St. 53 V Trstu, t soboto 3. junija 1886 Tefcaj XI. • RDINOST* z zbaia 2 krat na u»d«n v«»icj trčit ta tt*ttt o ooiudn«. Otna ca v«* li>ivajo pri opravnilivu in *traukau ▼ Trtti po IV k.*.. * tftartal tn ▼ A|l«vS£ltl nn ur. — Naraidtmt. r^ktn-m»«)f .n inaerat« prnji«ma OtrtvtlKvt, vla Tarrtatt, »Ntva tltkaraa*. ▼ti dovtti m pošiljajo Urttfilitva tvla Ttrrtatf »Nuova Tlpografla;» »»ak mora biti frankiran. Roko piti o-ei no sobne vrodnoitl t« n« Traiajo. - In*tr*l\ (razne *mw nila in potlanioa) m »araiunljo po pogodbi - pra» eend; pri kratkih oglatih z drobnimi ft'kami nlaSnje za vtako boaedo 2 kr Vabilo na naročbo. Uljudno vabimo s tem naše naročnike, da precej naročnino ponove, naše prijatelje in pospeSevatelje pa, da nam pridobe še kaj novih naročnikov, katerih potrebujemo v prospeh našega telavnega podjetja. ■ Dollnike pa prosimo sledujikrat, da poravnajo svoje dolge, ako nočejo, da jim Ust ustavimo. «Edinosti stane za vse leto f. 6, s prilogo f. 7, za pol leta f. 3, s prilogo f. 3.50, za četrt leta f. 1.50, s prilogo f. J,75. Upravništvo «Edinosti». Postava za zavarovanje delalcev proti nezgodam. (Konec.) §.51 Ako se nahajajo v naznanilih gospodarjev o zavarancih kake neresnice in popačeni računi, potem mora tak gospodar plačati globo od 5 do 500 gld., in v slučaju, da se pri njem na more niti po ekaekutiv-nej poti izterjati taka globa, mora iti v zapor od enega dneva do treh mesecev. §. 52 Gospodarje, kateri ne izročijo o pravem času ali sploh ne predložijo postavno predpisanih izkazov, kaznuje pol. oblastnija z denarno globo do 100 gld., ali pa s zaporom do 20 dni. §. 53, Ako gospodar sam ne vodi zavoda, ampak kak njegov namestnik, potem zadenejo vse te kazni zadnjega; toda gospodar jamči vse-jedno za svojega namestnika. 54 določuj*, da kaznovanje v teh slučajih spada v področje političnih oblastni), dotični denar na se porabi v pomnoženje reservnega zaklada dotične zavarovalnice. §. 55 določuje, da je treba prizive proti takim globam podati v 14 PODLISTEK. Spomini na Bož. Raiča. (K. Glaaer) Časniki ko takoj po smrti Raičevej bili objavili tužno vest, da je drugI odlični Slovenec na Štajerskem, dr. Gregorič, od-vetn k v f»tuji, veren prijatelj Raiču, legel k več emu poč tku. Ne bo odveč, ako Gre- {foriču v spomin objavimo pismo, ki ga je >il pisiil pred enajstimi leti Raiču. Ta list sem inSel v Raičevj zapuščini. Drugo-krat objavimo list dr. Ulage, bivšega urednika »Slovenskega Gospodarja*. Dr. OregoriČ Dozidam Raiču. Dragi prijatelji Ker Bern se 1.julija t. 1. v Gradec za voljo adv. izpitu preselil, mi žalibože ni mogoče pri osnovanji črteža za Zavrčkl tabo«- 11 i 11. Idejo J ugoslovanstva gojiti, to mora biti naša prva naloga, in ako ljudstvo za to idejo navdušimo, veliko dosežemo, ker ljudstvo odvrnemo nemškemu elementu In ga v kolovoz Slavjanstva spravimo. Mi moramo tako praktično misliti, da sloveu- dneh pri istej gosposki, katera je stvar sodil* v prvej instanciji^ 56 določuje, da so vsi spisi in dokumenti v zadevah zavarovalnic prosti koleka. — Davkarije se ne ozirajo na zavarovalne zneske, katere plačujejo gospodarji. 57 določuje, da se taki obrt-nijski zavodi, ki imaio uže vpeljano svojo zavarovalnico za slučaj ponesrečenca in plačujejo ponesrečenim tej postavi primerne odikodnine in pokojnine, morejo oprostiti državne zavarovalnice, ali ▼ tem slučaju mora biti dovoljenje ministrovo in pa zadostno jamstvo, da zavod more vsik-dar odgovarjati dolžnostim lastne zavarovalnice. §. 58 določuje, da more minister notranjih zadev tudi dovoliti, da več obrtnijskih zavodov enega okraja in ene in iste stroke more si osnovati svojo skupno lastno zavarovalnico, ali le pod temi glavnimi uveti: 1. Da predložijo dotični zavodi pravila, iz katerih-je razvidno, da bodo delalci najmanj to dobivali in ne plačevali več, nego je določeno v tej postavi. 2. Mora biti dokazano, da talca posebna zavarovalnica prav nič ne Škoduje državnej zavarovalnici glede na zmožnost zadnje, da spolnuje svoje dolžnosti nasproti svojim zavarovancem. 3. Mora biti dokazano, da ta privatna zavarovalnica na vsako stran jamči, da bode točno spolnovala svoje dolžnosti proti poškodovanim delalcem. — Pravila take zavarovalnice se morajo vjemati z določbami te postave; vender pa more minister notranjih zadev tudi dopustiti kako izjemo. §. 59 določuje, da talce privatne zavarovalnice spadajo pod vladno nadzorovanje. — Ako pa taka privatna zavarovalnica v teku časa ve8 ne odgovarja postavnim zahtevam, more jo minister odpraviti in dotične zavarovalne objekte priklopiti državnoj za- ski narod za se nema bodočnosti, ravno takor brvački sam za se tudi ne. NaS narod se mora tedaj že zdaj na to Btran naslanjati, kdor boče svojo pri-hodnjost imeti ; on bo Nemec ali Jugo-slavjan, Slovenec dolgo več gotovo ne, ako ga pa hočemo nemBtva oteti, se mora Jugoslovanstvo Se le stvoriti. Bulgari, Srbi, Hrvati, Slovenci štejejo že sedaj več kakor 12 milijonov in takemu faktorju se eksistenčni mel romanskim, germanskim elementom ne da odreči. VresniČenje jugoslovjanske ideje pi ima pad Turčije za seboj in na rizvalinah tega nemarnega naroda bodo se Jug>sla-vjani razpostirali in za kratkega je Jugoslovanstvo kakih 20 milijonov in še več močno. , Ko sem jat leta 1867 na nekem shodu Jugoslovanskih dijakov na Dunaju idejo jugoslov. zjedinjeuja razprostiral, so bili Hrvati in bulgari za to navdušeni, Srbi so mrzli ostali, Slovenci in posebno Jurčič j in drugi merodajni in vplivni so me za tega del grajali. Rekli so : «Mi moramo Slovenci ostati in Se le takrat, kedaj nafte ljudstvo na tisto stopinjo omike in izobraženosti spravimo, na kteri sosedni narodi stojijo, le takrat Se se bode dalo o združenji govoriti. Slovenski narod mora doto seboj prinesti !■> Sedaj bi se ti radi že brez dote omo • lili, ker vidijo, da zgodovina ne čaka, in za G let je Jurčič tisti postal, kteri v varovalnici istega okraja, v katerem se nahaja taka privatna zavarovalnici. Ako se pripeti nezgoda kakemu pri takej privatnej zavarovalnici zavarovanemu delalcu, potem mora privatna zavarovalnica takoj izračunati letni znesek, kateri ide poškodovanemu, ki pa ne sme znaSati manj, nego je v tej postavi določano, in izročiti toliko kapitala državnej zavarovalnici, kolikor je treba, da potem zadnja izplačuje poškodovanemu letno pokojnino. — Poroki za ta kapital 80 dotični gospodarji. — Državna podjetja pa so izvzeta od .te določbe. 60 določuje, da morajo zavarovalnice vsako leto poslati ministru notranjih zadev izkaz o nesrečah, o prometu in posebno o nalaganju ka~ £ i tala in o stanju reservnega zaloga, [inister pa mora te izkaze predložiti drž. zboru. 