pridružil ? Ali ni že dosti tega srda in razpora? Zdaj mora sedeti med temi ljudmi, ki znajo samo o sebi govoriti in pa o tem, kako bi mogli uničiti »gadjo zalego".
Čim bližje je prihajala polnoč, tem glas-
nejše je postajalo v gostilni. Slišale so se sempatje zbadljive besede, zabavljtce, ki so dobro merile, ali slabo zadele »Hinavci, li-zuni, podrepniki", in še bolj ljubeznjive priimke si mogel čuti. Ali vse je ostalo mirno na ta izzivanja.
Polnoč odbije. Vsi vstanejo ter voščijo drug drugemu veselo novo leto. Ljudmila, organist in Lenka prihite tudi k Adolfu ter mu stisnejo roko.
»Kaj pa je treba teh svetnikov pri naši mizi", se oglasi Brbljavec.
»Naj pijejo sami na katoliški podlagi", dopolni surovo smeje se Vinobrodec.
»Kaj ne da, gospodje", zakriči Zavi-javček.
„Prosim besede", zaupije še glasneje. Brbljavec in Vinobrodec se mu sicer zasmejeta, videč, da govori vino iz njega, vendar utihneta. Utihnejo tudi drugi, ki so sedeli pri isti mizi Gostje, sedeči pri drugih mizah, pa so se nemoteno pomenkovali, kakor doslej. To je razkačilo Fridoltnčka, češ, mene bi morali vendar vsi poslušati!
»Slavna družba", začne gugajoč se, ker mu je bilo vino že v.elo ravnotežje, »svobodna misel nas je privedla semkaj. Novo leto mora biti doba napredka. Streti moramo verige, v katere nas je vkovala ona klika.
ne more od domačih ž njimi govoriti. Ujetnike mučijo, da bi sami sebe obtožili in da bi Turčija mogla reči pred Evropo, da so kristijani sami krivi svoje nesreče Mnoge so žgali z razbeljenim železom po golem telesu a pravoslavnega popa Todara iz vasi Vlahi so obesili za noge in ga šibali golega.
V Razlogu se je isto zgodilo. Turki se boj6 novega ustanka, pa narod mučijo, ker hočejo izvedeti o mogočih pripravah za ustanek Po vsi okolici Razlaga so Turki po vaseh razpostavili vojake, katere morajo hraniti ljudje sami. Častniki in vojaki so nevoljni na turško upravo, ki jim ne daje plače, in to svojo jezo iztresajo nad kri stijane.
Tako je tudi drugod. Turki hočejo že izpočetka zadušiti ali vsaj omejiti nov ustanek. V ctli Makedoniji so Turki dobili nove puške in mnogo municije, da v slučaju „potrebe" pobijejo kristijane. In to ni brez posledic, ker Turki so z istimi puškami pobili že mnogo oseb Tako je neki Turek v sredi mesta Strumica težko ranil nekega Bolgara. Ko so ga pripeljali pred sodišče, vpraša ga kadi (sodnik), zakaj je streljal. Turčin odgovori: „Kaj me prašaš, saj si mi ti to rekel, a jaz nisem kriv, da sem ga ssmo ranil; dobro sem meril, a ga nisem dobro zadel". Mesto da bi sodnika kaznovali, so ranjenemu Bolgaru strogo za-pretili, da ga ubijejo, ako ne molči. Poročati bi vam mogel se o stoterih podobnih slučajih.
Prebivalstvo se seveda pritožuje pri Hilmi paši in civilnih evropskih agentih. A kaj pomaga ? Ti gospodje imajo toliko drugega posla, da jim ne preostaja časa za take pritožbe. Sodišče v Solunu je obsodilo bolgarski učiteljici Slavko Cakalarovu in S. Apostolovo na tri leta zapora, ker so pri njih našli — čujte in strmite — sliko enega makedonskega vstaša. Civilni agenti so vložili pri Hilmi paši ugovor proti tej obsodbi in zahtevali, da sodišče takoj izpusti obe učiteljici. Hilmi paša je seveda obljubil. A kdo še danes veruje turškemu ^obečanju"-! Prav pravi narod: „Niko krupno ko Turčin ne laže."
Francoski polkovnik Veran je storil i resne korake pri Hilmi paši, civilnih agentih in pri poveljniku 3. vojnega kora proti postopanju Soli paše, ki nicesa ne stori v varstvo mirnega prebivalstva
Nedavno se je sprijela vstaška četa s turškimi vojaki pri Aubinci. Četa ni imela izgub, pač pa je bilo turških vojakov se- j dem mrtvih, 13 ujetih in 3 ranjeni. Vstaši so ujete vojake razorožili in izpustili; zaple- i nili so tudi 20 pušk.
Vas Lješko pri Džumaji je turška voj- 1 ska obkolila ter ljudem pobrala vso hrano. Ta plen so vojaki v Džumaji prodali in de nar razdelili. Vojaki pa so ostali v vasi in zahtevajo, naj jih vaščani rede, dasi sami nimajo hrane.
Popa Ivana iz Gor. Sušice so zaprli in ga mučili, da je v zaporu umrl V Ivanovi vodenici so Turki ubili Trenka Trajkova, ker jim ni mogel dati denarja. V Tresku so zaprli šest seljakov; vsled silnih muk sta dva umrla. Kmeta Stojča so vlekli v vojašnico in ga pretepli, da je umrl. U Pokrov-nika so Turki tirali v Džumajo brata Marina in Kola Prževa, popa Stojana in več kmetov. Med potjo so jih tako pretepali, da je Marin na potu obležal mrtev. V kičev-skem okraju so se vsi kmetje zaprli v svoje domove v strahu pred Turki. Ako kmet le stopi pred prag, ga oropajo turški vojaki. Poleg Turkov pa se grške čete nadlegujejo ljudstvo. Zato se utegnejo bolgarske in srbske čete združiti proti Turkom in Grkom.
Se nekaj. Te dni je bil po celi Make
doniji objavljen ukaz v turškem, bolgarskem, srbskem in grškem jeziku, da nihče po zatonu solnca ne sme iz svoje hiše; kdor izide, bode ubit. Kakor se vidi, je pri ( Turkih kratko postopanje. Pobijajo ljudi, ki i po šesti uri zvečer gredo iz hiše na svoje | dvorišče; a tistih, ki ubijejo človeka, pod j turško oblastjo ne bolč glave.
i RusKo-japonsko uojsha.
Položaj v Port Arturju.
.Standard" poroča iz Tokia, da razsajajo v Port Arturju legar in druge nalezljive bolezni. Ves kraj ter vse prebivalce se je moralo pred vhodom Japoncev desinfici-rati. Japonski vojaški poveljnik v Soulu je radi vladajočih nerednih odnošajev ukazal, da bodo v bodoče opravljali polic, službo japonski orožniki. Vsi inozemci in Korejci se jim morajo pokoriti.
„Matinua so brzojavili iz Čifua: Kitajci, ki so se semkaj povrnili, poročajo, da so japonski parniki z begunci odpluli iz Port Arturja na otok Santun.
V Cfu se pripravljajo za sprejetje ti- | soč oseb ruskega civilnega prebivalstva iz Port Arturja, vendar so v tem oziru v skrbeh, ker so odšli skoraj vsi zdravniki v Port Artur ter so bila odposlana tja' vsa zdravila.
Predaja Port Arturja Japoncem se vrši brez motenja. Nad vsemi utrdbami vihra japonska zastava in v mestu opravljajo policijsko službo od 6. t. m. japonske vojaške patrulje. Proklamacija na kitajsko prebivalstvo povdarja, da bi bil poizkus, pleniti zasebne hiše, kaznovan po obsednem pravu in s smrtjo.
Zadnji dnevi brambe.
Č i f u , 7. jan. V nekem razgovoru se je izrazil ruski pomorski častnik, baron j Kleist, sledeče: Steselj je i "gubil vse upanje ; na pomoč 24 dec., ko je dobil od carja brzojavko, da se je baltiško brodovje za- j kasnilo vsled hullskega dogodka. Glavni vzrok kapitulacije je dobro merjeni ogenj j Japoncev „Naštel sem", je pravil častnik, J med 165 granatnimi streli na Sušan 103, ki so zadeli. Bilo je mnogo slučajev, ko se je vsled gromenja topov in stresanja ljudem i udrla kri iz oči, ust in nosa. Izid je bil smrten."
Nova brodovja se odpošljejo na bojišče.
Preko Kodanja prihaja baje iz zanesljivega vira vest, da bo rusko brodovje, ob- ' stoječe iz oklopnic „Nikolaja I.", „General admiral Apraksin", „Admiral Ušakov", „VIa-dimir Monomab" in rAdmiral Sinšavin", za- i pustilo Libavo 28. m. m. t-etrto brodovje bo odplulo v Azijo meseca maja. Oba brodovja ' bo počakal Roždestvenskij.
Zahvala japonskega cesarja.
Tokio, 7 jan. Japonski cesar se je za zavzetje Port Arturja v posebnem odloku zahvalil generalu Nogi, tretji armadi, admi- ; ralu Togo in združenemu brodovju. Japonci na otoku Ouelpartu.
W a s h i n g t o n , 7. jan. Amerikan-skega odposlanca v Soulu je obvestila ko rejska vlada, da so Japonci izkrcali na Quelpartu vojne čete ter da se tam utrju jejo. (Quelpart je otok, južno od poluotoka Koreja ter pripada Koreji, meri 1850 štir. kilometrov ter ima 134 000 prebivalcev. Nad 50 000 jih živi v glavnem mestu Čejču. Op ured)
Ameriške torpedovke za Rusijo.
Reuterjev urad poroča iz New Yorka 27. t. m.: V tukajšnjih parobrodnih krogih
se govori, da je bilo 9 razstavljenih torpedovk prepeljano na Rusko.
Vojska in Kitajoi.
B e r o 1 i n , 7. jan. Sotrudnik „Berl Tageblatta" se je razgovarjal s kitajskim berolinskim poslanikom Jinčanom, kako bo vplival padec Port Arturja in dosedanji razvoj vojske na Kitajsko. Poslanik je mnenja, da so dosedanji dogodki dober argument za reformam prijazne kroge, ki zahtevajo, da se modernizuje vojska in notranja uprava, da se bo država mogla držati na zunaj. Preobrat se mora vršiti po časi, kakor zahteva konservativni značaj Kitajcev.
Število ujetnikov.
Posamezne brzojavke o številu ujetnikov štejejo zraven tudi ranjence in bolnike, namestu da bi jih odštele tako, da se je število ujetnikov zvišalo na 48.000 Prave številke niso definitivno določene
Ruski rušilci v Čifu.
Iz Čifua poročajo: Japonske torpedovke ostanejo v luki, dokler tja došli ruski rušilci ne bodo popolnoma razoroženi. — Nadaljnji odpor trdnjave bi bil povzročil pogin 10.000 bolnikov.
