Upravnistvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ,.Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tnzemstvo; Četrtletna 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 86 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din, Amerika letna 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711,
PoMMna plačana v gotovini,
Stev. 1.
- posamezna Stev. Oin 1«—
1930.	Leto XIII.
V Ltubliani, dne
V novem letu
Poziv na naše prijatelje — Zlohotna gonja proti našemu listu ne
bo rodila sadu
Brez posebne reklame, največ s prijateljsko j prihajali, za to boste skrbeli naši neomajni pri-pomočjo, se je naša <r.Domovina> razširila, tako jatelji, ki
da ima svoje bralce in bralke po vsej Dravski banovini, v delih Savske banovine in pa povsod, kjer se nahajajo naši izseljenci, tako v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandiji, Luksemburgu, Kanadi, Zedinjenih državah, Argemini, Braziliji in v drugih državah.
Mnogi tisoči rojakov so naši zv°sti naročniki. ki bodo vedno in povsod branili svoj časopis,
ker so spoznali, da jih ^Domovina* ne samo kratkočasi, nego jim je v mnogih malih in velikih neprilikah življenja tudi najboljša svetovalka.
Zato tudi vsa zlobna gonja proti našemu listu ne bo zalegla ničesar. Bralci in bralke so priča, da
«Domovina» ni protirerska,
kakor jo še vedno hočejo prikazati ljudem posamezni duhovniki, ki kljub temu, da ni več političnih strank, še uganjajo nekako zakotno politiko.
Kakor nam poročajo z dežele, je bil tudi letošnji adventn: čas v cerkvi čas boja proti naprednim časopisom. Mislili smo, da bo letos ta nekaj desetletij sem grda in za cerke\ prav nič primerna razvada potihnila in prenehala, pa smo se motili. Zlasti je dosti duhovnikov na deželi zlorabilo spoved za agitacijo proti našim listom. Z najneverjetnejšimi rečmi so ti duhovn:ki grozili ljudem, ki so naročniki «Domovine» «Jutra» in ^Slovenskega Naroda>,. da bi jih pripravili do tega, da te liste opuste. Tudi z mnogih prižme se je glasila enaka beseda. Marsikje božje besede sploh nisi čul, nego samo strastno in besno gonjo proti časopisju, ki svoječasno ni zagovarjalo tiste stranke, kateri so oni pripadali. To se pravi, da ta gospoda
še vedno uganja nekako politiko, česar ne bi smela.
Da to dejstvo politiziranja nekako prikrije, govori o protiverstvu in laže, da so ti časopisi proti-verski.
Na ta način se le izpodkopava vera, ker vendar bralci teh časopisov, zlasti ^Domovino, vidijo sami, da njihov dušni pastir laže. Torej se nam ni treba nič zagovarjati, pač pa prosimo naše prijatelje, naj nam javijo vse take primere. Z novim letom je stopil v veljavo nov kazenski zakon, ki
določa stroge kazni za politiziranje v cerkvi.
Če ne bo miru, bomo prisiljeni posluževati se zakonske zaščite.
Toda pustimo to gonjo, ki se poraja le v hudobnih ljudeh. Mi se ne bomo mnogo ukvarjali ^ temi ljudmi, ker je škoda papirja in črnila. Naših čitateljev ni treba prepričevati, kaj je res in kaj ni. Da bodo novi naročniki kljub temu
boste, kakor smo vas že večkrat prosili, ob novem letu gotovo pridobili vsaj enega novega naročnika.
Vsak naš naročnik naj sklene pri sebi, da ne bo prej miroval, dokler ne izpolni svoje častne naloge, ki mu jo nalaga naša prošnja.