61. Določbe te postave pa ne razveljavijo prav nič terjatev zavarovancev proti podpornim, pogrebnim, invalidnim in drugim enakim druttvom, prav tako ne razveljavijo dolžnosti, katere imajo proti zavarovancem srenje, korporacija in razne ustanove za ubožne. — Ako je pa kak gospodar tovarne uže pred 1. marcijem 1886 napravil s kako drugo privatno zavarovalno družbo zavarovalno pogodbo, ki Se ni iztekla, ko je prtSla v veljavo ta postava, potem stopi na mesto zavarovanega gospodarja državna ^zavarovalnica, plačuje dotičnej privatnej zavarovalnej družbi letno zavarovalnino, pa izterjuje od gospodarja dotično letno premijo. Ali to določba velja le potem, ako je gospodar vsaj tri mesece po obveljavljenju te postave predložil dotično polico državnej zavarovalnici. §. 62 določuje, da je državno oskrbniStvo pooblaSčeno, posoditi zavarovalnicam svote, katere bodo potrebovale k svojemu ustanovljenju, katere svote morajo potem zavarovalnice vračati. g. 63 določuje, da ta postava stopi v veljavo tri mesece potemi ko je bila razglašena. S katerim dnevom pa začne delovanje v 1 naznače-nega zavarovanja, to določi minister s posebnim odlokom. g. 04 zaukazuje dotičnim ministrom, noj postavo izvrSe. 25letnica slovanske čitalnice. Ciovor Dolenc*. (Konec.) Leta 1863 je občni zbor Čitalnice pre-drugaČil pravila in se je vsled te predru-gačbe Število odbornikov za mnogo povi* Salo. Namesto enega predsedn ka, so bili potem 4 voditelji in 14 odbornikov. Voditelji so bili do leta 1865 navadno Kalister Ivan. slovenski milijonar, Sorč, Opuič in Tripkovič; držali so se namreč pravila, da morata biti dva Srba in dva Slovenca. Uradnik Arcon je bil leta 1862 63 tajnik. Omeniti je, da se je čitalnica uže I. 1862 preselila v dvorano Ara, leta 1865 pa od tam v hišo Hiršl na kanalu, kder je bila do 1869. Omembe vredno je tudt, da je {bilo leta 1865 nič manj nago 6 prvakov trgovcev (miljonarjev) v odboru čitalnice, mej njimi tudi gg. Josip Gorup, Kamilo Turk, Kovačevič, Opuič itd. L-ta 1864 je postal Gegnar zopet tajnik. Čitalnica je sploh v začetku |ako dobro napredovala in je imela večkrat blizo 400 udov, — veselice, katere je dajala, bile so prekrasne in so 8luie kot take po Trstu in drugod, najodličnejše Tržaške osobe so jih rade obiskovale. Ali v lelu 1868, 1869. 1870 je iivenje v Čitalnici jelo nekoliko pojenjavati, mnogo udov je odstopilo in posebno so se mu začeli odtegovati upliv-nejfii Srbi. Tega kriv je bil gotovo tudi terorizem neke skrajnoitalijanske stranke, ki je baš ta čas v Trstu dobila v roke va-jete. Leta 1872 se je pa zopet začelo delati na zboljšanje društva in leta 1873 so se v resnici predrugačila pravila, po katerih se je zmanjšalo število odbornikov, in vodstvo 4ih udov nadomestilo zopet z enim predsednikom in podpredsednikom. Preselila se je takrat čitalnica v lepe prostore na dogani, in od tam menda leta 1874 zopet v druge prostore v Via nuova, tam je odbor napravil novo krasno po-hiltvo. V tej dobi se je za čitalnico, za nje reformo in nakup pohištva skoro največ trudil g. dr. J. Bizjak, ki je bil nekaj • Slov. Narodu» članke o potrebi sjedinjenja piše 1 Tempora mutantur I Ko sem leta 1871 v »Politiki, v dveh glavnih člankih to idejo razvijal, je neki moŽ iz Pešte rajnemu Tomšiču pisal: «tega pisatelja se je treba bati, on je od Andrasija plačan*. Tako se ideje tirajo. Naše sjedinjenje je lahko fl Uredu.) Ker še prave književnosti nobeden jugoslovanski narod (? Ur.) nema, je treba, da se narpred na poltu književnosti ziedinimo , za to bi se moralo vseučilišče v Zagrebu preustrojiti ; Slovencem bi se morale dati stolice tako, kakor Hrvatom, Srbom. Na taki način bi Hrvati dosti sprejeli, kar ima slovenski jezik v sebi dobrega, da izvrstnega. Štajerski Slovenci so do sedaj bili povsod početniki, oni br.do tudi v ti reči morali drugim pot kazati. Jas tedaj Tvojemu podvjetju dober vspeh Želim in Te pozdravljam Ves Tebi vdan Gradec, 9. julija 1875. Dr. OregoriČ. Narodne pripovedke iz spodnje Stirske. XXV. Enkrat se je seŠlo več mož v gostilni precej obširne vasi in ko jim ]e vince malo možgane razvnelo, počeli so razne burke brili, vsak je vedel kaj novega povedati iz svojega živenja, o dogodkih, na katere je ta ali oni naletel, posebno p.i se je vsak močnega čutil. Tako pripovedaje dogodke svoje ostanejo pozno v noč v gostilni ter marljivo srkajo vince in pritrkavajo s kozarci: Na zdravlje! Ko pa napitnice malo potihnejo, reče nek mož iz one družbe : Res je, da ste dosti izkusili in videli, pa tega, kar sem jaz pri vojakih videl, niste še nikoli videli — da je en sam deset tovarišev na-klestil, da je bilo kaj, a sam ni niti edne same klofute dobil. Vsi možje se na te besede razjeze. začno ga rotiti, da to ni mogoče, ter so ga zaničevali, da na «štem-pe'j» laže. On pa reče : Naj bo, pa naredimo stavo. Kdor zgubi stavn, moral bo prihodnjo nedeljo plačati 10 gld. za pijačo, ako pi mi tega ne bi verjeli, privedeno z seboj še tri priče, da v^am bodo porok, ker so bile priča in če treba, s prisego potrde. Možem je bilo to po volji, narede pogodbo, če je to resnica, da platiio 10 gld. prihodnjo nedeljo za pijačo, če ni — pa plati on. E D I N O S T časa tudi predsednik čitalnico. Ali stvar te trajala le malo časa; tudi ao jo bile ne-itore oove delalne moči prehitro popustile; B kratka, 1. 1876 nahajamo nago čitalnico uže v Via Francesco v primerno majhnem stanovanju in v slabem stanju; vratili so ne v tem Času krize, razni predsedniki, iti prav težko je bilo vsako leto odbor sesta. viti in predsednika dobiti. V tej osodo-polni dobi se je večkrat žrtvoval starosta tržaških Srbi nov, gospodin Drago Pamu-čina, da je prevzel vodstvo društva, za kar mu gre vsa Čast. L*ta 1878 se je čitaln ca zopet preselila v Hiršlovn hišo na kanalu, kder je uže bila enkrat poprej,'tam so se razmere nekoliko popravile ali tudi ne dosti, dokler se ni Čit ilnica leta 1881 preselila se v sprednji trakt hiše »Monte verde«. Tam se je začelo nekako živahnejše živeuje, imeli smu tam uže nekatere lepše veselice in leta 188'2, ob razstavi, so bili večkrat prijetni večeri v onih elegantnih sobah, katerih so se udeležile jako znamenite osebe vseh slovanskih rodov; Slovenci, Hrvati, Cehi, Poljaki. Rusini itd. so se tam shajali in v veselej družbi razgovaijali se o važnih slovanskih zadevah. Imeli smo tistikrat par krasnih banketov v čitalnici, pri katerih so bili gg. Mrazovid, StrejŠev-ski, dr. Dondomirski, Toiš in mnoge druge celrbritete slovanskega sveta. Ali uprav leta 1884 se je naša čitalnica zopet začela vzdigati, kajti dob il smo prelepe prostore, v katerih se danes nahajamo in reči moramo, da se danes po 25. letih obstanka našo društvo naba|a v primerno vsaj tako dobrem stanju, kakor v začetku njega obstoja, na vsak način pa je to naše društvo premagalo krizo, v katerej se je nahajalo večkrat, posebno od leta 1874 do 1880. Reči se more denes in povdarjati z nekim zadovoljstvom, da se m več bati za obstanek našega društva v Trstu. Da se je pa društvo v zadnjem času zopet tako lepo povzdignolo, zahvaliti se imamo pred vsem večletnemu predsedniku, g. Matu Poliču, ki je z svo|o eneržijo in požrtovainostjo največ pripomogel, da ima društvo danes tako krasne prostore in primerno lepo število odličnih udov; zahvaliti se imamo tudi