Baltiško brodovje.
Admiral Folkersam je brzojavil admi-ralatu, kakor se glasi iz Peterburga, da je pri dveh njegovih križarkah treba nadomestiti važne dele strojev z novimi, poleg tega potrebuje tudi mašinistov.
Mladi Tolstoj o črnomorskem brodovju.
V »Novem Vremenu" izjavlja Tolstojev sin, da bi bila Rusija smešno naivna, ko bi iz strahu pred Angleško spomladi ne odposlala črnomorskega brodovja v pomoč Rož-destvenskemu.
Port Artur — nepremagljiva japonska trdnjava.
Japonski konzul v Čifu se je izrazil, da se Japonci pripravljajo že več mesecev, da izpremene Poit Artur v nepremagljivo japonsko trdnjavo Zato so ob reki Jalu pripravljene velikanske zaloge gradbenega gradiva, drugo so pa prepeljali iz japonskih luk. Delo bodo takoj pričeli kitajski kuliji. Najtežja naloga bode, zopet razrušiti oblegovalna dela, zavarovane jarke, predore za mine i. t d., kar so Japonci sami naredili proti Rusom. Prava trdnjava bo po japonskem mneniu popravljena v treh tednih.
Japonske ladje se vračajo.
Tokio, 7. januarja. Admiral Kataoka poroča, da so se ladje, ki so bile odposlane v Cifu in Kiaočav, povrnile v svoje postaje, potem ko so se poveljniki prepričali, da so tamkaj se nahajajoče ruske uničevalke torpedov razorožene.
Ruska armada v Mandžuriji.
Nemirovič Dančenko opisuje v listu „Ruskoje Slovo" stanje ruske armade. Isti piše: Utrujenih, gladnih ljudi, kakor sem jih videl po letu, nisem sedaj opažal več. Moštvo izgleda sveže. Časa za to, da se oddiha, je dovolj. Glede obleke, hrane in počitka ni želeti ničesar. Le tobaka, sladkorja, potrebščin za šivanje in usnja za čevlje primanjkuje. Teh stvari se tudi za denar ne dobiva. Častnikom ne manjka ničesar. Njihove pod zemske koče se o ničemer ne razlikuje od onih, v katerih bivajo vojaki, a v vsaki posamični jih ne biva nad pet. Dobivajo pa isto hrano kakor drugi vojaki. Kruh je črn, belega ni dob ti.
Stotnija ima deset podzemskih koč, ki so dobro urejene. Vse so za moža visoke. V istih se zamore sedeti in stati. V vsaki koči je peč in kotel za kuhanje. Ob stenah spijo vojaki na klopeh. Po dva vojaka do-
bivata po eno gorko odejo. Streha je tak* trdna, da je šrapneli ne morejo prebiti.
Ko sem bil v kočah, je bilo tam 14 stopinj R toplote. Vsaka stotnija dobiva vsakih deset dni po pet funtov sveč. Vsaki vojak ima tople krpe za noge, nogavice, gamaše in kitajski kožuh.
V kočah je vse čisto. Dvakrat na daa prihaja iz poljskih kuhinj hrana, ki jo pogrevajo v kotlih. Vojaki dobivajo juho z rižem, mesa in sočivja. Sočivje je slabo skuhano, in zato ga ne marajo jesti. Vsaki mož dobiva na dan po 1 funt mesa in 2 i« polf unta kruha. Oboje je dobro. Po dvakrat na dan dobivajo vojaki čaja. Vsaki mož dobiva na dan tudi po dva kosa sladkorja. Mnogi vojaki tožijo, da nimajo kaj čitati. Usmiljene sestre so občudovanja vredne radi svoje požrtvovalnosti.
Knez Hilkov.
Petrograd, 7. januarja. Minister za promet, knez Hilkov, je odpotoval v inozemstvo.
Roždestvenski bo nadaljeval svojo vožnjo.
Pariz, 7. januarja. „Matin" poroča iz Petrograda, da ni bil izdan nikak ukaz Roždestvenskemu da bi se vrnil v Rusijo, ampak, da bo nadaljeval vožnjo do Vladivstoka.
Petrograjski vladni list je priobčil, da je Skrydlo v odpoklican iz Vladi v o s t o k a, ker je imenovan načelnikom admiralskega sveta. Mikado izkazuje čast Steslju.
London, 7. januarja. Mikado je ukazal, da se izkažejo Steslju v Nagazakiju vojaške časti kakor se izkazujejo japonske mu maršalu. — Steselj se vrne namreč preko Nagazakija v Rusijo. Ne ve se še se bo li mikadu izpolnila želja, da vidi Steslja.
General Steselj se poda najprej v Peterburg, da osebno poroča carju, potem pa pojde v Italijo ali na Rivitro, da se odpočije.
Steselj in lliren sta se hotela umoriti ?
„Daily Chronicle" poroča iz Cifua : Po izjavah ruskih častnikov se je general Steselj po končanem pogajanju hotel usmrtiti. Le pazljivosti njegovih spremljevalcev se je posrečil , preprečiti generalovo namero. General je zelo otožen. Tudi admirala Virena so zadržali le s silo, da ni šel v smrt, ko so z dinamitom rušili ladje.
v
Se nekaj o ruskih port arturskih ujetnikih.
Predaja ujetnikov je bila gotova 8. t. m. Skupno je 878 častnikov in uradnikov ter 23.491 mož. Glasi se, da je železniška uprava v Sanju dr;Dila povelje, naj vse pripravi za transport 20 000 Rusov iz Simo-noseki v Kure Najbrže bodo nastanili ujetnike v bližini Kure. Težko bolni bodo ostali v bolnišnicah v Port Arturju; vse druge bodo pa spravili na Japonsko, ko bodo priprave za nastanjenje končane.
Epizoda iz zadnjih bojev pri Port Arturju.
Neki častnik, ki je došel iz Port Artuja v Cifu, pripoveduje sledečo značilno epizodo iz zadnjih dni pred Port Arturjem: Kmalu potem, ko so se Rusi umaknili z »griča 203 m", se je obrnil stotnik Kričenko od 18 strelskega polka s 14 drugimi častniki na generala Steslja s prošnjo, naj dovoli, poizkusiti zopet vzeti „grič 203 m".
Le nerad je dal Steselj dovoljenje. Častniki so zbrali okrog sebe tisoč mož. Ponoči so naredili poizkus. Sprejeti so bili z ognjem pušk in ročnih granat. Šele po trikratnem naskoku jim je posrečilo doseči vrhunec griča. Tu so rabili bajonete, samokrese, gra-
ki hoče gospodovati v naši deželi. Dovelj suženjstva! Brezobziren boj moramo napovedati mračnjakom in nazadnjakom. Tudi v tej sobi, kjer smo pričakali novo leto, smrdi po tistih dihurjih ki bi radi požrli vsa pi-ščeta, kar jih teka po naših dvoriščih. Predlagam, da vržemo tiste vsiljence na cesto, da se bomo mogli nemoteno razgovarjati, posvetovati in navduševati za sveto našo stvar".
Adolfu šine vsa kri v lice. Že precej časa je vrelo v njem, ko je poslušal robato govorjenje onih, s katerimi je sedel pri mizi, in sramovati se je začel, da se druži s takimi neotesanci.
Ves čas je sedel kakor na trnju in se je nemirno premikal po stolu in večkrat mu je ušel pogled tja k mizi, kjer so se tako neprisiljeno zabavali Tam zvonek smeh, — tu krohotanje, tam ubrana pesem, — tukaj upitje, tam vesel, šaljiv razgovor, tu zabavljanje, psovanje, kletev Kakšen razloček! In zdaj hoče ta mladenič, da bi mirne ljudi, ki se zabavajo po svoje, ki nikomur ničesar ne prizadenejo, — ven pometali! Razkačen vstane in stopi proti Zavijavčku: „Vi, se-
dite mirno in ne delajte zdrahe, sicer bomo vas posadili pred prag!" Po teh besedah mirno sede.
„Hoho, gospod učitelj, kaj so vas tudi že zvleki na ono stran", se zakrohota Za-vijavčkov šef, da se tako krepko potezate zanje?"
„Ti vragi so priliznjeni in prekanjeni", pripomni Vinobrodec. Zavijavček je dobil pogum, videč, da ima vse omizje na svoji strani. V svoji pijanosti se zadere na Sta-riča:
„Če vam vsi od one mize tam pomagajo, me vi ne boste ven vrgli Ste razumeli vi?!"
Adolf zaškita z zobmi, skoči po koncu in bil bi zgrabil zabavljača, da ga ni prijela za roke Ljudmila, ki se je ves čas tega prepiia boječe ozirala na brata K sreči pri-hiti tudi krčmar, visok, močan in pameten mož ter zaupije: „V* moji hiši se ne bo nihče pretepal. Kdor dela nemir, tega bom jat iztiral iz sobe, ali pa pokličem žan-darje".
Adolf se je ves tresel in bil je oslabljen, kakor da mu je ta naskok, ta dušni
in telesni napor vzel vso moč. Kakor jagnje je sledil Ljudmili, ki ga je odvedla k svoji družbi.
Isti večer so mučili Stariči hudi napadi živčne bolezni. Vse ga je bolelo in krčevito je grabil ž njimi za odejo. Noge je krčil in stezal in suval ž njimi ob posteljno ograjo. Ni se zavedel in v nezavesti se je prepiral zdaj z Darovcem, zdaj z Zavijavčkom. Čez nekaj časa je zopet mirno ležal in ljubez-njivo ogovarjal Ljudmilo in Lenko. „Hvala Bogu", sta vzkliknili obe, ko ju je potolažil zdravnik, da je to le mimogredoč napad, in ko je Adolfu res že čez nekaj ur odleglo. Izmučen je zaspal in drugi dan je le na zdravnikovo in sestrino prigovarjanje ostal še v postelji.
Prišel ga je obiskat tudi Darovec. Adolf mu je podal prijateljski roko, jo toplo stisnil in po obrazu mu je šinilo nekaj, kar je izražalo, da je potolažen in vesel, da se je vse tako završilo. Mirno sta se pogovarjala in oba sta čutila, da si bodeta odslej iskrena prijatelja.
Ko je Janko nekega dne razodel Adolfu željo, da bi delil radosti in bridkosti živ-
ljenja z Ljudmilo, mu Adolf ni ugovarjal, temveč mu je krepkeje, nego navadno, stisnil desnico. Le to ga je skrbelo, kdo bo potem njemu gospodinjil.