Za posebno marljive nabiralce naročnikov in naročnic pa imamo, kakor vsako leto,
tudi letos pripravljene številne nagrade t } lepih knjigah.	>
Hitite torej, da zberete čim prej in čim večje število naročnikov, da dobite še v teku zime lepe, zabavne knjige. Glejte tudi vedno, da bodo pridobljeni novi naročniki takoj plačali naročnino. O tem, da
imamo pripravljene za «Domovino> r novem letu številne izredno napete in zanimive povesti,
smo že pisali. To povejte tudi vsem prijateljem in znancem, ki še niso naši naročniki in ki jih hočete pridobiti za nas.
V tej želji, da naši prijatelji ne pozabijo na nas, kakor mi ne bomo nanje, želimo naročnikom in naročnicam srečno novo leto!
Gorenjske živinorejske zadeve
Tri važna zborovanja v Kranju
V Kranju so se vršila dne 23. decembra tri zelo važna gospodarska zborovanja. Prva je zborovala Živinorejska skupina za kranjski okraj
o načrtu za pospeševanje in širjenje živinorejskega zadružništva v teku zime.
Na poročilo in predlog kmetijskega referenta Sustiča se bodo priredila v teku zime živinorejska in zadružna propagandna predavanja v vseh važnejših živinorejskih središčih z namenom, da se pripravijo pogoji za nove živinorejske zadruge. V poštev pridejo' okoliši Olševk, Šenčur, Sinled-nik-Trboje, Cerklje-Bernik, Trstenilc-Goriče, Sveta Katarina pri Tržiču, Poljane-Trata in Sorica. Kjer so že dani temeljni pogoji za delovno živinorejsko zadrugo (število živine, zadružni smisel, pašniki, sposobni voditelji), se naj taka zadruga takoj ustanovi. Kjer pa pogoji niso dani, tam se bodo skušali najprej ustvariti ti pogoji s pripravljalnim delom.
Drugo zborovanje so priredile agrarne operacije za dravsko banovino in se je vršilo kot seja planinskih odborov za okraja Kranj in Radovljico. Udeležili so se ga šef pokrajinske komisije za agrarne operacije vladni svetnik Oton Detela, agrarni komisar Pokorn, ravnatelj Kmetijske družbe inž. Lah, Anton Cvenkel, Jakob Jan, inž. Pire, kmetijski referent Sust;č in inž. Eiselt. Razpravljalo se je v podrobnim
o ukrepih za pospeševanje planšarstva in planin,
o načrtih za melioracije, o raznih podporah itd.
Na tem polju je še ogromno dela. Zbor je zavzel j nje zborovanje pasemskega okrožja stališče, da se naj podpirajo z denarjem zlasti | meseca maja.
one planinske edinice, ki so se že izkazale z uspešnim lastnim delom in žrtvami, kakor n. pr. Nemški Rovt in drugi.
Tretje je bilo zborovanje Pasemskega okrožja za rejo gorenjskega pinegavskega goveda. Okrožni predsednik Anton Cvenkel je podal izčrpno poročilo
o pasemskih in pospeševalnih vprašanjih pri govedoreji.
Razvila se je temeljita razprava glede nekaterih načelnih vprašanj, v katero so posegli gg. Jan, Burgar, dr. Basaj, inž. Lah, Eiselt, Sustič in Ov-senik.
Ob zaključku je bila izražena želja, naj novi okrajni kmetijski odbori nadaljujejo dosedanje plodonosno delo okrajnih živinorejskih odborov
po dosedanjih načelih in načinih, ker je to glede na dejanske razmere neobhodno potrebno. Na drugi strani pa naj se z vsemi silami pospešujejo obstoječe živinorejske zadruge in ustanavljajo nove povsod tam, kjer je pričakovati uspešnega delovanja. Pri ustanavljanju novih živinorejskih zadrug pa se naj postopa zelo previdno, da se ustvarijo le delazmožne organizacije, ne pa take, ki bi ostale samo na papirju.