onim gospodom, ki so bili njega zanesljivi pomočniki in so od njega vajeti prevzeli, to so posebno g. dr. Mandlč in g. Ant. Truden poprejšnji deii »rničar in sedanji podpredsednik in konečno moramo tudi svojo zahvalo izreči sedanjemu predsedniku in sedai po-slujoČemu odboru, kateri se po vsej moči trudi /a povzdigo naše Čitalnic*. Toliko na kratko o zgodovini naše Slovanske Čitalnice. Pa potrebno je tu ii da se nekoliko ozremo na smoter in na I dejansko korist tega društva in da se vprašamo: kaj |« koristilo to društvo tržaškim Slovanom, kaj splob slovanskej domovini, v katerej se nahaja? Od ieta 1860 pa do leta 1868 je bila naša čitalnica edino središče tržaških Slovencev m Slovanov; ona je bila socijalno, ob enem pa tudi politično srediSče tržaških Slovanov, kaiti znano je in se more dokazati tudi iz zapisnikov društva, da je o.ihor čitalnice večkrat vplival tudi na volitve v mestni zbor ter izdajal uže pred boleti slovenske oklice, kateri so bili prilepljeni po mestnih voglih. Kasneie so mu del t« naloge pievzHe mnoge na novo osnovane čitalnice po okolici, ki so se začel" snovati leta 1868; ko se je pa btt 18' /5 osnovalo društvo Edinost z svojim posebnim organom, ponehalo je manj ali več politično delovanje čitalnice ; pri vsem tern je bila mestna čitalnica le vedno središče, v katerem so Se tržaški Slovani zbirali pri vsakej posebnej ali važnej priliki, kar še denes delajo. Da je snovanje raznih novih društev, katerih imamo denes v Trstu in okolici Hitro s« je to po vsej vasi razneslo, ter radove- ni težko čakajo prihodnje nedelje v onej gostilui, zbralo se je mno.o ljudstva. Pridejo tudi oni možakarji, kateri so stavili in čez nekaj časa tudi mož s pričami; še enkrat vpraša ta rnoŽ. če je njim po volji stava. Vsi rečejo - Da. Na to zač nejo te tri priče pripovedovati tole zgodbo: Ko smo mi bili pri vojakih, zbrali smo se neki dan v nekej gostilni v kotu, tam nas je 10 začelo hudo razsajati in razgrajati, |eli smo se hudo tepsti, tako, da smo gostilničarju mnogo škoie storili. Pride tožba do stotnika našega polka, kateri je tožbo rešil s tem, da je ukazal vsakemu 25 prav gorkih še stare veljave na zadnjo plat našteti In te nam je korporal hitro in brez usmiljenja naštel. Glejte 1 rt-čejo, iz tega je prišla vaša stava, pa če možje ne verujete, tudi i prisego potrdimo. Sedaj izprevldijo možje, da so stavo izgubili in da morajo platiti 10 gld. za pijačo. Vso tisto noč ostanejo možje pri gostilničarju do belega dne pri sladkej kapljici domačega rujnega vinca. Gostilničar je bil posebno židarie volje, ker uže dolgo ni toliko iztočil, kakor ta dan. — lepo število, mnogo moči absorbiralo in čitalnici odvzelo, to je naravno in je mej drugim tudi nekoliko uzrok. daje čitalnica tu in tam prišla v težavn*je položaje. Pri vsem tem pa je obžalovanja vredno, da so nekateri mil jonarski krogi, posebno pa srbski, tako pozabili na čitaln co; vsaj te ni ntč absoroiralo, nego morda neopravičena bojazen. Denes je čitalnica skoro izključljivo socijalno društvo, namenjeno slovanskej inteligenciji v Trstu ; — ali zarad tega ni nehala potreba slovanske čitalnice v Trstu, kakor bi kedo utegnol misliti. Da imamo zdaj politično, podporno, telovadno in Še druga društva v Trstu, to je dokaz, d i baš nekoliko napredujemo. Ali zarad teh mlad>k, ki so pognale iz starega debla, vsejedno se ni preživela čitalnica, ona bode vedno potrebna boljšim stanovom, ona mora ostati shajališče in neko intelektnelno središče slovanske inteligence v Trstu, in po nekakem uprav zarad inteligence njenih udov Se vedno ostane neka merod»jn» voditeljica vsem drugim društvom Trsta in okolice. Ako pa naša Čitalnica ostane še vedno neko vodilno društvo v Trstu, čaka jo v tem obziru gotovo jako važna zadača; jaz menim inicijativo za ustanovitev narodnega doma v Trstu, katerega z vsakim dnevom bolj potrebujemo in po katerim v resnici hrepeni vsaka rodoljubna duša, posebno pa niŽi stanovi, kajti kadar bodo vsa naša društva pod eno in isto svojo domačo streho, še le potem bomo mogli reči, da smo se popolnoma vtaborili in da je naša bodočnost v Trstu na vaalto stran zavarovana. Slavna gospoda! težka je ta zadača, a vredna je največega napora, kajti kadar bom o imeli svo|o lastno trdnjavo v Trstu, mogli bomo Še marsikaj koristnega osnovati za svoj narod. Pa tudi še tako težka zadača je izvršljiva, ako ne mej nami pojavi ona ener-žija, kakorŠno opazujemo pri bratih Čehih in mej vsemi tržaškimi Slovani zavlada prava sloga za plemenito svrbo. Gospodal Jaz končam svoj govor želeč naŠej čitalnici najlepši napredek v bodoče, želeč jej lastno streho, da bi mogli mi, ali pa naši pitomci po 25 letih še ponos, nejše slaviti 50letnico obstoja slovanske čitalnice v Trstu. Oua naj ostane na vse Čase prava slovanska, pravi izraz vzajemnosti slovanske, katero vzajemnost denes krše male duše, pa je stvar boljše bodočnosti, ona naj raste In se razvija vsemu Slo-vanstvu na čast. Gospoda] vskliknimo navdušeno: Živela naša Slovanska čitalnica! Politični pregled. Notranje dežela. Novi trgovinski minister je v četrtek prisegel v cesarjeve roke ter takoj potem sprejel opravila trgovinskega ministerstva; •edanji začasni voditelj tega ministerstva Puss\vald je bil umirovljen in cesar mu je podelil za njegove zasluge komturni križec Fran-Josipovega reda. Novemu trgovinskemu ministru so se 1. t. m. predstavili višji uradniki trgovinskega ministerstva. Pozdravil ga je od-delkni načelnik baron Pusswa|d, na kateri pozdrav je minister odgovoril, da so mu dobro znane velike in težavne naloge službenega mesto, na katero ga je poklicalo cesarjevo zaupanje, zelo ga tedaj tolaži to, da se more nepogojno zanašati na podporo uradnikov. V zvestej, krepkej podpori urad nikov vidi neobhodno potrebni pogoj in poroštvo vspeha gospodarskih državnih interesov. Minister je napo8ied omenil velikih zaslug vpokoje« nena otdelknega načelnika barona Puss-■\valda. Za deželnega glavarja v Šleziji je bil imenovao grof Hemik Lariš. Vnanje dežele. Bolgarsko sobranje je 28. junija izročilo knezu odgovor na prestolni govor; v njem izreka sobranje prepričanje, da se bosta knez in vlada na vso moč prizadevala, da severna in južna Bolgarija osta-neti vedno nerazrušljivo združeni v eno državo. Odgovor dalje nagiaša zaupanje v blagodušnost velevlasti, posebno Rusije, ki so bolgarskemu narodu skazale toliko dobrot. — »Journal St. Petersbourg« pa hudo obsoja bolgarskega kneza a 11 pravi, da je on prelomil bolgarsko ustavo, ker ni držal velevlastim dane besede ter raz-žalil turške pravice. Sumi se, da ima knez s turško vlado tajno pogodbo, ker ga ta ne ovira pri njegovem počenjanji; bodi pa temu, kakor hoče. brez nastopkov kneževo počenjanje ne ostane, ampak lahko porodi velike nevarnosti. Nad balkanskim poluotokom se uie zo. pet zbirajo črni oblaki. V vseh malih državah vlada neka Boparica, ki kaže na vihar, posebno pa v Srbiji, ki coče umeti, da je bila tepena. Ali Turčija vidi kako