Zopet je hodil pomagat cerkvenim pevcem in tudi sicer se je trudil složno z or-ganistom, da dvigne pevski zbor in ga popolni. Ustanovil je podporno društvo za siromašne učence in že za piruhe so dobili revčki lepih daril. V petju in v človekoljubnem, dobrotvornem delovanju je našel ono zadovoljnost, ki jo je izgubil v političnih bojih. Politiki je šel spoti, ako je le količkaj mogel. Ce je pa le bilo treba vmes poseči in se odločiti na to ali na ono stran, tedaj se ni dal zapeljati od nobenih predsodkov, naval strasti ga ni zaslepil, temveč po mirnem, treznem, razsodnem premišlja-vanju je storil, kar mu je velela vest. Vedno in povsod mu je zvenel v duši odmev one pesmi, ki so jo popevali nebeški duhovi, plavajoč nad Betlehemom. Sam je uravnaval svoje delovanje po njej in vsakega, kdor je pozival na boj, je opozoril na božji opomin: .Mir ljudem!"
nate, kamenje za obrambo. Petnajst minut je trajal obupni boj. Japonska ojačenja so pa slednjič prisilila Ruse, da so se umaknili. 400 mož in 5 častnikov je ostalo mrtvih na mestu.
Ko je izvedel general Steselj o tem novem neuspehu, je padel v nezavest in poklicati so morali na pomoč zdravnike.
Kaj sedaj?
Port Artur je padel. Vse časopisje se strinja s Stesljevim poročilom carju „da je posadka storila, kar je bilo v človeških močeh". Sedaj se ugiba, kako bo padec Port Arturja vplival na vojni položaj Odločitev bo padla v Mandžuriji. Vojni poroče valeč pariškega lista „Le Journal" Ludovic N a u d e a n je poslal iz Mandžurije jako čudno poročilo. Naudean pravi, da ruskim oddelkom nedostaje kart zanesljivih tolmačev in da jih domači vodiči često nalašč zavajajo. Ta dopisnik trdi, da je dogovornost med Japonci in Kitajci brezdvomna. K i -tajski guverner v Mukdenu je z Japonci v vedni zvezi. O položaju ruskih čet vedo često Japonci bolje, nego Rusi sami. — t_,e je to res, tedaj se je opravičeno bati tudi za usodo ruske armade v Mandžuriji.
Iz Berolina poročajo, da nemška vlada odkrito želi, da bi se sklenil mir; a miru nista naklonjeni ne Ruska in ne Japonska. Posebno se ne bo Rusija pričela pogajati prej, predno ne bo še enkrat poizkusila vojne sreče v Mandžuriji. Povdarja se, da Rusija še ni izgubila niti ene velike bitke, ker je bitka pri Ljao-janu podala le rezultat, da sta bili obe armadi zelo močno utrujeni.
Hullski dogodek.
Preiskovalna komisija so danes snide v Parizu v ministrstvu za zunanje stvari ter bo najprvo določila načrt za svoje delovanje. Najbrže bo po vsaki seji poslala listom poročilo V soboto popoldne je sprejel zunanji minister D e 1 c a s s č člana hullske komisije, admirala barona S p a u n a in Dubasova.
Blokada pri Port Arturju odpravljena.
Ker so Japonci zasedli ves polu-otok Kvantun, je bila blokada, ki jo je proglasil admiral Togo, dne 7. t. mes. odpravljena. Vendar je sedaj dovoljen vhod v port-artursko pristanišče le ladjam, ki so v službi japonske vlade.
Mirovni japonski pogoji.
.Standard" poroča .iz zanesljivega vira", da bi bili japonski mirovni pogoji približno sledeči: Iz raznih vzrokov, posebno pa, da se prepreči vsaka prevara, mora Rusija prositi za mir. Japonska zahteva, da se Mandžurija dd nazaj Kitajski. Rusija je že obljubila, da bo odpoklicala svoje čete iz Mandžurije ; ako Rusija ne odpokliče svojih čet, mora Japonska vzdržavati v severni Koreji več stotisoč mož vedno pod orožjem, in ako bi Rusija zbrala v Mandžuriji velike žete, bi bil vsak mir le predigra k novi, krvavi vojski. Potem se naj mandžuri.ska železnica takoj oddd nazaj Kitajski. Železnico naj opravlja potem mednarodni sindikat v družbi s Kitajci. Rusko-kitajska banka naj ustavi svoje delovanje kot vladni zavod ter naj postane zasebni zavod. Danes je ta banka le uradno mesto finančnega ministra Port Artur in poluotok Kvantun vzamejo v najem Japonci. OJstjpi naj se jim tudi poluotok Ljaotun. Na vsak način pa si pri-držč Japonci, da zvežejo korejske železnice s kitajskimi. Daljni bi bila odprta luka, eventuelno tudi pod mednarodno kontrolo in kitajsko upravo. Japonska zopet utrdi Port Artur ter preskrbi s posadko. V Čifu, Kjaočanu, Sangaju in Soigonu vsidrane ruske bojne ladje preidejo v japonsko posest. Koreja pride pod izključno japonsko varstvo, pri čemur bo ohranila svoje pravice ki jih ima danes kot samostalna država! Japonska lahko brani varstvo Koreje s tem, da napravlja utrdbe in pomorske postaje! Otok Sahalin prevzamejo Japonci. To je kardinalna točka iz narodnostnih, strategič nih in industrijskih vzrokov. Eventuelno se bodo odločile tudi pravice japonskih ribičev ob obali Usuri in Kamčatke.
Vojna odškodnina je absolutno potrebna in sicer, kakor bo trajala vojska. Najmanjši znesek je 100 milijonov funtov šterlingov. Ako bo pa vojska dolgo trajala, bi bili potrebni pogoji glede Vladivostoka, toda japonska te luke noče za-se Nemogoče je vstreči ruski želji, da bi imela v vzhodni Aziji gorko luko za vojaške in pomorske namene. Za trgovske namene pa lahko rabi Rusija, kakor vsakdo drugi, Daljni. Japonske čete bodo okupirale Mandžurijo le za toliko časa, da jo zasedejo s svojimi četami Kitajci.
Ruske ladje v Port Arturju.
Dopisnik Reuterjevega urada" je zvedel od japonskih pomorskih častnikov o stanju ruskih ladij v Port Arturju da se sedaj nahaja v portarturski luki
samo deset ladij za rab o. Pristanišče je vsled pogreznjenih ladij skoraj popolnoma zaprto in nevarno je voziti z ladjami skozi polja min. Radi pomanjkanja priprav za potopljače se ni moglo dosedaj preiskati pogreznjenih ladij.
V Mandžuriji. - Ojama pisal Kuropatkinu.
General Saharov poroča 6. t. m.: Dne 5. t. m. je bila na desnem bregu Hunha, pri vasi Kubjaca, 9 km od vasi Sifontaj, presenečena japonska patrulja, obstoječa iz enega častnika in petih dragoncev. Častnik in en vojak sta bila v boju ubita, 4 dragonci vjeti in zaplenjeno vseh 6 konj Isti dan se je vrnila patrulja praporščaka Masa, ki je korakala v smeri proti Njučvanu, ki je dne 1. t. m. skupno s patruljama poročnika Se-večanovskega in praporščaka Grumičeva razdrla železniški nasippri Hajčenu ter v okolici poškodovala brzojavne žice.
Iz Mukdena poročajo 6. t. m. „Lokal-anzeigerju" .-Maršal Ojama je poslal generalu Kuropatkinu pismo, v katerem mu naznanja kapitulacijo Port Arturja ter izraža svoje občudovanje za hrabre brambovce. Ta vest učinkuje tukaj, ako-ravno so že dalje časa razširjene neugodne govorice, vendar tembolj uničujoče, ker so ravno zadnje dni došla poročila, da je pričakovati še daljšega odpora. To je velika katastrofa, ki tudi neposredno vpliva na vojaški položaj v Mandžuriji. Danes že na vse zgodaj je slišati neprestano gromenje topov ob železnici pri Linšipu in Šahopu. Jutri se pričakujejo večje stvari.
Notranje političen položaj.
Državni zbor se bo sešel 23. januarja. Zboroval bo do 15. aprila in v tem času menda rešil proračun, predlogo za pomoč po uimah oškodovanim, ref. predlogo o vojaških novincih, izvolil bo delegacijsko zastopstvo in kakor zatrjujejo listi bo rešil tudi zadevo laškega vseučilišča!
Baron Gautsch nadaljuje konference z raznimi poslanci V soboto je konferiral o dalmatinskih zadevah tudi z dr. I v č e -v i č e m.
Predno se bo sešel državni zbor, bode Gautsch z načelniki strank menda še enkrat govoril. Mladočeški voditelji bodo jutri nadaljevali svoj pogover z Gautschem. Tekom tedna bo baron Gautsch sprejel voditelje češkega konservativnega veleposestva, ki stoji na stališču, da je treba čakati na kako stališče se postavi novi minister, katerega oseba je češkemu konservativnemu velepo-sestvu jako simpatična. — Grof H a r r a c h povdarja, da je bil Gautsch vedno pravičen Nemec, ki je vedno poizkušal prepričevati svoje rojake, da se v Avstriji ne more vladati proti Nemcem, a tudi ne proti drugim narodom. Grof Harrach pravi, da je edino načelo enakopravnosti tisto, ki bo napravilo Avstrijo zopet veliko, zato pa je potrebno trdne vlade, ki vedno nevstra-šene izvaja načelo: „ I u s t i t i a regno-rum fundamentum", ki da vsem narodom enako izobrazbo, ki proti protiavstrijskim tendencam odločno nastopa i n k i d d pravičnejši voli v n i red za državni zbor in deželne zbore — To so lepe besede češkega rodoljuba!
Nemški državni poslanec G r o s s je imel govor v katerem je Nemcem pred vsem priporočal edinost
Dr. Korber se je dopisniku polj skega lista „Czas" izjavil, da je prepričan, da novi ministrski predsednik ne naleti na težkoče.
Italijansko vseučiliško vprašanje.
Dr. Kathrein in baron Gautsch sta se raz-govarjala o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Dr. Kathre n je ministra pregovarjal, naj pospeši rešitev italijanskega vseučili-škega vprašanja, da postanejo razmere na Tirolskem in zlasti v Inomostu zopet normalne. Dr. Kathrein je svoj čas vedno zagovarjal misel, naj se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu, a prepričal se je, da so za uresničenje tega načrta nepremagljive tež koče. Splošno mnenje je, da se bo v zbornici predlagalo, naj se italijansko vseučilišče ustanovi v Tridentu.
Češko napredno stranko
so 7. t. m sklenili ustanoviti v Pragi. Shodu, kjer so ustanavljali novo češko stranko, je predsedoval tudi na Slovenskem znani vse-učiliški profesor Masafyk. V stranko vstopijo realisti in češki naprednjaki.
češki deželni zbor
bo sklican po Velita noči. Vladni krogi pričakujejo, da bodo Nemci v češkem deželnem zboru prenehali z obstrukcijo, ako ne bode v prihodnjem državnozborskem zasedanju češke obstrukcije.