Poudarjena je bila nujna potreba nastanitve mlečno-kontrolnega asistenta za gorenjsko okrož« je, zlasti pa potreba najstrožjih ukrepov za zatiranje zakotnih bikov, ker drugače so vse žrtve za pospeševanje živinoreje brez pnmena. Prihod-
e bo vršilo
Zanimiva delavska pravda v Mariboru
Te dni se je vršila pred, okrožnim sodiščem v Mariboru zanimiva prizivna razprava, ki je podala važno načelno odločitev glede odpuščanja delavskih zaupnikov v obratu. Meseca januarja t. 1. je Franc Derwuschek, tovarnar v Lajterš-bergu pri Mariboru, odpustil dva delavska zaupnika in vložil nato proti njima tudi tožbe na izpraznitev službenega stanovanja. Delavska za-
upnika pa sta se proti tej tožbi branila s trditvijo, da ju je tovarnar Derwuschek odpustil le zaradi tega, ker sta delavska zaupnika in je zavoljo tega odpust po zakonu o-zaščiti delavcev neupravičen ter sta v smislu zakona o zaščiti delavcev še vedno v službi Derwuscheka in imata tudi pravico do stanovanja.
Proti odpustu se je pritožila tu<ii Delavska ebornica pri Inšpekciji dela, ki pa po inšpektorju inž. Ivo Sorliju Derwuschku odpust delavskih zaupnikov odobrila. Proti tej odobritvi sta se delavska zaupnika pritožila na ministrstvo •ocialne politike, ki je nedavno tudi rol-dilo ta odpust.
Okrajno sodišče je zato tožbi Fr. Derwu-schka ugodilo in obsodilo delavska zaupiika na izpraznitev stanovanja, češ, da je odpust potrjen po inšpekciji dela in zaradi tega nimata več pravice do stanovanja. Podrobneje se prvo sodišče v zadevo sploh ni spuščalo.
Proti tej sodbi sta vložila zaupnika priziv na okrožno sodišče in se je te dni vršila prizivna razprava v tožbi delavskega zaupnika F. K. Senat je obstojal iz predsednika višjega sodnega svetnika di Pichlerja, sodnih svetnikov dr. Vi-doviča in Iv. Serneca. Zastopnik delavskega zaupnika dr Reisman je izvajal, da bi smel delodajalec Franc Derwuschek odpustiti delavska raupnika le tedaj, če bi dokazal, d- ju ni odpustil zaradi izvrševanja zaupniških poslov. Toženi delavski zaupnik pa je celo sam ponudil dokaze, da ga je Dervvuschek odpustil sa n) zaradi tega, ker sploh ne trpi v svojem obratu delavske strokovne organizacije, najmanj delavskih zaupnikov, in je kratko pred odpustom v tovarni celo nabil poseben razglas, v katerem je trdil, da ne trpi nobene organizacije v obratu. Odločba inšpekcije dela o odobritvi ne more biti podlaga ta sodno razsojo, ker inskekcija dela ni izvedla potrebnega postopka, da bi zadevo razčistila, ko v sporu s tovarnarjem zaradi odpusta prizadetih taupnikov niti ni zaslišala. Ministrstvi socijalne politike pa se je naslonilo samo na loročilo inšpektorja dela, ki je hvalil Dervvuscbeka, a slednji je napravil na ministrstvo vlogo 9 podpisom svojih uradnikov, v kateri je neresnično dolžil delavska zaupnika, da sta bila vodji k< munistič-nega gibanja v njegovem obratu, zarrdi podobnega očitka komunizma pa je bil tovarnar Der-wuschek pred istim okrajnim sodiščem pravo-močno obsojen, ne da bi mogel kakorkoli dokazati komunizem toženih delavskih zaup.likov.