novo nevarnost, ali Ima kak tajen namen, ker velike vojske, katero je v več mesecih in s toliko žrtvami zbrala, neče razorožiti, nekaj gotovo v zraku tiči. Poleg vsega tega pa so strune mej Rusijo in Bolgarijo tako napete, da vsak dan lahko počijo. Rustja je Bolgarijo osvobodila in s tem si mislila odpreti pot v Carigrad ; ali prišlo je drugače, bolgarski knez se skuša otresti vsacega tujega, tedaj tudi ruskega vpliva in o tem ga podpira posebno Angleška; to pa Rusiji ne more biti po volji in vsled tega ruska stranka na Balkanu dela zoper bolgarskega kneza, da ga vrže s prestola; razdražene tedaj raste in gotovo je, da se Rusija svojim tfžnjam ne odpove In da ne bo prijateljstva mej ruskim carjem in bolgarskim knezom ni pričakovati, dokler so razmere take, kakor sedaj. Vse to pa je miru ne le na Balkanu, temuč miru vse Evrope jako nevarno. Vshodnje praŠanje bo zahtevalo še veliko krvi. 4Bavarski deželni zbor je bil 4. t. m. zaključen. V nagovoru je vladar izrekel upanje, da Bog da bavarskej državi v zvezi z Nemčijo srečo in blagoslov. Švicarski narodni svet je 28. junija sprejel zakon o črni vojski. Nemlka vlada prav ostro postopa zoper osobe, njej neljube, celo na državne poslance se ne ozira. Tako je bil te dni iz Berolina izgnan državni poslanec Sin-ger, pravijo da zarad socijalne demokratične propagande. Nemlki ihofje se 10. avgusta v Fuldi zbeio v novo conferenco. Čujo se, da jim papež pošlje lastnoročno pismo. Nemikej drŽavi zelo denarja poroanj-kuje. Finančni minister Schoiz je zelo tožil, ker je državni zbor zavrgel davek na Žganje ter rekel, da država potrebuje denarja, ker mora pokrivati razne stalne potrebe in poleg tega bo treba Se plačo zvišati uradnikom in častnikom. Malo je tedaj zdalo pet milijard, katere je Nemška dobila od Francozov za zadnjo vojno. Pariškega grofa manifest je bil ponoči 28, junija nabit v vseh francoskih mestih. Policija ga je povsod trgala s zidov. Angležem se na Birmanskem vedno slabše godi. Po poročilih iz Tumova je 19. junija 1500 Angležev pod poveljstvom četnika Hailes napadlo birmanski utrjeni tabor, ali bili so odbiti in če tudi so imeli dve bateriji, vender so se morali po vročem pet uri trajajočem boji umaknoti. Četnik Hailes je bil ranjen. DOPISI. IZ Skednje 30. junija. (Izv. dop.) Zaplenjena si bila zaradi članka tolerantnost, in t;iko nisi mogla odkriti vsega, kar si imela na srcu o pravem pomenu tolerantnosti. Tuli uieni, ki sedaj te bore vrstice pišem Žalosti se kipeče srce, ne zaradi sebe samega, bolj še me boli obrekovanje in zaničevanje rodit, domovini in cesarju zvesti h soseaov od strani one gnjile stranke, sestavljene iz kruhohorcev. lačnih prite-pencev, in od onih pprldemh renegatskih s nov izdaje, katera se rede le ob naših žulih, jemajočih nam na naŠej zemlji, na našem starodavnem domu vsakdanji zaslužek, vsakdanji ktub. Kde je pravo, kde pribežališče naše, kie enakopravnost za nas. ki sino uže tn]i-krat postavljali gole prsi proti gotovej smrti z vso zvestobo, pogumuostjo in uda-nostjo za staro Avstrijo, katero ljubimo, ko dete mater od njenega početka in jo bomo ljubili do njenega obstoja, ki upamo in želimo, da bi na veke bila. Koga ne peče, ako gleda, da se brez vspeha trudimo, pottzamo in vse svoje moči napenjamo, da bi se otreblli take nesnage, ki jo izmečki mej nas sejejo s tem, da po vsej sili hočejo odvrnoti nas od pravega avstrijskega mišljenja, in da celo še na sredovasni vodnjak, katci so naši pradedje skopili, skušajo in hočejo nasaditi nepristoina znamenja in sneti z njega avstrijska? Minolo je leto dan, od kar so hoteli ti hujskači omenjani načrt zvršiti in tako osramotiti nas pred svetom in omadeževnti našo čisto zvestobo, s tem pa pokazati onim v škornji, da so oni iukat gospodarji in da smo mi njihova pritiklina. Hvala Bogu, ni se jim posrečilo, kajti to je nas bodlo in sram bi nas bilo, da bi taka Bmetljaka se nam rogala za hrbti; te Bramote skušiti smo se znebiti, poslali smo deputac jo na slavno namestništvo, da se je tam v našem imenu potožila v tej zadevi. K sreči smo bili za takrat uMiša ni in zagotavljalo se nam je, da se kaj tacega ni sedaj ni kasneje ne dovo)ir in res so hujskači zastonj Čakali povoljne rešitve prošnje, vlolene c. kr. ravnatelj« stru redarstva, da 8e dovoli razobesiti neka zastava na drog našega vodnjaka. P red na pa preideiu na današnji dogodek, povedatr mi je, da se je pred dvema letoma ustanovilo neko društvo strelcev, ki ima svoj prostor za zjihavo v ladjetesalnici Sv. Lo-renca pod Skednjo, da goje in širijo ire-dentarstvo, to se lahko ugane, vsaj po ravnanj skoraj vseh italijanskih društev v Trstu, posebno pa se more reči o tem, da je prava iredentarska kuhinia. Životarilo je tukaj tudi neko drugo društvo, ki pa je umrlo le zaradi tega, ker so nekateri udje-bili L ihi po jeziku, a povsem avstrijskega mišljenja, zna se to iz tega le: Ko so parnik Poseidon v morje spustili in je to društvo Šlo prisustovat, ni hotel Kastela-novič, kot podpredsednik društva, sneti pokrivala z glave, ne na noge vstati, alr po huiem pretenji nekega veslarja tega društva je b i prisiljen klicati eviva, ker sicer bi bi i našel posilno kopelj. Da je to protiavstrijska demonstracija, more &f vsak misliti, kajti komu ni znano, da pri tej priliki je bila navzoča visoka cesari-čina. Drufitvo strelcev pa je imelo uže nekatere veselice, pri katerih je na ve£ načinov kazalo svojo politično barvo, bodisi v ognjevitih govorih, okrašenju veseli-čnih prostorov, bodisi v mnogoterih za* stavah in zastavicah, ker mej nji mini bilo nijedne avstrijske. Da so take veselice od dotičnih oblasti dovoljene, to je tolerantnost. Letos je imelo tudi to diuštvo veselico na s v, Petra dan. Za ušesi še ne suha svojat, katera se jek nam vghjezdila, hotela je svoje vrstnike s tem počastiti in skazati se jim, da ni za las od teh različna, da bi razobesila še prepovedano zastavo. Zato Bta revče Kasttlanovič in ne-potreba kapovila na vse zgodaj, ko so ljudje še spali, najeli priiigalca Rjebota, da je avstrijsko zastavo snel z droga in zberačeno cunjo nanj obesil, misleč, zdaj smo zvršili svoj naklep, tukaj ml gospo-duiemo, saj nam je ceio kapovila na strani, zmagali smo. Tega so se pa malo časa veselili, kajti komaj so nekateri vaščani to prikazen ugledali, Šli so in z djojja pote-gnoii zastavo in drugo avstrijsko nanj postavili, s tem so rešili sami sebi in vsem pravim Skedenjcem č*Bt in pokazplt Čudnemu kapovili, da takim možem, ka-koršen je on, niso dolžni nikakega pokloiia, nikake časti. , Kako pa so hoteli opehariti kukavice nadkomisarja, to bomo skušali o priliki sporočiti. Državni zakoni vežejo nas, da branimo domovino in carja, in kdor s* temu vstavlja, zapade ostrej kazni; zato Že skrbe postavljenci. Kdaj se bodo pa kaznovali ljudje, ki dan na dan, pri jedi in pijači, pri delu in povsod prestopajo državne zakone ? Očita se slovenskemu ljudstvu, aa se svoje narodnosti ne za-veda, da samo sebe ne spoštuje, daje