Poljaki.
Poljski listi objavljajo besedilo spomenice ruskih Poljakov, katero je knezu Sviatopolku M i r s k e m u vročil grof T yszkiewicz. Poljaki zahtevajo, naj se uvede poljščina v vse šole, sodnije in urade na Poljskem v Rusiji. Poljakom naj bo dovoljen vstop v vse javne in vladne službe. Kmečkim in mestnim občinam naj se dovoli samouprava. Katoličanom naj se da popolna verska svoboda tako v notranji cerkveni upravi kakor tudi v občevanju z Rimom.
„Naprzod* poroča, da je bil v Genevi koncem meseca decembra shod zastopnikov poljske mladine. Soglasno so sprejeli resolucijo, v kateri se poživlja poljska mladina, naj se priklopi prekucijskem gibanju v Rusiji. Pohvalili so tudi vseučiliško mladino v Varšavi, ki je meseca novembra m. 1 priredila poulične izgrede. Ker se Poljaki zadnji čas tudi na Ruskem jako bližajo ruskim vodilnim kro gora, sodimo, da so bili zastopniki poljske mladine v Genevi zastopniki poljske ž i -dovske mladine.
Laško vseučiliško vprašanje.
Vlada menda namerava preložiti laško pravno fakulteto iz Inomosta v Trident; s tem pa ne namerava prejudicirati sklepa državnega zbora, ki se bo v prihodnjih dneh s tem pečal. Tržaški »Piccolo" priobčuje razgovor svojega sotrudnika z naučnim ministrom Hartlom o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Minister je pred vsem naglašal, da še ne more izreči svoje končne sodbe, ker novi ministrski predsednik še ni zavzel nikakega stališča zaradi političnih vzrokov in se še pogaja z voditelji raznih strank. Oni italijanski vseučiliščniki, ki bodo dokazali svojo nedolžnost pri inomoških izgredih, ne bodo izgubili semestra. Kam bo preložena italijanska pravoslovna fakulteta, bo sklenil ministrski svet. Zahteva Italijanov, naj se italijanska pravoslovna fakulteta premesti v Trst, je zvezana s težkočami, ker bi premestitev vzbudila na drugi strani želje, ki so v nasprotju z italijanskimi za htevami. Avstrijski Italijani naj bodo zago tovljeni, da ima vlada najboljši namen ustreči njihovim kulturnim željam. Tudi pri začasni ureditvi, kateri bo sledila končna ureditev zadeve po zbornici, bo ukrenila vlada vse potrebno na tak način, da bo v polnem obsegu varovala kulturne koristi Italijanov v Avstriji
Zopet Tiszovo pismo.
Ti sza je na svoje dosedanje volivce objavil pismo, v katerem naznanja da bo kan didiral v Budimpešti. V pismu navaja svoje dosedanje uspehe: Vojaške zahteve njegove vlade so malone že vse dosežene, izpreme-njen je šolski zakon in vlada namerava predložiti novi brambovski zakon z dveletno službeno dobo in pa s preosnovo ar tiljerije. Minister pravi, da so nagodbeni zakoni iz leta 1867. le nadaljevanje zakonov iz leta 1848. Končno poživlja volivce, naj odločijo, če hočejo imeti za delo nezmožno ali delozmožno zbornico.
Vstaja v Maroku.
Med četami maroškega sultana katere vodi Maghen, in med četami pretendenta, je prišlo zopet do boja, v katerem so bili vstaši poraženi. Poražene vstaške čete so se v prej določenem kraju združile s svojimi rezervnimi četami. Maghenove čete so zasledovale vstaše, a ti so jih napadli iz zasede in jih popolnoma porazili. Sultanova armada je izgubila 400 mož.
Z Balkana.
Civilni agentje so se pritožili zaradi izgredov turških vojakov v Zumabalu. Tudi v Krčevu so turški vojaki vršili grozodejstva. Civilni agentje so poslali v Krčevo svoje zaupnike. V Solun je došlo pet novih italijanskih orožniških častnikov. Odposlani bodo v monastirski okraj.
Rusko poslaništvo je 4. t. m opomnilo Turčijo, da plača 14. t. m. točno zapadli obrok vojne odškodnine 350.000 funtov. Turčija ima do sedaj v ta namen založenih pri „otomanski banki" šele 220.000 funtov.
Italijanski kralj obišče sultana?
V carigrajskih političnih krogih je raz širjena vest, da meseca junija italijanski kralj oficijelno obišče sultana.
Utrjevanje ameriških pristanišč.
Ameriška zbornica zastopnikov je dne 7. t. m. odobrila zakon o utrdbi ameriških pristanišč.
Med razpravo so zlasti naglašali važnost podmorskih min, vsled katerih so izgubili Rusi mnogo ladij, dočim so Rusi s streljanjem iz topov potopili le dve japonski ladji. Neki nasprotnik predloge je rekel, da
je brezmiselna vsaka beseda o miru, dokler načeluje upravi mož, ki časti vojnega boga.
Gibanje za izpremembe na Ruskem.
Rus pl. Reutzner piše v dunajski .Preši", da bo v Rusiji izbruhnila vstaja, ako car ljudstvu ne bo dal ustave. Pred vsem se čudi, da so v opoziciji proti sedanjemu načinu vladanja na Ruskem kot voditelji ple-menitaši najbolj starih ruskih plemeniških rodbin.
„Novoje Vremja" poroča, da je 6. t. m. plemič Svanicki vJekaterinoslavu streljal na policijskega komisarja Tagerja, a ga ni zadel.
Moskovski odvetniki so se pritožili na moskovski občinski zastop, ker so policisti 18. in 19. m. m brez opomina s sabljami in s streli navalili na dijake, tudi na one, ki so bežali. Pretepali so ljudi, ki se niso udeleževali izgredov. Moskovski mestni glavar, knez Galicin dobiva iz vse Rusije pri trjevalne brzojavke.
Izpremenjena ustava Zedil njenih držav.
Iz Washingtona poročajo: V senatu se je predlagala izprememba ustave tako, da bo v prihodnje službena doba predsednikova trajala šest let, a dvakrat ne bo mogel nihče biti izvoljen za predsednika.
Iz Dalmacije.
Z a d e r , 6. jan.
H a n d e 1 še ni šel. A mržnja proti njemu ni prav nič ponehala. Dunajska vlada ne pozna Dalmatincev, če misli, da se bo vse v kratkem poleglo. Odbor, ki upravlja ustanovo sv Demetrija, je bil že dvakrat nesklepčen. V odboru je namreč tudi Handel. Knez B o i e 1 1 i in zaderski župan dr. Z i -1 i o 11 o se vsled tega seje nečeta udeležiti, da bi se jima ne bilo treba sestati s Han-delom. Starega leta večer igra mestna godba po mestu Ustavi se vsako leto pred na-mestništvom. Letos se ni, ko je krenila letos po drugi poti, pustivši na strani namest-mštvo, je jela to množica viharno odobravati. Pred namestnikovo palačo so bili žan-darji.
V osnovalni odbor hrvaške napred-njaške (liberalne) stranke sta izvoljena tudi dva Dalmatinca: dr. M a n g j e r iz Splita in dr. I 1 j a d i c a iz Sibenika. Ali pomen;a to novo stranko tudi v Dalmaciji ?
Zupan v Ercegnovim Mato G j u r a -n o v i č se je ustrelil menda zavoljo slabih denarnih razmer. Srbska stranka je izgubila ž njim znamenitega in delavnega agitatorja.
Na Korčuli se je otvorila Legina italijanska šola. Z vsemi silami so delali zanjo uradniki.
Večina dalmatinskih rudnikov je v tujih rokah; tako premogovniki v Siveriču in Velušicu in asfalt v Vrgoncu. Zadnji čas se je pričela kopati železna ruda v Kotlenici. Udeleženci so poleg domačina Miotto istrski in tržaški italijanski kapitalisti. Na otoku Pagu ima ta družba nov premogovnik. Se letos, pravijo, bosta dala ta dva rudnika 200 tonelatov železa in 300 tonelatov premoga.
Štajerske novice.
š Nemški sodnik in enakopravnost. Neki Jakob Fekonja iz Dra-kovec je dobil od sodnije v Ptuju poziv v nemščini, da mora nastopiti neko kazen. Ta nemški poziv poslal je nazaj z opazko, da nemški ne razume, naj mu pošljejo slovenskega, kakor postava zahteva. Kljub temu je šel v Ljutomer, kjer se je sodnik Doxat zarezal nad njim: „Kdo vas je v to našun-tal?« Fekonja pa je zavrnil, da v to ni treba našuntati, jo že vsakemu sama pamet kaze. D o x a t dal mu je za to 24 ur zapora s pristavkom, da ima v zaporu čas, svojo trdo-g 1 a v n o s t p r e m i š 1 j e v a t i. Ali smo še v Avstriji, kjer je narodom zajamčena enakopravnost.
š Velika železniška nesreča na Zgornjem štajerskem. Na lokalni zgurnještajerski železnici Kapfenberg Au Seevviesen se je 8. t. m. zgodila v bližini postajališča Margaretenhutte velika nesreča. Vihar je prevrnil vlak v potok Thod le lokomotiva je ostala na tiru. Ena oseba je bila težko in šest osob lahko ranjenih
š Velika nesreča je zadela dne 4. t. m. sodnega pristava gospoda dr. N-u-bauerja v Ormožu. Njegova soproga je pu stila namreč triletnega otroka za trenutek v sobi. Otrok je šel k peči in tam se mu je uzgala obleka. Otrok je vsled opeklin drugi dan umrl.	13
š Trgovina Lončarec & Ha-
velk v Piuiu ie postala insolventna.
š „Pikelhavbo" je dobil ljutomerski polica)
š Deklica čevljarska pomočnica. V Konjicah je Marija Šmkovic il
konjiške okolice postala čevljarska pomočnica. Učila se je čevljarstva že dalj časa.
š Umrl je v Rogatcu velik nasprot nik slovenskaga ljudstva, okrajni sodnik Adolf Meixner
š Zadeva Ornig-Kalchberg o znanih kočljivostih pri zidavi obrežja ob Dravi, bo v razpravi v štajerskem deželnem zboru, ker so socialni dtmokratje vlažili predlog, ki bo to zadevo v novo poživil. Očetu Ornigu vstajajo menda lasje po konci.
Dnevne novice.