Prizivno sodišče je ugodilo prizivu toženega delavskega zaupnika F. K., prvo sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v izpopolnitev postopanja
! In novo razsojo. Prizivno sodišče je v svojih razlogih ugotovilo, da odlok inšpekcije dela ni mero-dajen za odpust delavskega zaupnika. Inšpekcija dela lahko razsoja le o tem, kdo more biti delavski zaupnik, stvar sodišča pa je, da samo ugotovi, ali je bil odpust delavskega zaupnika v j smislu zakona o zaščiti delavcev upravičen ali ne. Le v primeru, da delodajalec dokaže, da ni odpustil zaupnika zaradi izvrševanja zaupniških poslov, mu bo smel odpovedati tudi naturalno stanovanje. Enako je že enkrat odločilo v podobnem primeru spora med delavskim zaupnikom in mežiškim rudnikom, najvišje sodišče, Stol sedmorice v Zagrebu.
Politični pregledi
Preteklo leto pomenja v zgodovini razvoja naše države
mejnik med slabimi in boljšimi časi.
S kako mešanimi občutki smo stopili v lansko novo leto, ko so bile po božiču dosegle strankarske strasti svoj višek ter že ogražale najdragocenejše pridobitve naše borbe za ujedi-njenje in osvobojenje. Kdor je gledal v tistih dneh v bodočnost našega naroda in nam tako drage jugoslovenske zemlje, tega je bolelo srce, ker je videl, da drvita narod in država v propast.
6. januarja pa je
Izrekel naš modri kralj UJedinitelj svojo veliko besedo
ter z odločno kretnjo zavrgel deset let žalostne preteklosti, polne nesloge in bratskih borb ter pokazal narodu pot v lepšo bodočnost, vredno žrtev, katere so darovali na oltar domovine najboljši sinovi zemlje v letih strahotne svetovne vojne. Odločna je bila kretnja modrega vladarja in narod jo je razumel ter se oklenil njega, ki mu je bil najboljši porok za to, da bo izvršil ogromno nalogo, ki si jo je naložil. Čez noč so bili pozabljeni strankarski prepiri in s trdno voljo se je uprl ves narod v državni voz, da ga potegne iz blata, v katerega so ga zapeljali stran-karji, ki so videli pred seboj samo korist svoje stranke ter pri tem prodajali za perišče leče našo bodočnost.
BOTESCAN:
Nevesta roparskega poglavarja
(Povest iz starih časov.)
(Konec.)
Radovedno so se postavili pred skalo in zrli nepremično v odprtino, pripravljeni na vsako razočaranje.
»Vitez, vitez!« so vzkliknili, čim so ga zagledali ter ga začeli glasno pozdravljati.
»No, ali mi zdaj verjamete?« je spregovoril, ko se je dvignil iz votline. «Kaj ne, da niste pričakovali, da me boste našli tukaj v roparskem brlogu. Vedel sem, da vas bom iznenadil.«
»Joj, pa v takšni obleki!« se niso mogli na-Cuditi.
«Tako je moralo biti,« jim je pričel razlagati svoje načrte, ki so rodili tako krasne uspehe. Sam je dvomil, da se bo tako gladko iz+eklo.
Iz brloga je prilezel Oven, katerega so beriči spoznali, saj so ga -'deli pred dnevi na Grmilju. Njegovo poročilo je preprečilo roparski napad na graščino. Pripovedovali so, kako so zajeli roparje pri vlomilnem delu. Ujeli so poglavarja z brazgotino na temenu in še nekatere druge, ki so se hoteli bojevati. Večina pa je ubežala. Brž so zasedli konje ter jo udrli za njimi v gozdove. Vso pot so jih imeli pred očmi, tu pa so izginili v .votlino.
»Pribežali so v varno zavetje, »«.vcoder ni vrnitve«, se je vitez porogljivo nasmehnil. «V brezdno svn jih shranila...»
Oven jim je pokazal krvavo sekiro in prinesel iz brloga orodje, s katerim so povečali vhod
v votlino. Več se ni bilo treba sklanjati in plezati po kolenih, odprtina je bila široka in primerna človeški velikosti.