samo krivo svojega propadanja in zaostalosti svoje kulture. Neopravičeno, popolnoma neopravičeno je vse to, kajti vidi se, da le to imamo, kar si Bami pridobimo, sicer pa smo pripufČeni krutej usodi in še krutejšim protivnikom, vežejo se nam roke, pufcča se, da se mej nami goji mrčes, ki nam več škoduje od vsake boiezni, naj se nam le malo o iduška da, z i drugo hočemo sami preskrbeti. Mi Šnedenjci vje-marno s* tu ii z razsvetom iz sv. Ivana, da se napravi tabor in javno . protestuje proti krivicam, katere nam dela magistrat in niega hlapci. To jesen Še naj bi bil tabor. _ Skedenj ec. £ Iz Ribniškega okraj«, koncem junija. — Krasna pomiad, ta mladostna let na doba — poslovila sk je zopet od živih in minljivih bitij zemel|skih, in upa polno zre — človeštvo za zanimivo to — devo I — In v istini je bila povsem zanimiva — letošnji pomlad! Da bi pa seveda Vam s«daj razkladal, kaj mi je-sploh dalo povod baviti se baš v začetku tega dopisa z spomladijo, Vas bi odveč mučil, dasitudi smelo trdim, da je bila letošna spomlad v resnici zanimiva, in to ob kratkem povedano: za mene, za slovenski narod splob in pa za nekatere kra|e v Slovencih — posebe.— To pa seveda ni greh, — in to je dobro. —Pa sedaj — ad rem ! Kakor sem Vam bil že poročil, ustanovila se je v Ribniškim trgu meseca ja-nuvarja t. I. »podružnica sv. Cirila m Metoda;« ovolitvenem rezultatu glede odbora ste bili ob času objavili stvar, in sedaj mi jo omeniti, da je tu ii ministerstvo podi užnična. pravila potrdilo, in je toraj za tem možno bilo pričeti z delovanjem. Podružnic i šteje do sedaj do osemdeset udov, pa Število teh — kakor smemo upati — v kratkem naraste do ali pak tuli dosta nad sto, vzlasti ker so pristo-stopili k Ribniškim tudi udje iz Kočevja, Sodraž ce in D lenj^ vasi. — Dne 4. ju- K D I N O S I liji — t. j. prihodnjo nedeljo bo imela podružnic« svoj »prvi občni zbor« v go-ttilni Fr. Podboja, in umestno bi bilo pač, da bi se ga dotični udje v obilnejšem Številu udeležili, nego je bilo do sedaj opaziti. Važuosti podružnice ne mislim tu razkladati, vendar je treba našemu pripro-stemu narodu pri priložnosti razjasniti oje namen, pomen in narodno splošno korist, na kar bode gotovo zanimanje za njo med liudstvom tudi belj Širilo se. — Glavni delei koristi teh podiužmcin sadu, ki ga bodo rodile, odmerjen biti ima pred vsem zatiranemu slovenskemu narodu v Istri, Primorji, kder ga preti zadušiti pošastna drhal Iredente in Poitalijanstva, a na drugej strani ubornej Koroškej —kder je narodna mladež v šolah nemškega duha, — v nevarnosti — postali kedaj žrtev ne-nasitljivega — oholega Nemštva! — Za brate nam sorodne t raj nam delati je treba z laj l Toliko toraj o — »Podružnici sv. Cirila in Metoda.« Mnogo tvarine ponuja se zadnji čas človeku, ki bi hotel pisati o naših narodno sočijalnin zadevah, in ni morda kraji v Slovencih, ki bi bil čist sleherne senč nate strani v tem oziru. Pa — tovor, ki bi bi vesten človek pri tem slikanji naložil, .... utrudil bi pa ga odveč; ali iBtina je, da je včasih vendar 1« treba — greh javno priznati, ker napake, ki so splošnej naroduej stvari pogubonosne, morajo se miuŠiti, inače poženo iz njih Še razne druge korenine, ki se vpleto mej posamezne Človeške družine,srkajoč slastno sok — ne več modernega sainoljubja, i. t. d. Če sem jaz, gosp., urednik, toraj v začetku tega poročila dejal, da je bila letošnja pomlad mej družim tudi za me zanimiva, gotovo mi ne bo iet-> ugovarjali, vsaj «mete zagotovljeni biti, da sem v haš miuolej pomladi razne predmete vestno opazoval, različne zadeve pazno sledil, ergo mnogo zanimivega na tem in onem našel, kar se. recimo, ne najde vsak poletni čas I Upam, da si bodete polagoma svesti — mo|e resnicoljubnosti! Ko sedaj v začetku poletja človek pretresa to in ono prikazen, vsiluje se mu nehote sodba ; Ta svet je oder, na katerem predstavlja človeštvo zanimivo tragikomedijo v brezštevilnih prizorih. Tako videti je podoba na vsej zemeljskej krogli, in tako kaže se človeku »en miniaturen tu in tam — po večih in manjfiih krajih, naj so si tu že nasejani Slovenci ali — Madžari, neizimši naših slavnih Nemcev, in ne več slavnih Nemškutarjev, ali pače vzamemo v poŠtev še manj slavne vaše Tržaška Lahone in Iredentarje najnovejše fagone t Pa — zapustiva za danes, gospod urednik, to manj važno zadevo in hitiva nazaj k bolj zanimivemu predmetu: Naše narodno socijalno živenje v Ribniškem okraju, osobito v Ribnici, in njega razmere, pa: Raznotere »slike« iz — »navadnega iivenja,« —- sit veoia verbol (Konec prib.) ; Domač© in razne vesti. Tržaški namestnik g. baron Pretiš je odpotoval v sredo iz Gorice v Aušse; Nabrežini so ga pozdravili mnogi viši uradniki iz Trsta. Odlikovanj«. Cesar je podelil finančnemu svetovalcu Josipu Czermak o preliki njegove vpokojitve za mnogoletno zvesto in h vrstno službovanje naslov in značaj višjega finančnega svetovalca. Imenovanje. Namestniški konci-pist bat on Hmdel postal je okrajni komisar in koi ceptui praktikant Anton Re-bek namestniški koncepist. Tržaško mestno zastopstvo je imelo v četrtek zvečer zopet sejo. Po p reči ta nju in potrditvi zapisnika zadnje seje je gospod Nibergoj Župana interpe-lirai, kaj se je zgodilo z denarjem, ki se je za okoličane po toči poškodovane, nabral in iz mestne blagajnici dovolil. Župan je odgovoril, da je denar koristonosno na-loi n pri nekej banki in da se v prihodnjem tednu razdeli, ker se to doslej zarau tega ni moglo zgoditi, ker je bilo treba mnogih pozveoeb pri financi, pri mestnem dacueui uradu itd, Nu, polževe lastnosti ne moremo odrekati mestnemu magistratu, ko gre za poškodovane slovenske oku| čane, eno leto čakati podpore, to je nezaslišano in le v Trstu mogoče. Da je Šlu za kaj druzega, ko blisk bi bili hiteli magistratovi uradniki i ne pozvedali dvanajst mesecev. Potem je prišlo na vrsto razpisano darilo za najboljšo kniigo o odgoji ljudstva, Predloženih je bilo sedem rokopisov. Dela je presodila posebna komisija v Benetkah — slabo znamenje I alijanom, da v Avstriji ne majo sposobnih mož — ter darilo priporočila delu z geslom »Con po-polo co I to patila sicura.a Mestni svet je soglasno ta nasvet sprejel in župan je naznanil, da je p.satHj lega dela tržaški meščan dr. Boceardi. — Potem se je do-vililo jadranskemu naravoznanstvenemu društvu 500 gold. podpore za pet let. — Nadalje se je vzel v znanje ministeiski razpis glede otpravljeni* nekih knjig iz tržaških ljudskih šot. Naposled se je na predlog šol?kega odseka ustanovila nova stopnja za enega učitelja In za tri učiteljice na mestnih ljudskih šolah. — Na to se je pričela tajna seja, v katerej je bilo imenovanih več učiteljev in učiteljic. Ratspisaoe službe. Pri trgovinskem in pomorskem sodišči v Trstu do 15. julija služba sodnega pristava IX razreda z sedežem v Gorici pri tamošnjem okrožnem sodišču. — Služba kancelista z a zemljiške knjige pri okrajnem sodišči v Poreču, prošnje je vložiti do 12. julija pri načelništvu okrožnega