Višja dekliška šola napadena. V svoji brezmejni strasti so postali »Narodovi" pisači že tako nestrpni, da se mora njih pisanje studiti vsakemu dostojnemu človeku. Tudi višja dekliška šola v Ljubljani jim je preveč »klerikalna". »Na-rod" ji očita, da je »pregreta samostanska šola", da se v njej vzgaja „ostudna francoska bigoterija", da so v njej ideali „po-šnofane nune" itd. Tudi v višji dekliški šoli, katera je vendar »napredna" ustanova, je iztaknil »Narod", da se uganja „samo pobožnost in tercialstvo*. Ti ljudje sovražijo vsako stvar, ki ni naravnost poganska in »tercial" jim je vsak človek, kateri je dostojne ši od njih Znano je, na kako stališče se je postavil „Nar >d" v znani plesni aferi nekega ljubljanskega kavalirja. Onega je branil in zagovarjal, vodstvo višje dekliške šole pa besno napada, ker je tega mnenja, da je za učenke prvega razreda vendar še prezgodaj, da bi že plesale. Zdaj hujska očete, da naj rabijo svojo očetovsko oblast proti nasilstvu takega vodstva. Kadar se gre za pravice staršev proti slabim učiteljem, tedaj vedno trdi liberalno časopisje da nimajo starši nobene pravice, ampak le šolska oblast. Kadar pa šolska oblast kaj sklene, kar liberalcem ni všeč, takrat pa hujskajo proti njej. Proč od šole taki ljudje!
Aškerčev odgovor. Objavili smo kratko oceno Aškerčevega »Trubarja", ki je jako malo vredna .zgodovinska epska pesnitev". Že ta ocena je seveda Aškerca jako zbodla, še bolj pa ocena v „Dom in Svetu", kjer je dr. E. Lampe analiziral notranjo vsebino le agitacijske pesnitve za odpad od katoličanstva. Aškerc je takoj odgovoril. »Slov. Narod" je priobčil listek, v katerem pa citi ene kritične opazke ne more izpodbiti, pač pa „Toreador" v tem listku psuje, da se vse kadi: .Kakor rdeče sukno, ki ga pokaže v španski areni torea-dor biku, tak učinek je napravil Aškerčev „Trubar" na naše klerikalne »literate". Pobesneli so. Repove držijo kvišku, pihajo in mukajo . . . Človeka sili sm;h, da se drži za trebuh, če bere Lampetovo tirado v »Dom in Svetu" . . Dr. Lamptia imenuje ta malo poetiški ,toreador" »Terzitesa", ki je »ves, kar ga je v hlačah, peš človek, prozaična duša, suhoparen dninar". V takem tonu odgovarja divji „toreador" in hoče prepričati občinstvo, da »kritično čvekanje naših katoliških listov pomeni toliko, kakor žabje regljanje ali oslovsko riganje". Sled njič pa proglasuje ta španski toreador boj-k o t proti katoliškim listom, češ, da nobeden slovenski pisatelj ne sme več poslati svoje knjige „katoliškim lističem". — Tako umevajo odpadniki svobodno misel! Opozarjamo čitatelje na strogo stvarno injakozmerno kritiko o Aškerčevem „Trubarju", katero je priobčil „Dom in Svet" in ki v glavnih potezah potrjuje to, kar je pisal „Slovenecu. Ker je kritik odkril vso notranjo puhlost odpadniške agitacije in sleparstvo, katero uganjajo s svo bodno mislijo ljudje, ki nas hočejo vse te -r o r i z i r a t i , in ki nas grdo p s u -jejo, <>ko nismo njih odpadniškega mnenja, zato ga zdaj ta »svobodomiselni toreador" zmerja s „Terzitom, oslom, sleparjem" itd. Je res skrajni čas, da se ustavimo takemu literarnemu brigantstvu. Kdor misli, \ da je poezija arena za bikove borbe in ta- i koj z oslom zmerja vsakoga, ki preden ne i pade in ga ne moli, naj gre v hlev, ne pa | na Parnas! Oi odpadnikov se ne damo več terorizirati!"
Kako lažejo. »Rdeči Prapor" se laže, da so katoliški duhovniki učili nauk : »Za kogar ni miza pogrnjena, ta ne sme živeti". Imenujte nam vendar samo enega katoliškega duhovnika, ki je tako učil!
Ravno nasprotno je res, da je katoliška
cerkev skrbela, da so dobili kruha tudi oni, za katere miza ni bila pogrnjena Vedno se je potegovala za reveže in skrbela, da jim olajša njih bedno stanje. A ravno vi, ki stojite na darvinističnem načelu materialističnega boja za obstanek, vi v resnici učite, da mora poginiti oni, ki je slabejši. Ali ne slonita liberalizem in socialna demokracija na načelu, da močnejši uničuje slabejšega in da iz tega izhaja napredek vrste ? Ne podtikajte drugim svojih lastnih naukov !
Umrl je včeraj popoldne ob pol 4. uri po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, čast. g. Matija K u e s , konz. svetovalec, dekanijski upravitelj in župnik na Trbižu, star 56 let. Pogreb bode v sredo zjutraj ob 9. uri. — V Radovljici je včeraj pop. umrl g. I. N. L e -g a t, tajnik tamošnje posojilnice, star 40 let. Pogreb bode jutri pop. ob 4. uri. — Umrl je v Gorici v visoki starosti 92 let grof G. P u p p i , podnačelnik veteranskega društva.
- Novo župnijsko cerkev naj
bi dobila občina V i č - G 1 i n i c e pri Ljubljani. Tako se glasi želja prevzv. g. kneza in škofa do frančiškanskega reda. Občina šteje danes 3.500 duš, ima štirirazredno šolo, daleč v šolo, potrebuje radi delavskih slojev posebne skrbi in verske vzgoje, ta pa je le mogoča, ako duhovni pastirji sta nujejo sredi ljudstva. Pretečeno nedeljo se je osnovalo cerkveno stavbeno društvo, ki ima skrbeti za potrebna sredstva, Pred zborovanjem se je vpisalo 106 članov, dru štvo se je takoj konstituiralo, na čelu mu je g. žup. upr. p. H. Sattner. Društvu lahko pristopi vsaka fizična in moralna oseba, prispevek 20 vin. na mesec ali 2 K 40 v. na leto. Nujno potrebno je, da se društvo raztegne po celi škofiji, ker le tako bo mogoče postaviti dostojno cerkev. Cerkev bo posvečena sv. Antonu Pad., ki ne bo nikomur ostal dolžan, kar se je žrtvovalo njegovi časti. Častilci sv. Antona ! Evo vam prilike, dejansko pokazati svoje če-ščenje do ljubljenega svetnika in čudodel-nika. Sedež društva je v frančiškanskem samostanu ljubljanskem, ondi se dobe vsa pojasnila.
—	Pomnožene čete ob italijanski meji. Vest, katero je že pred tednom pnoDCil »Slovenec", se potrjuje. Tretji armadni voj bo izdatno pomnožen. Iz Gorice pišejo, da misli vojno ministrstvo na meji proti Italiji na vsej črti postaviti več vojaštva, nega ga je bilo doslej, izlasti pride nekoliko konjeništva iz Galicije. Mestna občina goriška baje nakupuje svet za vojašnico blizo Standraža. Dalje se govori, da pride v Tolmin bataljon lovcev. Iz Dunajskega Novega mesta bo v Gorico prestavljen 5 dragonski polk. V Bovec pride ena stotnija trdnjavskega topničarstva. V Gorici, Ogleju in v Trstu dobč lovske bataljone. Tudi v Tržič, Červinjan in Kormin pridejo vojaki. Tudi drugi kraji ob italijanški meji dobč lovce. Kakor znano, razmere med našo državo in Italijo niso tako prijateljske, kakor zagotovljajo diplomatje. Trst, Trident in Balkan so Italijanom na srcu in zato so, jako izdatno pomnožili svoje posadke pre-V tekla leta ob naši meji. Tudi dejstvo, d a boto poletjevltaliji poklicanih 60 000 mož k orožnim vajam za dvajset dni, ni brez pomena.
—	Na grad Vagenšperk pri Litiji je došel vojvoda Pavel Meklenburški s soprogo iu spremstvom. Ondi ostane do Velike noči.
—	Umrl je v soboto popoldne v Dobrunjah pod Ljubljano občespoštovani posestnik Jožef Lozar. p. d. Marinko. Bil je odločen krščanski mož. Svetila mu večna iuč!
—	Požar na Rašici. — Dva človeka zgorela. Včeraj med 10. in 11. uro zvečer je nastal pri posestniku Martinu Drobnič na Rašici pri Vel. Laščah ogenj, ki mu je v kratkem uničil gospodarska poslopja, mlin in žago. Pripoveduje se tudi, da sta zgorela dva človeka, katerih ožgana trupla so našli na žagi. Baje sta bila pog^relčev sin in hlapec.
—	Čehi za Slovence. Prejeli smo: Vabilo na Soirče Dansante, katero priredi, pod pokroviteljstvom g. dr. Stan. Prachenskega, dne 21 prosinca 1905, ob 8. uri zvečer, v dvorani palače kneza Col loredo Mansfeld, »Akademični krožek češke podružnice slovenskega planinskega društva" v Pragi, v prospeh koče v Koritnici. — Vstopnina 5 K.
—	Poročil se je g. F r a n Z o r n , učitelj v Vrtovinu, z gdč. Tončko Besednjakov o iz Gorice. Vse najbolje! — Poročil se je g. Hrabroslav S k u 1 j, nadučitelj, z gdč. H e 1 č i S a
1 o k a r.
—	V ogenj je padel 63letni Josip Skert iz Kala na Kanalskem. Grel se je namreč pri ognjišču, pri tem pa ga je vrgla
božjast v ogenj Opekel se je tako, da je na opeklinah umrl.
— Sneg in železnični promet. Med Beljakom in Celovcem je 7. t. m. padlo toliko snega, da je bil promet na državni železnici med nekaterimi postajami oviran, kar javlja prometno vodstvo v Beljaku.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanski grad so vzeli v najem Saleznanci.
lj Božičnica katol. mladeni-škega društva. Na večer sv. Treh kraljev je priredilo tukajšnje »Katol mlade-niško društ.o" v prostorih »Katol rokodelskega društva" božičnico, ki se je prav dobro posrečila. Vrlo so nastopali mladeniči v božičnici „Na betlehemskih poljanah". Slike so bile kaj lepe in mične, posebno nam je bila všeč slika ob jaslicah. Mladi pevci in igravci so pokazali, da združujejo z dobro voljo tudi potrebno spretnost. Vsi: Rudolf, Kreč, Volek, Žagar, Kos, Porenta, Kavčič in Koželj so vrlo dobro pogodili svoje vloge. Nato je gospod dr. Mihael Opeka v svojem poučno-šaljivem govoru s svojo znano spretnostjo razložil pomen praznika sv. Treh kraljev. Tretja in zadnja točka, je bila igra »Oglar". Vsi igralci brez izjeme so se prav dobro izkazali in častno re&ili svoje vloge. Mojstrsko je nastopal oglar, kaj ljubko pastirček Mihec; gospod Vrančič, ki je vedno na svojam mestu, je pa to pot s svojim občinskim stražnikom vzbudil mnogo smeha. Igra »Oglar" je kaj pripravna za ljudski oder, vendar bi jo bilo treba še nekoliko opiliti. Zabavni večer se je končal s tombolo, pri kateri se je ži vahna mladina prav dobro zabavala. Vrlo »Mladeniško društvo", ki ga vodi gospod Alojzij Stroj, naj bi nam pripravilo še kaj tako prijetnih večerov ter postalo vsem vajencem pravi Betlehem — hiša kruha!
lj Javno predavanje »Slovenske kršč. soc. zveze" bo jutri posebno zanimivo. Predaval bo d r. J a n. E v. K r e k. Zače tek ob 7*8. uri zvečer. Gostje dobro došli !
lj Nesreče na cesti so vsled zmrznjenih tal vedno številnejše Soproga primarija g. dr. V. Gregoriča je padla na cesti in si zlomila roko. Včeraj je padel profesor Mahrove trgovske šole g. Gebauer na cesti s toliko silo, da se nekaj časa ni zavedel.
lj Narodni kolek in gostilne.