»Zdaj pa kar naprej, da vidite moje kraljestvo«, jih je povabil v duplino. »Roparsko gnezdo je razdejano.«
Ogledali so brlog in njegove posamezne oddelke, strmeči nad naropanim bogastvom. Vse to pa jih ni popolnoma zadovoljilo. «Kje je Milena?« so se radovedno ozirali okrog sebe.
Oven je ukresal luč in prižgal smoleno bakljo. Svetil je vitezu do stopnic, na katerih se je kmalu prikazala njegova zaročenka. Globoko so se ji priklonili, burnega vzklikanja in pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Zdela se jim je kot prikazen — živa slika iz pravljične dežele. Njen pogled je sličil skrivnostni zvezdi, ki ozdravlja utrujenost in težave. Obličje ji je bilo belo ko sneg — edino znamenje prestanega napora.
V	sobani so se pokrepčali in porazgovorili, Marjeto je čakalo dovolj posla, preden jih je pogostila. Nabralo se jih je precejšnje število; prispeli so tudi tlačani, ki so lovili roparje med skalovjem. Tudi te je bilo treba nasititi, da niso opešali pri nakladanju plena na voz, ki so ga našli v manjši votlini spodaj ob vznožju griča. Iztak-nili so tudi grajske konje, roparskega hlapca pa so zvezali in odvedli na Grmilje.
Pred odhodom so zasuli vhod v brlog s kamenjem, nabranim pbd razvalinami na pobočju. Kamenje so zametali s prstjo in zasadili s trnjem, tako so zabrisali pot pod razvaline. Na stezo do brloga so navalili težke skale.
V	dolini pri studencu je čakal ukradeni grajski voz.ozaljšan z gozdnim cvetjem in zelenjem. Nanj so posadili Mileno in Marjeto, vitez pa je zmago-
Po odstranitvi zlih posledic, ki so jih zakrfc vili naši upravi slabi desetletni gospodarji, j
se |e pristopilo k sprejemanju in izdanju § zakonov
ter se Izvršilo na tem polju v enem letu Izredno mnogo. Izdane so bile odredbe, ki bi bile še pred meseci nemogoče, in bil je uveden red tam, kjer, je prej kraljevala največja zmešnjava, po kateri smo zasloveli po vsem svetu. Narod in ino-zemstvo sta gledala in razumela napore za pre« osnovanje naše države.	, *
Razoračarani so postali samo naši neprijatelji,
ki so se za časa najhujših časov naših bratskih sporov že veselili in pili na to, kako bodo brez težave razdelili našo prelepo domovino ter komaj osvobojenemu narodu naložili nov suženjski jarem. Poskusili so na vse načine zavirati in onemogočiti veliko delo narodnega pomirjenja ter ureditve države na zdravi in dobri podlagi. Niso se strašili žrtev in stroškov. Bilo pa je vse zaman.
3. oktobra je bil položen nov kamen, kažipof v lepšo in boljšo bodočnost, ko je proglasil kralj naš davni sen za dejstvo
ter prekrstil SHS v ponosno ime Jugoslavija.
To dejstvo je odjeknilo po vsej Jugoslaviji z največjim navdušenjem. Dvignil se je ponosni jugoslovenski Zagreb in za njim hrvatski del našega naroda, ki je poslal kralju svoje predstavnike, da mu izrazijo zahvalo za veliki čin ter polože prisego zvestobe za vse čase. * Nas, ki
smo bili od prve številke »Domovine* iskreni borci za jugoslovensko misel in smo * oznanjali njen evangelij v časih, ko smo t bili zavoljo tega preganjani
celo od takih, ki hočejo danes biti večji in boljši Jugosloveni kakor smo mi, ta veliki preobrat iskreno veseli. Ne veseli pa nas samo, ker je beseda postala meso s proglasitvijo Jugoslavije in sprejemom načela narodnega in državnega edinstva, temveč tudi to, da so vsi naši tisočeri prijatelji doma in še daleč izven domovine, kjer si s trudom služijo jugoslovenski sinovi svoj
valno jezdil naprej na čilem vrancu. Na mršavih konjih iz roparskega brloga so jezdili zadaj za vozom grajski služabniki z vrečami naplenjenega imetja. Sledila jim je truma tlačanov.