sodifči v Ro-vinji. — Služba služabnika pri okrožnem sodišči v Rovinji s plačo 300 gld. in 25°|0 doklado in opravo; nižji častniki z spričaij imajo prednost; prošnje se imajo vloŽdi do I. avgusta pri okrožnem sodišči v Rovinj. V Zdravstveni svet za Primorsko so bili imenovani od deželnega oobora v Trstu dr. Mozes Luz2itto in dr. Evgen Morpurgo, od deželnega odbora v Gorici dr. Josip Maurovjch in od hter-ekega deželnega odbora dr. Peter M-levoj. Tržaške novosti t Kolera. Naši čitatelji so morda uže strahu polni pred to besedo, ker jo vidijo tobkrat ponavljano v tem listu. Marsikdo tudi še pomni kolere, ki je pred leti tu razgrajala in strahom misli na njo, pričakujoč jo tudi sedaj. Ali vendar se nam ne zdi umestno, da kdo strahu trepeta pred njo, kakor pred najhujšo sovražnico človeškega živenja. Kar ljudstvo najbolj z strahom navdaja, to je, da se redko reši. kogar je napadla. B« ji se jo ljudstvo zato, ker vsa zdravniška Biedstva nič ne izdajo in večkrat celo ljudem na oni svet pomagajo. Gotovo uspešnega zdravila proti koleri m še iznajdenega in vsi Kocbi in drugi zdravniki, ko su to bolezen študirali. niso prišli dalje, nego do onih nesrečnih bacilov, mikrobov in do enakih z grškimi imeni klicanih živali. Ti bacili razkropili so se po vseh razsvetljenih in nerazsvetljenih časnikih, kojih vsak je vedel kaj različnega o njih poveoati — koliko se jih nahaja v žlici vode, koliko v človeškem blatu, koliko v morju, v saoju, v ribah itd. — nobeden pa ni Še naznanil zdravila, ki bi človeku po bacilih ali koleri napadenemu pomagalo. Ne ve se celo, je-li kolera nalezljiva bolezen ali ne. In vendar se Še dandanes zaukazijo kva-rantene in ustanovljajo posebne bolnišnice za bolne za kolero; prepoveduje Be in krči prodajanje sadja in zelenjadi, pravi se celo, da je i morje sredstvo, ki kolera pospešuje iu mislilo se je zadnjič v Trstu, da so kolero nalezle v morju one osebe, ki so za njo umrle, ker so se v morju kopale. Ako bi sama morska voda pospešavala kolero, potem bi ne bilo treba nobene kvarantene, kajti morje bi pač razneslo kolero pred parniki in ladijami. Ljudstvo tedaj ne zaupa zdravnikom v tej nevarnej bolezni tudi radi čudnega in večkrat krutega ravnanja z bolniki. Da, ono pravi celo, da zdravniki po koleri napadene more. — Ko je zadnjič ona Bebgoj za kolero zbolelo, odnesli so jo še precej neusmiljeno strani položivši jo v nosilnico, ki je kakor kuga po kloru smrdela. Uboga žena je skoraj morala umreti zadušena, ako ne za kolero! Tako počenjanje so obsojali tudi drugi tukašnji listovi. Mi sicer ne verujemo, da bi zdravniška pomoč nič ne izdala,^ali vendar bi bilo treba nekoliko več človekoljubja in usmiljenje pri ravuaniu z kolerozuimi. Zdravniki se uče in poskušajo razne pomočke in se trud jo, da iznajdejo kakega, ki bi bil uspešen proti koleri, če niso do takega Še prišli, ni njih krivda. Ne verujemo pa, da bi bili tržaški zdravniki in previdnost mestnega magistrata mesto pred"kolero obvarovali, čeprav tukašnji labons-ki časopisi v čezmer v svet trob jo. da je zasluga zdravnikov in skrb mastnih očetov Trst kolere obvarovala. To je labonsko maslo, s katerimi se mestni očeljs volilcem priporočajo, naj bi jih tudi v prihodnje v mestni svet volili. In če skrbe, skiba z občinskim denarjem ter zdruŽujo s tem še posebne namene — pomagati svojim privežencem in iahonskim časopisom. Od n»ke strani smo debili ta le majhen dopis o kolen, katerega prijavimo, ker je v njem nekoliko domačih sredstev proti tej bolezni : Ker si zd r a v n k' \\ že toliko glavo belijo proti tej strašan*kej koleri In vendar brezvpešno, ne moeiu si kaj, da ne bi pisal tudi jaz par vrstic o tej zadevi, kajti tudi proti tej pošasti mora biti kakšen lek, ali zdravniki, mislmi. da so predaleč zašli, da bi ga mogli najti. Pred dvema letoma sem obiskal Dalmacijo in se je mnogo govorilo o tej bolezni, ker takrat je razsajala po Fianco-skem, stanoval sem v Ležim pri nekej vdovi, le ta mi je pravila, da p>ed trlde-setimi teti je tudi po DaltnaČji strašansko razsajala ta groZna bolezen in tudi v Le-zi ni ni bilo hiše, da ne Iu imeli kakšno žrtvo, v mnogo hišah so ljudje popolnomo izumrli. Omenjena vdova pa je imela 5 otrok in ni eden ni zbolel, toraj je bila naj srečnejša v vsem mestu ; kiko je pa ravnala omenjena ženska, da je bila tako srečna: beli kruh je razrezala v tanke kose ter spekia na zrjavici, potem ga po-mazala z česnom, oljem in Črnim vinom polila in takšnega je jedla vsa družina, ali v blatu je opazovala, da je vse mrgolelo majhnih črvlčev. — 1864. leta je pravil ba-lolasi lastnik neke ladije, de je bil po me stih, kder so razsajale naj strašnejše kužne bolezni, ali on je vselej zdrave pete odnesel, omenjeni je vsako jutro pojedel koma iič česn a in vrh zlil glažek dobrega žganja, zagotavljal je, da Kdome po njem ravna, ni|se mu bati, da se ga prime kakšna kužna bolezen, booi si še tako nevarna. Od nekega kmeta sem slišal: ako kdo za kolero zboli, uaj se rnu dene pod glavo svežega lipovega perja in rešen bo, le nekoliko glava ga bode bolela. Na Tirolskem v Bolzanu je nek zdravnik svetoval vsem bolnikom za kolero, da morajo več ko mogoče mrzle vode piti in s tem skoraj vse ozdravil, mej tem ko so drugi zaravuiki ostro prepovedali mrzlo vodo piti. »9 Imam mnogo receptov za druge bolezni, ali mi manjka zdravniškega diploma, zatoraj tudi ne jamčim za vspeh. Z spoštovanjem Ljudoljub. Kolera v TrstuM sredo je zbolela 15letna dekla Marija Gorjanec v Škorkijina koleri in je v četrtek uže umrla; ali zdravniki niso našli kolere, ampak le prisad v čevib. Včeraj zjutraj je neka vuova Fon mati 0. otrok, pustila doma 71etneg* dečka Alojzija, da varje dva Še manjša otroka. Ko se vrne ▼ dova domu, najae malega Alojzija, da se zviva na tleh in toži, da ga strašno boli v trebuhu. Uboga vdova je precei klicala pomoč, toda vse zastonj, Lojzek je v par urah v strašnih bolečinah umrl in odnesli so ga na pokogalŠČe. Pravijo, da je umrl za kolero. O drugih slučajih se ne sliši. Nove defravdacije. Mi vedno trdimo, da se bode v lahonskih društvih in uradili pojavljala cela «grešta» sleparij, in kako smo mi prav imeli, pokazalo se je zadnjič pri uOperaji«, ali ni zadosti na tem, zvedelo se je te dni tudi še za drugo defrav-dacijo v permanentnej razstavi fesposizione permanentej, ki je po nekakem otroče istih očetov, kateri pri operaji nose veliki zvonec. Ta razBtava je bila mrtvo rojeno dete, to smo jej mi rekli pri težkem porodu, ko smo zvedeli, da jej bodekumoval glasoviti RaskoviČ. — No v tej razstavi je Imela tudi cikorija svoj glavni stan, adjutant sjor Poldota bil je vradnik v tej razstavi in je tam okolo sebe zbiral vse izdajice, ki so se prodali cikoriji. Dela ni ta razstava imela skoraj nič, le male svote so tam čirkulirale, in vendar se sliši, da manjka 700 gld. Ako pri tako majhnem prometu manjka toliko denarja, reči se mora, da ima labonska in cikorjaška garda uprav manijo za defravdac je. No, cikorija, to so Tvoje