Na zahtevo stalnih gostov Zupanove gostilne na Starem trgu mora gostilničar gostu, ki izpije tri četrt vina, dati en narodni kolek, ki se takoj raztrga. To ni napačna uredba ne za gostilničarja in ne za družbo sv. Cirila in Metoda.
lj Pri užitninskem zakupu v Ljubljani se je že dalj časa nt kaj »kuhalo". Pričakovali smo, da bo enkrat »zavrelo", ali da bo take nenadoma „skipelo", tega pa nismo mislili. Pa ni še vse »izhlapelo" iz lonca, nekaj je še pod »pokrivačo", katero neki gospod umetno doli tišči, pa bo težko kaj pomagalo. Sopara je prevelika. Za sedaj sta odpuščena imenitni preglednik Hrovatin in Mrak, »prvi svetovalec" g. L.
lj Umrli so: Ces. kr, major v pokoju Viktor Schemerl, star 70 let — Blagajnik banke I C. Mayer Maks E b e r 1 e. star 26 let. — Katarina Ar ko, Prečne ulice 8. -- Helena Mainik, Kapiteljske ulice 11. — Gabrijela Breje v mrtvašnici. — Ana Hribar, slikarjeva žena, 40 let. — Josip V o 1 i č, mestni ubožec, 72 let. — Ciril Kristan, rač. podčastnika sin, 21 dni. — Terezija Bernot, želez, uslužbenca žena, 73 let. — Janko Zaje, brivčev sin, 8 mes — Katarina E r -j a v c, uradnega sluge žena, 56 let. — Ludovika Schneider, stotnikova hči, 1 leto. — Antonija Kalister, delavčeva žena, 20 let.
lj Tovarno za salame in slanino namerava ustanoviti tukajšnji trgovec s prtšči g. Ilija Predovič.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljal) v Ameriko z južnega kolodvora 15 Hr-v, i .v in 20 Črnogorcev. Iz Amerike je prišlo 70 Kranjcev in Hrvatov. — Na Vest-f <lsko je šlo 30 Hrvatov, na Hrušico 30 Makedoncev in 20 Hrvatov
lj Tat v cerkvi. V saboto zvečer okrog 8. ure je prišel neki cerkven tat v csrkev sv. Petra in ukradel, za velikimi vn ti se nahajajočo nabiralno pušico z mizo vred. Tat je oboje odnesel v Lipičeve ulice in stvsri odložil pred vojaškimi drvarnicam'. Mitniški paznik Franc Renko, ki je videl stati am nekega človeka, je šel do njega in ga vprašal, kaj da dela. Tat mu je rekel, da je čakal nekega vojaka in od šel. Ko je prišel pozneje mimo policijski stražnik, je tam opazil skrinjico in mizo. Seveda se je stražnik podal takoj za omenjenim človekom, ki mu je pa izginil v temi izpred oči V pušici je bilo kakih 20 kron, katero svoto je pa tat moral pustiti, ker ga je motil mitniški paznik.
lj Pri mestni elektrarni se
razpisuje služba II. strojnika odnosno I. kurjača.
lj Zblaznela je 68 let stara tovar niška delavka Terezja Buzik iz goriškega okraja. Prepeljali jo bodo v Gorico.
lj Prebrisani izseljenec. Vin-cenciju Hotujerju iz črnomeijskega okraja je bilo znano, da je mladeničem, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, skozi Ljubljano zelo težko priti v Ameriko. Zato si je bil nabavil nekaj čevljarskega orodja in rekel na kolodvoru službujočemu stražniku, da gre iskat v Bazel dela. Stražnik pa čevljar skega orodja ni hotel gledati, ampak je pogledal po denarju, ki ga je dobil zašitega v Hotujurjevem suknjiču, poleg denarja pa vcyge listke za Ameriko. Fant je moral namesto v svet, v zapor.
Književnost In umetnost.
*	Slovensko gledališče. Pri
popoldanski predstavi v petek smo gledali tretjič »Pot okoli zemlje v 80 dneh". Slovenski igralci menda mislijo, da smejo pri popoldanskih predstavah igrati kakor hočejo, saj za »delavce in dekle je vsa dobro". Ravno najnižji sloji, ki morejo izvestno le ob nedeljah popoldne posetati gledališče, potrebujejo finese, da jim igra kaj koristi. Gledišče — mora blažilno vplivati na gledavce, nima pa naloge, da nudi tako škandalozno igranje kot včeraj popoldne, ki je bilo pod vsako kritiko. G. Boleška se je pokazal kot jako slab komik, ker ne more dobiti drugih dovtipov kot ravno »Slovenčeve" blagohotne opomine. Bil je zopet klovn. G. Tišnov je ruval slonu zobe. Tudi g. Danilova je menda pozabila meje finega vedenja. Zakaj pa gg. Nučič, Dragutinovič in Verovšek igrajo pošteno tudi — v nedeljo popoldne.
Govekcarjeva satira na slovenske politične razmere »Martin Krpan" je v soboto zopet popolnoma napolnila gledališče. Igralo se je še precej dobro G Verovšek -Krpan je bil med vsemi sodelujočimi na vrhuncu. Gospa Dragutinovičeva, Krpanova mati, je vtisek njegovega vrlega igranja le slabila. To pot se je mučila, da bi govorila „po domače", pa je govorila »ljubljansko špraho". Gospa Dragutinovičeva je igro le kazila ter je bila pod vsako kritiko Ples odalisk je bil zelo neokusen, bolj smešen, nego pikanten. Jutri prvič na slov. odru : »Mignon", o^era v 3 dejanjih. Besedilo po Gotheju („Wilhetm Meister") spisala M. C a r r č in S. Barbier. Prevel prof. A. F u n t e k. Uglasbil Ambroise T h o m a s.
*	Koncert »Glasbene Matice". Malo je mest, ki bi se mogla ponašati s tako odličnim glasbenim zavodom, kakor je »Glasbena Matica" v Ljubljani. Ce pri koncertu sodeluje 220 članov, to nekaj pomeni ! Koncertni vodja g M. H u -b a d ima poleg že opetovano hvaljenih vrlin in spretnosti tudi to prednost, da poskrbi vedno za nov, zanimiv in mikaven spored. Pri včerajšnjem koncertu je bila vsaka točka »biser slovanske glasbe", a se je vsaka tudi biserno proizvajala. Pel je zbor te lepe skladbe fino, s čutom, dovršeno. Ena najlepših točk je »Pomladna romanca- Fibrich-ova. Tu je tudi nastopil član slovenske opere g. Julij B e t e 11 o s krepkim, prikupljivim basom, in koncertna pevka gospica M i r a D e v , ki združuje umetniški čut z naravno lepim, finim sopranom. K popolnemu uspehu je pripomogel mnogo oikester, ki je prav častno reševal nelahko nalogo. Nastop g.J. Kra u s a v Dvofak-ovem »Rondo" za violončelo s spremljevanjem orkestra, je bil res mojstrski. Izredno je ugajala Novak ova »Nesrečna vojna", ki je zaslužila dolgotrajno odobravanje. Prav je, da sliši naše občinstvo včasih še druge zbore, zlasti -druzih narodov, ker potem more šele pravo sodbo napraviti o vsestranski izobraženosti »Glasbene Matice". Pred Božičem smo imeli priliko poslušati ne prav številni zbor po imenu sloveče Nadine Slavjanske. Kritika je b la — kakor znauo — komaj povoljna. Občinstvo takrat ni našlo tega, kar je pričakovalo. In ni se čuditi, kajti »Glasbena Matica" stoji pri nas na toliki višini da zaostajajo daleč za njo druge sicer dobre prireditve. Tudi glasbeni gourmand mora biti popolnoma zadovoljen s takim fimrn koncertom, kakršen je bil tudi včerajšnji. Večer je bil zopet časten za ta glasbeni zavod. Zileti bi bilo, da bi se zlasti denarni vesmožje in narodnjaki bolj zanimali za tako lepe, domače prireditve; bila ie sicer velika d vorana »Narodnega doma" precej polna, a sedeži prvih vrst so se nekoliko pritoževali. Kje ste, narodnjaki ? Naj »Glasbena Matica" in njen koncertni vodja sprejmeta zahvalo in priznanje vseh, ki znajo ceniti umetno glasbo !
Spremi je vanje k Ljudski pesmarici je izšlo. Tiskano je v veliki osmerki, na lepem papirju, lista ni treba organistu razven pri eni pesmi nikjer med orglanjem obračati Glede na to, da je či.ti dobiček namenjen Družbi sv. Cirila in Metoda, se je cena zalepo intrdno
vezan izvod določila na 4 K, šolam pa se bo dajal po znižani ceni 3 K 20 v. Glavno zalogo ima prodajalna k a t o I. tiskovnega društva v Ljubljani.
Duhovnikom in učiteljem kateri Spremljevanje" naroče za u b o ž n c šole, se bo dajalo po znižani ceni 3 K 20 vinar., s poštnino vred 3 K 50 vin. A le ti naj naroče kmalu, vsaj do velike noči, in denar z natančno adreso pošljejo g. dr. Gregoriju Pečjaku, gimn. katehetu v Liubljani. - Vsi drugi naj naročajo v prodajalni kat. tiskovnega društva v Ljubljani ali v kaki drugi knjigarni.
O ljudski pesmarici in ljudskem petju pravi predgovor:
Ljudska pesmarica želi gojiti ljudsko petje v cerkvi, v šoli in v družbah.
Ljudsko petje ni isto kar „petje v domačem jeziku"; njega pomen je izražen v geslu: „Prepevaj Gospoda vsa zemlja!" (P.salm 95, 1. Primeri ti&i psalm 148, 12. 13 in Kol. 3, 16) Po-željah kraljevega pevca «iaj poje pri službi božji tudi vse
ljuŽst.vo..	mm
rravi prijatelj narodove izomike nima ljudskega petja le za pomoček v sili, kadar namreč ni dobiti izvežbanega umetnega zbora, marveč ga razširja in poleg umetnega petja skrbno goji, kjer in kadar Sve-ta Cerkev dovoljuje Koder namreč poje tudi ljudstvo sdmo, tam blažilna moč pesmi seže globoko v dušo, in tam ljudstvo tudi umetne zbore rajše posluša in bolje umeva.
Omilimo torej ljudsko cerkveno pesem otrokom v šoli, ponesimo jo v bujno cvetoče družbe in mladinske zveze in podpirajmo jo pri častivcih presv. Rešnjega Telesa: vsi ti se bodo v cerkvi vneto oglašali v pesmi, ki bo izražala najsvetejša čuvstva.
Za šolo so najprimernejše te pesmi-št. 1-6, 8, 11-13, 17 20, 23 24, 28 31, 46, 50, 60, 63, 64, 68 - 70, 74, 75, 78, 80, 81 Ako bi učitelj izbral katero drugo, bi utegnila biti za otroška grla previsoka; potem si mora sam spremljevanje niže prepisati
Začastivce presv. R. T. je v Ljudski pesmarici sestavljeno posebno kazalo primernih pesmi.
Pravilno — ne pa kakorkoli improvizirano — spremljevanje z orglami daje eno ali dvoglasnemu ljudskemu petiu trdno podlago in harmonično izpopolnitev. Pričujoče »Spremljevanje" je v ta namen skrbno prirejeno. Prva vrsta podaja dvoglasni stavek, ki ga ima v rokah ljudstvo v svoji (mali) izdaji; 2 in 3. vrsta pa nudita organistu samostojno spremljevanje z orglami.
Beseda do vseh, kateri ljubijo dostojno petje v hiši bož-j i. Rimska stolica je izdala ukaz, naj škoffe skrbe, da bodo molitve in pesmi po vseh cerkvah, kjer se govori isti jezik, enake. — Slovenci doslej nismo imeli splošno udomačenih cerkvenih pesmi, ker so bile toliko nepopolne, da si je vsakdo lastil pravico, popravljati jih po svojem okusu in celo po narečjih. Temu mora biti konec Zavedamo se, da je težko in nehvaležno delo, izboljševati stare, po nekaterih krajih že udomačene pesmi; vemo tudi, da je docela nemogoče, vstreči raznim ljudem, vendar Ljudska pesmarica srčno stopa v svet: njene pesmi namreč niso prirejene po okusu enega samega človeka, temveč po mnogostranskem posvetovanju s prijatelji nabožnega petja iz raznih škofij. Zato naj skladatelji in izdajatelji moli-t v e n i k o v vse pesmi,kolikor jih bodo izbrali iz Ljudske pesmarice, sprejmejo po besedilu neizpremenjene
Ljudsko pesmarico so doslej odobrili in priporočili: K n š k. 1 a v a n t i n s k i ordinarijat v Mariboru, dne 21 julija 1904, štev. 2576; K n. š k. ljubljanski ordinarijat v Ljubljani, dne 9. septembra 1904, štev. 3741; Kn. šk. krški ordinarijat v Celo v c u, dne 30 nov. 1904, št. 5630; K n nadšk goriški ordinarijat v Gorici, dne 16. decembra 1904, št 4321.
Socialne stvari.
soc. Socialno - demokraški
»Naši zapiski pišejo, da se je ustanovitev slovenskih kršč. soc. strokovnih društev ponesrečila, ker je dosedaj edini uspeh usta novitev takega društva kovinskih delavcev na Jesenicah. Pravijo, da je tudi ustanovitev takega društva med papirnimi delavci v Vevčah, Medvodah, Goričanih in tudi po Goriškem propadla. Društvo za tobačne delavke v Ljubljani (kakor da bi ne bili tudi skoraj vsi delavci, izvzcmši malo šte-vilce rdečih puranov, ki so, ko so izdali smisel delavske skupnosti in ustanovili potem, ko se je prišlo na sled njihovim izko-nščevanjem društvene blagajne, o čemur bi vedel podati sodrug Findeisen res zanimive stvari, ustanovili soc. dem strok, društvo), ki ima nad 2000 članov, imenuje navadno podporno in pogrebno bratovščino, dasi je svojčas o društvu na shodih redno trdil
sodrug Findeisen, da je pravo strokovno društvo, ki le ne nosi takega imena. Zapiski pravijo nadalje, da nam primanjkuje v e -š č a k o v v delavskih razmerah posameznih strok. Seveda, toliko postopačev nimamo na razpolago, kolikor jih imate vi sodrugi in izdajatelji „Naših zapiskov*, to je res. V d borih dosedanjih naših strokovnih društev, ki pa niso strankarsko pobarvana, kakor so vaša, vodijo posle res delavci sami in iščejo sveta in pomoči pri ljudeh, ki ne zaračunajo po 10 kron za kako malo vlogo, kakor to delajo vaši postopači. Kaj ne, soJruga Findeisen in Linhart, vidva dobro vesta, da je tako! Kar se pa tiče samoobrambe kršč. soc. strokovnega delavstva, naj vas poslušnih vodilnih petelinov rdeč-karjev, ki tako častite razne krivonose Adlerje in druge židovske postopače, ki se bogate, redč in mastč iz delavskih žuljev, prav nič ne skrbi. Mi se ne sklicujemo le na krščansko pravičnost, marveč mislimo tudi na samoobrambo. Kako so pač pozab-ljivi rdeči petelini! Pozabili so na stavko jeseniškega delavstva, pozabili na gibanje med delavstvom ljubljanske tobačne tovarne letos. Neprijetni spomini za vas, ker ste takrat malone potegnili s podjetniki in obsodili opravičeni delavski boj, ker niste bili na površju, da bi bili boj izkoriščevali v svoje in v sebične namene svojih krivo-nosih gospodarjev. Le brez skrbi bodite. Ce se je v desetih letih v slov. kršč. soc. delavskih društvih združilo več delavcev, negoli celih trideset let v soc. demokraških na Slovenskem, menimo da se je zgodilo dovolj Kar se pa tiče profaniranja zadruž-ništ va, pa bodite tudi lepo tiho in nas ne izzivajte, da ne priobčimo imen raznih delavskih rdečih voditeljev, ki so goljufali po svetu delavce vašega mišljenja v vaših kon-sumnih društvih. Kaj pa profaniranje delav-sko-zavarovalnih zavodov, ki so v vaših rokah ? Hočete li, da pričnemo priobčevati imena raznih socialno demokraških poštenjakov in številke o primanjkljajih raznih bolniških blagajn, ki so v soc alno-demo-kraških rokah? Ce želite, vam prav radi postrežemo. „Naši zapiski" jako hvalijo soc. dem. državno zvezo. 01 te zveze delavstvo doslej ni imelo druzega, kakor da je plačevalo, zakar so se pa mastili drugi
Berolin, 9. jan. V Berolinu so našli umorjeno tobačno trafikantko udovo Sinnig v njeni prodajalnici. Morilci so jo pobili na tla in jo oropali. Policija je razpisala 1000 mark darila za o nega ki zasledi, morilce
London, 9. januarja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Port Arturja, da je pri sestanku z Nogi jem dejal Steselj, da je kapituliral ker se je mogel držati le še malo dni z velikimi žrtvami. Preobrat v obleganju se je izvršil, ko so Japonci dobili 12colne topove. Steselj je bil presenečen, ko je slišal o Kuropatkinovem porazu. Dejal je tudi, da je nepotrebno, da bi prišlo baltiško brodovje.
Tokio, P. januarja. Portarturski težki obležni topovi, s katerimi je Nogi streljal v trdnjavo, se odpošljejo v Mandžurijo, kjer jih bo porabil Ojama. Železnica okoli Port Arturja je sicer precej razdrta, a se bo hitro popravila, in topovi bodo v n e -kaj dneh že v Mandžuriji.
Tokio, 9. januarja. (K. ur.) Japonci nameravajo napraviti v Port Arturju veliko postajo za brodovje. Ko bodo odšli ruski ujetniki, bo ostala v Port Arturju le mala posadka. Brodovje skrbno išče mine. Plo-venje bo še dolgo nevarno. Dohod v luko je odprt le vladnim ladjam. Daljni bo v kratkem odprt nevtralni trgovini.
Ciril-Metodave biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi * vsaki prodajalni lu pekarni. TI piškoti* so najboljši.
N't rti!« Mpi-t-i m i	£i|<,žmti g
® Staarl. Sv Ivan pri Trstu.
(Pevsko društvo „Nanos") na G o č a h uljudno vabi vse društvenike in prijatelje petja na redni občni zbor, ki bode dne 15 t. m. v prostorih g. Ferd. Vidriha na Gočah točno ob 3 uri popoldne. Spored: l. Pozdrav predsednikov, 2. poročilo blagajmkovo, 3. poročilo tajni kovo, 4. volitev odbora, 5 Prosta zabava s petjem.
Telefonska In brzojavna poročila.
Tokio, 9. januarja. Oi 878 ruskih častnikov portarturske posadke je 441 častnikov dalo častno besedo, da se ne bodo več bojevali proti Japonski. Ž njimi odide domov 292 ordonanc. Generali F o c k , Smirnov in Gorbatovski ter admiral V i l m a n niso hoteli dati častne besede ter bodo odvedeni na Japonsko. General Steselj bo odpotoval 12. t. m. iz Daljnega v Evropo.
Berolin, 9. jan. Polkovnik Gaedke je objavil nekaj zanimivih misli k sedanjemu položaju. Padec Port Arturja po njegovih mislih vojske ni odločil, ampak jo bo samo podaljšal. Ojama dobi sicer 40.000 mož v pomoč izpred Port Arturja a bo vkljub temu številno slabejši od Kuropatkina. Ojama se ne bo umaknil na Ljaodun, ampak čez Jalu v Korejo. Zadnje bojišče med Kuropat-kinom in Ojamo bo Koreja Rusi se ne bodo toliko bojevali več za Port Artur, k e r j e posest Koreje za nje večje važnosti. Ako se tu utrdijo, potem Port Artur lahko pogrešajo. In to bo slednjič cilj Rusije.
e Peterburg, 9. januarja. „Novoj Vremja" poroča, da se opazuje živahno gibanje v japonskem taborišču. Zlasti levo krilo se ojačuje; tudi k Bensiku so prišle nove japonske čete. „Daily Mail" pa poroča, da je rusko središče začelo obstrelja-vati japonske postojanke, katere so pa dobile povelje, da ne odgovarjajo. Med tem se je pa začela gibati Kurokijeva armada. Japonski ogleduhi so našteli, da ima Kuro-patkin ob reki še deset armadnih zborov, ki štejejo 360000 mož.