lavorikel Ali se je iz onih 700 gld. tudi delala cikorija — tega ne znamo Še prav gotovo, ali to je gotovo, da se za cikorijo navadno ne gleda natanko, 'kje si jemlje materija). Permanentua razstava neha uže koncem decembra in uŽe nje ustanova kaže, da so v Trstu jako plitve glave, kajti vsak pametni človek je moral videti in vedeti, da Trst nema nobene obrtnije in kder take ni, čeruu permanentno razstavo in v rokah Raskoviča l Rudečkarji pa bi morali uže vendar enkrat prevideti, da njihova politika in blagost Trsta ne rasteti na enem in istem deblu. Vidi se, kakor bi hila resnica, da vlada pušča te ljudi, da sami tebe ugauobe — ali Trst?! Potrebna prepoved. Policijsko vodstvo je prepovedalo za letos »Šagre« v tržaškej okolici. — Ta prepoved je opravičena v nevarnosti zarad kolere. Nesreča 621etni čevlpir Ivan Fratnik iz Mirnega pri Gorici se je v sredo pred javnim vrtom zgrudil na tla, v nezavesti so ga morali pienesti v bolnico, kuer še leži bolan. Na Loydovem parniku Berenice je včeraj ponesrečil 281etni mornar Jakop Krasič iz Kotora, zgubil je obe nogi, in leži zdaj v smrtnej nevarnosti v bolnici. — OkoliČanko Marijo Batič je v Rocolu nek pes tako močno vgriznol v stegno, da se je morala iti zdravit v bolnico. Policijsko. V sv. Andreju ima Tramvay majhen prostorček za konje, ki je pokrit z neko uepiemočljivo plahto; tudi to so neznani tatovi predsinočnim ukradli. 271etno havziraroo Kristino N. iz Kopra so zaprli zarad tatvine izvršene uže v le-bruvarju. — lOletni Alojzij S. je ukrade! v nekej prodajalnici v ulici Gustinelli nekoliko mjiia, nek stražnik ga je videl, aretiral in peljal starišem na dom, da ga našeškajo. — Zarad pohajanja po Trstu 80 zaprli 271etnega Ivana C. iz Vertojbe in 18letnega Matija Z. Materije, potem še par tržaških pohajačev in tri vlačuge. izpred sodnije. Anton Regent, 26-letnl čevljar iz Kontovelaje bil te dni obsojen na 1 in pol leta težke ječ*, ker je raznim sovaŠČanom ukradel bhga do blizo 100 gld. V morske kopeljt v «rad se je v sredo z Dunaji odpel|alo 60 skrofu-loznih otrok. Toča v Dalmaciji. Minoli teden padla Je v okolci Zadra debela toča. Poklestilaje osobito občino Uljano kder je uničila ves pridelek. Tudi v več drugih krajih je naredila ogromne Škode. Kakor se vidi tepe ta šiba božja tudi letos po več krajih ter uničuje ubogemu kmetu težko pričakovani pridelek. Okolo Trsta je lani vse poklestila. Rog daj, da hi nam vsaj letos prlza nesla. Grozdje V okolici prav lepo kaže navzlic toči, ki je lansko Mo mladje zeli poškodovala. Kolera V Italiji je začela hujše razsajati. Zadnji dan meseca junija je v Brindisl zbolelo 20, umrlo 9 osob, Oria zbolelo 9, umrli 3, Erchie zbolelo 8, San Vito zbolelo 18, umrlo 11, Francavilla zbolelo i>3, umrlo 17, Carovigno umrl 1, Latiano zbolelo 100, umrlo 21, Benetke zboleli 3, umrl 1, Codigoro zbolelo 11, urnria 2. — Trdi se tudi, da seje v Tulon zopet iz Ton-kina zanesla azijska kolera. Velika nesreča na železnici. Brzoviak iz Stuttgarda v Beroilti je 1. t. m. popo-ludne pri VVurzburgu ti Čil v vlak, ki je bil na poti iz Schweinfurta. Razdrobljenih je bilo pet vozov poslednjega vlaka, mnogo ljudi je bilo usmrtenih in ranjenih. Poslano. *} Na poslano Antona Zailerja — bivšega — nadzornika nekojih mitnic na Primorskem, v št. 51 »Edinosti« edgovat -jam to le: Ker odločno trdite, da ste še vedno nadzornik mitnic, pmiljeri sem Vam v potriilo mojega poslanega v št. 47. E lino-sti ieči, da je Vaše poslano priterano, in Vam po pravi poti lahko dok..žem. Uže od začetka mojega poznanja z Vami fin Vam malo verjel, malo pravim, ali še malo bilo je veliko preveč, nem un druzega od Vas, kakor da Vas imam priliko sumiti, mesto za mož i, kateii bi moral biti na Vašem dosedanjem mestu, pa za lažnika, v katerim je prevara. Tukaj Vam toraj povem, da jaz Vašemu poslanemu ne verujem. Ako bi pa utegnilo biti resnica, kar ste pisali, potrudite se še enkrat po kaki poti mi sporočat, ali prosil bi, da bi gospa vdova Gu-8tinčič z svojim podpisom Vaše govorjenje potrdila, drugače ne sprejmem za veljavno niti za resuično. Kadar boste pa po tukaj omenjeni poti dokazali, da sle resnico govorili, takrat prec j poMj'te na moje mesto druzega, k a te'M Vas bode umel boljše častiti, nego jaz, Se enkrat Vam povem, da nočem več biti Vaš podložni. O priložnosti kaj več o Vašemu moštvu. han Vovkt mitniear v Devinu. *) Za članke pod tam naslovom je uredništvo odgovorno, kolikor mu zakon veluva. Ured. Tržno porodilo. Kava. — Ugodna poročila od zunaj vplivajo dobro na naš trg ; cen« so nikuj jako trdne, z nagibom da Še vi^e postanejo. — Prodalo se je 000 vreč Rio po f. 46 do f, 62.—, 'j00 Santos po f, 50 do f. 61.—, Java stane f. 62 do f. 65.—, Por-toricco f. 95 do f. 110.—, Cevlon plaut. f. 86 do 1. 135. Sladkor — trg jako mlabov. cene so vsled tega dobre postale; prodalo se je te dni 7000 vreč sladkorja, po f. 1S.9D do f oo Sadje. — Limoni iskani vse drugo zanemarjeno. — Limoni f. 5 do f. 12.—, pomeranče f. 4 do f. 8.50, fi;;e v vencih f. 17 do f. 19—, rožiči f. 8.—,~opaša t. 27 do f. 28.—, Eleme f. 22 do f. 30.—,' sul-tanina f.26 do f. 34.—. Olje — Se precejšnja kupčiji, je ii|qo f. 35 uo f. 42.—, namizno f. 52 do t". 6S. Petrolje — amerikansko f. 9.10, rusko f. 8. DomaČi pridelki — popolnoma zanemarjeni. fižol rudeči se komaj proda po f. 9.—, ma^o f. 86 do f. 93. Žito — mlabova kupčija. — Pšenici banatska f. 9.50, koruza levantinska f. 6.10. Les — slabo obrajtan, malo kupčije zarau nesrečne kolere, ker so zdaj na vse strani kvarantene. Seno — če precej iskano. Novo stane f. 1.60 do f. 1.80, staro konjsko 1. 2 U) do f. 2.50, kravje u0 f. 2.80. Borano poročilo. Velika mlahovost, neugodna poročila »z Berolina in Pariza, kurzi papirjev so vsled tega nekoliko trpeli. E DINOS T Diinaftlta Rorsa dne 2. juliju Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 15 kr. Enotni drž. dolg t srebru 85 • 90 « Zlata renta......117 » 30 » 5*/, avst. r<">»* .... 102 ■ — • Delnice narodne banke. . 869 • — ■ Kreditne de'"»«« .... 27" . 00 . London 10 lir sterlin . . 126 • — • Napoleon ....... 9 • 98 /, • C. kr. cekini...... 5 • 9i • Kr. državnih mark ... 61 » 87'/, » Trgovski pomočnik 18 let star, zmožen slovenskega inemSk*-ga jezika, z dobrimi spričevali, izučen v trgovini meganega blaga, bi rad iz proste volje dosedanjo službo premenil._ Ognarjev Viljem Teli se prodaja v tiskarni Dolenčevi po LO Moldov. t |tMiMtl|lll|||||||HHI| S Domača trgovina! A. KRAJCAR trgovec na Greti poleg škarpe, naznanja slav. občinstvu, da je odprl v ulici Barrierra vecchia št. 5 novo pekarijo in prodajaln leo, v ka-terej bode po najnižej ceni prodajal nizu« jestvine, kakor so: raznovrstni kruh, moka bela in rumena, koruzo, oves, posevke, sladkor, kavo, mjilo, olje, ocet i:» sploh vsejestvine, katere potrebujo družine. Govori bo slovensko, hrvatsko in italijansko. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejua pomoč in nt treba mnogih besedi, da se dokaže njihova --čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih In na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 9—12 Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na »vetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmcl Cristo/oletti v Oortct, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, O. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvanenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti. Na prodaj je: Pila ali žaga s veliko vodno močjo (na vodi Hubel) pod tovarno bombažne predilnice v Ajdovščini. 02 oralov hrastovega eojzda. Najbolj 5a kvaliteta (dob.-Steineieh-J za stavbe itd. V prav dobrem stanu hiSa (gostilnicaj s 8talami in vrtom za lesno in drugo kupčijo priležna. — Natančneje se pi izve pri podpisanem SpoStov^njera 3-4 a. Poljšak, Sturje, AjdovfičiDa. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BAZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač rii tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečknv itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso niČdružega, nego 5ko«11iiva imes. Edini Jeruznlomskl bal« xnm si ie zagotovil vsled svnje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne Žive« hitro krepčalne moči pravio* prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašunje no njemu. Ta balzam bogat na delajočih snovih kineške robftr-bare, kate-a korenika je poznana zarad nje n-ga ugodnega upliva na prebavl]enje ni itiSenje. je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb >vljanja; zato pH en vsi strokovnjaki in zvtdenci priporoČujejo proti neješčnosti. zabasanjil. smrdljivi šupi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane 2BO novcev. 38—26 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTON/ v GORICI. Sklidiiča v Trstu v Iekart.i Marku Ratasini, n>i Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E. Palisca. Na trganju in protinu bole- hajočim, ki rtsno skrbe, popolnoma ozdrave, priporočamo gorko rabljenje Wilhelmovega antinrtritijskega, prot revmatičnega kri čisteče^ raja, ki ga izdeluje gospod Fr. \Vilhelm, 'eki. ničar v Neurikirchetm na Spodnj^avstrij-skeii , ki j« bil odlikovan s t zlato medaljo in posebno oznanbe na razstavi v Melbourne Zavitek stane 1 gld. Knjižica z vspehi zadnjega' IG leta franko in gratis 4 Prodaja g. Franjo Wilhelm, lekarničur v Neunklrchenu, Spodnje Avstrijsko in vse zna-intnitnejše l-kainice in nrirodilnlce. Zaloga za Trst pri lekarni čarjem : J. Ser-ravallo, pl. Leitenburg, C. Zunetti. Dvorni svćtnik in profesor Oppolzer rekel je v kliniki pri postelji nekega na protinu bolnega: «Wib,helmov kričistilni čaj je vreden veče pozornosti, knjti v č bolnikov, kojim sem ga pustil vŽivati, hvalili «o njegov vspeh*. Svari se prad ponarejanjem In oleparotvom 3—2 Crkveno - književna novost! V »Katoliški Tiskarni« ljubljanski je izšel: ZBORNIK na slavo 88. Cirilu in Metodu. Zbral in na svetlo dal ANTON ŽLOGAR, k apelan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani. Čisti dohodek je namenjen družbi ss. Ciril i Metoda. Gena f. 1.60 in 10 kr. poštnine. Dobiva se pri iziatelju in v katol, bukvami, VeČ Čč. gt*. s» i* kn'iga poslala na '"led; k'ior bi s* ne zrnata I naroč mkom. nai hia^nvn jno /aniAe : ■ r e t o u r*. 3—1 00000000000 oooooooooo Najboljši papir za cigaretke 30—36 je pristni LE HOUBLON franc. fabrikat Caw!eyev in fknrp ? Parizu Svart se pred ponarejanjem. Ta papir (forko proporoSaJo gospodje drl. J. J. Pulil. E. Ludvig, K. Lipinuuiin pruleaorji komlji) trn dimnjak. vgouinuč gola resnica, in vsakdo naj se po žuri si naročiti tako uro. dokler je £e kaj zal >ee RizpoŠilja po puŠtnem povzetju lascheanben - Ver seuduns FpLpIp wien lclvclc V., Weh-gasse 13-34. Trgovina « A. Majer-jevega Exportnega piva v steklenicah V LJUBLJANI (uivovarriii "ji paro) priporo&i Cesarsko, in Bock-pivo v skrinjictli po 2") m 5» H J flC CU Gosp. Oabr.Picoli-ju, lekamičarju v Ljubljani Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za Želodec, kojega deli so ird dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in llati Žili 43—50 Ljubljana, mesec januar 18R4. Dr Emil vitez pl. Stdckl, C. k. vladni svetovalec in dcfelno-sanitnet poroUeval«). Podpisani potrjuje, da ima želodeona esenči ljubljanskega lekarničavja Hccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za ledno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antlrrhfumen najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr. PaatllJ« sasUnlncke ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljiea 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 koSČ. 5 gld. 2000 6 gld. SalioilM putile proti prehlajenj« najboljši pripomoček proti davici (dlfteritis), plnčnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašeli in hripavost. škatljiea 20 kr. Zeliščni prinl alrep. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani hirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-slizenju, kašliu, hripavosti, dušljivemu kašlju Itd Odraičem naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ia toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tli navedena, Kak«r vii drugi zdravila M zmira) frlina dob* V lekarni 6. Piccoli-ja «pri angel u» v Ljubljani na Dunajskej ceati, kder se naročila take] po poitl proll povzetji Izvršujejo. Vpor delavcev na Belgijskem k svojimi strafinimi čini, opustošenjem in razdiranjem, je bil za naše notranje to-varnice opominjajoč izgled radi česa se je odločilo na v*ak način delalce v delu obdržati in delo nadaljevati. Zaloga blaga je ogromna, razprodaja pa vedno §e premajhna in radi teg? »mo primorani 10.000 popolnih OBLEKA ZA GOSPODU moderne, prav lepe, trpežne Iz pristne Reihenner&ke volne najboljše kakovosti za polovico prave cene razprodajati. I. baže fino 3 gold. II. baže finejše 4 gold. III. beže prima 0 gold. Samo 3 gold. strne ena obleka, iz volne, suknji, hlač« in gi!«t za največji stas, najboljšega modernega, modnega poletnega sukna, vsakovrstne barve, najlepSa oblega za poletje, Izrevredno trpežna. Samo 4 for. stane jedna obleka iz ovčje volne, suknja, hlače in gilet, najbolj finejče kakovosti iz pristnega reihenberškega volnenega «ukna; sive temne, plave, črne; oljkaste, drapbarve, več tablovaoib in tneliranib obrazcev; sukno za celo obleko. — Samo 4 gold. Samo 6 gld. stane jedna obleka iz volčje volne, suknja, hlače in nprsnik, najprve kakovosti, diagonalno reihemberSko volčjo volno, nepokončljive trpežnosti najlepša in najboljša obleka po zadnji modi. Ta obleka stala je popred Štirikrat toliko, sedaj pa stane le 6 gld, vsakoršne barve. 2-5 Ker se ne morejo od zmerjenih kuponov odrezati posebni obrazci, naj vsakdo pri naroČilu izbere barvo in zadovoljen bode z poSiljatvo. RiznoSiln pn noStnem novretju s^mo Pekete General Depot: REICHENBERGER SCHAFWOLL" AAREN Wien, Hundsthurmerstrasse Nr. 18/34 LaRtnik uruftiv^ .KPINOP r. - 'fdatfttj m ou^ovnrrn uroriniu: VIKTOR DOLENu nova tiskarna V. Dolenca v Trstu.