Pariz, 9. jan. „Echo de Pariš" poroča, da je general Kuropatkin nevarno obolel na pljučnici. (?)
Pariz, 9. jan. Vsaka večja japonska akcija proti Vladivostoku je sedaj nemogoča, ker je ondi sedaj morje zamrznjeno
Dunaj, 9. jan. Italijanska poslanca dr. Rizzi in Malfatti sta izjavila min. predsedniku baronu Gautschu, da Italijani nikakor ne morejo odstopiti od zahteve, da mora biti italijansko vseučilišče ravno v Trstu. Niti Trident niti Rovereto nikakor ne prideta v poštev. Izjavila sta, da odklanjata zvezo, katero se hoče narediti med italijanskim vseučiliščem in med zahtevami Slovencev.
Dunaj, 9. jan. Za Rizzijem in Malfatti jem je Gautsch sprejel dr. Ejr 1 e r j a , nato je govoril Gautsch s poslancem Ep-pingerjem, kateremu je rekel, da ne mara sklicati nobenih spravnih konferenc, stranke naj same stopijo v ožjo dotiko. Pred očmi mu je moravski spravni odsek.
Rim, 9. jan. „Giomale d'Italia* piše, da mora biti ital. vseučilišče v Trstu ter pravi, da ni verjetno, da bi se Slovani temu upirali.
Gorica, 9. jan. Tu so sinoči pobili nekaj oken pri ženski pripravnici. Na gimnaziji so bili prilepljeni listi: „Proč z nemškimi šolami !"
Dunaj, 9. januarja. Vstavljen je promet vsled snežnih viharjev na več železnicah na Češkem in Moravskem. V Lincu in okolici je vihar napravil veliko škodo Tudi iz drugih krajev poročajo o velikih viharjih. V Toulonu je vihar razrušil več hiš. Več ladij je potopljenih, mnogo ljudi, brez stanovanja.
Trst, 9. januarja. Avstrijska ladja „Federik" se je zadela v neko laško ladjo, ki se je potopila. Avstrijska ladja je nepo škodovana.
Isl, 9. januarja. Župan Išla, Weisin-ger, se je ustrelil. Zmešalo se mu je vsled prenapornega dela za novo električno razsvetljavo.
Pariz, 9. januarja. Kot naslednik Syvetonov je bil izvoljen nacionalist admiral Bienaimč.
Lozar Marija roj. Mekinc naznanja v svojem, v imen« Lozar Antona in Lozar Marije sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma sin in brat gospod
Jožef Lozar
trgovec in posestnik
danes v soboto, dne 7. t. m., popoldne ob 4. uri, po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previden s Sv. zakramenti za umirajoče v 50. letu starosti.
Pogreb pojde v ponedeljek, dne 9. t. m., ob polu treh popoldne iz hiše žalosti v Dobrunjali štev. 45 na pokopališče sv. Urha.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nenadomestljivega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.	46 i_i
Žalujoči ostali.
Gostilna na Laverci
se 1. sušca t. 1. pod zelo ugodnimi pogoji odda na račun oženjeni spretni gostilničarki, katere soprog ima lahko službo v Ljubljani. — Ponudbe sprejema in natančnejša pojasnila daje Karol Lenče, posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani. 44 6 t
Razglas,
Zahvala.
Globoko potrtega srca javljamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog vsemogočni poklical v večnost našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, gospoda
I. N. Legata
tajnika posojilnice
danes ob 2. uri popoldne v 41. letu njegove dobe po kratki mučni bolezni.
Pogreb predragega nepozabnega rajnika bode v torek ob 4. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Priporoča se blagi ranjik v pobožno molitev in blag spomin.
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje
43 3—1
ofertno obravnavo
zaradi oddaje graditve železnega mostu v Družinskivasi. — Dotične ponudbe se bodo sprejemale do 28. februarja 1905 do 12. ure dopoldne — Ponudba mora obsezati: ime, priimek in stanovanjs ponudnika, ponudbo v številkah in besedah, 59/o varščino in izjavo, da so ponudniku znani stavbeni pogoji m načrti ter da se njim brezpogojno podvrže. —
Vse delo je proračunjeno na 7500 K. - Pogoje, načrte in troškovnik so vsakemu na razpolago v uradnih urah pri podpisanemu odboru. —
Okrajni cestni odbor Rudolfovo.
dne 6. januarja 1905.
Načelnik: Jos. Zurem.
VII. občnemu zboru
L Tržiškega delavskega kon-sumnega društva
vpisana zadruga z omejeno zavezo,
ki se vrši
v nedeljo 22. januarja 1905 ob 4. uri popoldne
v gostilni g. Henrika Dobrina (na Skali) u Tržiču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1904.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička leta 1904
(§ 20 dr. pr.).
7.	Slučajnosti.	41 i_i
* V slučaju, da občni zbor ne bo sklepčen § 24 dr. pr.) ob določeni uri, vršil se bo drugi občni zbor, brez ozira na število navzočih, pol ure kasneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom.
Načelstvo.
ucenca
se sprejmeta za čevljarsko obrt
Ivan Rozman, čevljarski mojster Sv. Florijana ulice 24, Ljubljana
Najmanjša žepna „demantna" izdaja brevirja v štirih zvezkih oblike 480 s proprijem za ljubljansko škofijo:
Breviarium Romanum
Mechljnae 1904.
Z rdečim in črnim tiskom.	I Debelost s proprijem vred 18 mm.
Velikost vezanega zvezka 12 x 7 cm j Teža	„ „ 150 gr.
Cena s proprijem vred:
štirje zvezki vezani v šagrin, z vpogljivimi platnicami in zlato obrezo
sssm^ K 31-68.
Prireditev brevirja v taki mali obliki in vendar z jako ugodnim
tiskom vzbuja obče začudenje. — Dobi se tudi brez proprija za ceno K 28 32; proprij sam za sč pa velja K 3 36.
Katoliška Eukvarna v Ljubljani.
^048
Švicarsko vezila
za telesno in posteljno perilo ki gledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri
Antonu krču, specialna za opreme nevest, Sv. Petra cesta št. 8.
42 12-1
Naznanilo.
S 1. aprilom 1905 daje se v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. 14 stara občeznana renumirana restavracija „pri Novem svetu" z vrtom, kegljiščem in hlevom v najem.
Izurjeni gostilničarji proti kavciji imajo prednost.
Natančna pojasnila daje posestnik Anton Gorše, kantiner v pehotni vojašnici, Metelkove ulice v Ljubljani.	23 3_3
domrP za allltarJe> pleskarje, zidarje in i'"'0 za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulxe. ^24 16 11—9 Vnanja naročila proti povzetju.
se takoj proda slavnoznana
Bobenčkoi/n hiša
na Glincah,
v kateri se nahaja že nad 50 let gostilna. Zraven je tudi velika vinska klet za na debelo. Proda se tudi posoda, ki je v kleti. Lep solnčnast vrt za goste, ter tudi vrt za sočivje in velik travnik. Posestvo stoji pri glavni Tržaški cesti blizo mitnice. 21 3—3
Poizve se pri sedanjem posestniku EGIDIJU JEGLIČ, Resljeva cesta št. 13
fščem spretnega in vestnega delavca, ki je vešč računstva in bi opravljal obenem službo magacinerja in k temu spadajoča ročna dela. Prosilec se s svojimi izpričevali in zahtevami direktno do mene obrne, služba se mora takoj nastopiti.
Valjčni mlin w. JOCHMAMN v Ajdovščini.
__34 3-2
_
Planino
dobro ohranjen radi imetja več inštrumentov proda se pod ceno. Instru-
_ ment nosi najboljšo
tvrdko, ter se oso-bito pevskim društvom, kakor zasebnikom radi nizke :ene zelo priporoča. Kdo pove uredništvo Slovenca.	28 3—2
Knjigarna ^JC
J. Krajec nasl.
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
n. m.
IV.
v. VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
I. zvezek: Ljudevit Hrastarv - Golobček„ Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi
natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K. Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 40, trdo 60 v. Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 trdo 80 v.
Jagnje - Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. Pirhi. — Ivan, turški soženj. Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor
Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 60, trdo 80 v. Najboljša dedščina. - Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat
Mehko vezan 40, trdo 60 v. Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo
v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-— žemo v primerno obliko.	■ —
nHiimnniHiiiiiniiiniHiniiinmiiiiiimmiiinrimnmimraiimiuiaiiH
Že skozi 19 let
boleham na želodcu. Po poskušnjah z različnimi zdravili sem začel leta =
18iv6. rabiti Vašo	Š
|
1 tinkturo l za želodec, |
ki mi je vedno prav	I
dobro služila kot učin-	|
kujoče zdravilo, pa ne	=
= .	le meni, ampak tudi	i
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	i
E daril. Zato jo najtopltje priporočam vsakomur,	I
S ki trpi na želodčni bolezni. 790 50-35	5
|	Friderik Repolusk,	I
s lupnik v SI. Vidu nad Valdekom, p. Miasling, = s	16. d bo. 1003.	=
|	Resnici čast!	|
1	Vaše »Železnafo vino" se mi je pri	=
E	mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	=
|	kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	§
E	posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	§
E	krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	Š
=	rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	i
=	morem Vaše res izborno železnato vino iz	=
|	lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	I
|	slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	I
1	Anton Žnidaršič,	I
E iupnik pri Beli cerkvi, p. St. Jernej, Dolenjsko § J.	1. marca 1904.	~
| Naročila »sprejema proti jovzetju In točno Izvr uje 1
1 od ikovani lfi»arnar G. PICCOLI, Ljubljana 1
E lekarna Pri angelu«, Dunajska cesta, dvorni |
= založnik Njihove Svetosti papeža. ~ .....................................................................................
v
Zenitev.
28 let stari vdovec, c. kr. uradnik, hišni in zemljižčni posestnik v mestu. — Premoženje vredno nad 20.000 kron. — Želi se poročiti, vdove neizključeno. — Slika se prosi. — Zahteva se tudi primerni denar. — Slika se vrne pod strogim molčanjem. Naslov: N. M. 122, Ljubljana, poste restante.
Harmonij
še popolnoma ohranjen kakor nov, se proda pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravništvo tega lista. 27 3—2
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg župnikom za masna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, gk
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 12
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča:
Kmetijsko društvo v Vipavi.
»Triglav"
najzdravejši vseh likerjev. r
M41 50 124 fjt

Nar.up ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, s ečk, denarjev itd
Zavarovan a /a izgube pri fcrobanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarsčna del« iaka družba <1

ff-LTIH M)A Itt fL- H!
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I, Strebelgasse 2.
Pojasnila Ift® v vseh goap«dar*klh in daandnlh
»tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh dpekulaeljskih vreanoBtntn papirjev in veatni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
g«avnlo.	is 150—4