Na najhitrejšem konju je odjezdil grajski berič, naznanit graščaku prihod Milene. Konj je bil lastnina roparskega poglavarja. Kakor srna jo je ubiral po ozkih razdrapanih stezah čez skalovje in strmine. Izvežbal ga je poglavar, nihče drug ga ni smel zasesti.
Graščak se je razjokal od veselja, ko je prejel težko pričakovano poročilo. Ves se je tresel od nestrpnega hrepenenja. Brž je dal napreči konja ter se popeljal naproti.
Mahoma se je po okolici raznesla vest, da prihajata Milena in Julijan iz roparskega brloga. Izvedelo pa se je tudi, da je roparsko gnezdo popolnoma razdejano. Novica je pomirHa prebivalce, zbegane zavoljo nočnega napada na graščino. Bali so se za svoje imetje, zdaj pa je odstranjena vsa nevarnost. Zavest, da je ujet roparski poglavar, jih je prevzela z glasnim zadovoljstvom.
Skoro na istem mestu, kjer je bila Milena ugrabljena, sta se srečala z očetom. Prizora ni mogoče opisati. Kriknila sta ter se oklenila drug drugega, od veselja sta jokala. Ljudstvo se je trlo okrog voza ter ju ginjeno opazovale.
Vasi, koder so se pomikali vozovi, so bile praznično ozaljšane, pot je bila posuta s cvetlicami, vaščani so plezali na drevesa in pozdravljali Mileno. Mlado in staro se je veselilo njenega prihoda, najbolj pa siromaki, ki so bili ta dan bogato obdarovani. S sivolasim graščakom se je radovala vsa okolica, vsak mu je privoščil t.Q veselje na stara leta.
vsakdanji kruh, spoznali, da je imela »Domovina« kljub vsem napadom in očitkom edino prav ter da so misli, ki jih je zastopala, postale dižavna misel.
Pri vstopu v novo leto verujemo v veliko bodočnost našega naroda in države,
•ki jo še čakajo velike zgodovinske naloge kot najmočuejšo in največjo državo na Balkanu.
DOPISI
BOŠTANJ OB SAVI. Te dni je umrl na Šmarčni v 35. letu starosti g. Jože Flis. Pokojnik je bil miren, splošno priljubljen in za vsak napredek dovzeten fant. Šele zadnjo pomlad je prevzel po očetu gospodarstvo, katerega se je oprijel z vsa vnemo ia pridnostjo, in baš to je bilo menda zanj usodno. Za ubogega očeta pač britka preizkušnja ob izgubi edinega sina. — V pondeljek smo pokopali Maroltovo mamo iz Dolenje vasi Podlegla je pljučnici. Kot dobri materi in gospodinji ter veliki dobrotnici gasilnega društva so ji gasilci izkazali čast s tem, da so jo z godbo spremili k večnemu počitku. Obema rodbinama naše iskreno sožalje!
KOSTANJEVICA. V Globočicph je umrla Pepca Krištofov a, bivša natakarica v gostilni Severjevi. V starosti komaj 25 let jo je pobrala jetika. Na Gornji Prekopi je preninul daleč naokoli znani lončar in posestnik Jože Piletič v 80. letu. Bil je vedno vedrega značaja, pošten ter odkrit mož. Šalil se je celo na smrtni postelji. Imel je povsod dosti prijateljev, ker je vedno kako dobro povedal, da je ponavadi zadela. Bodi pristni dolenjski grči ohranjen najlepši spomin. Naj. v miru počivata!
GALICIJA PRI CELJU. Ljuba «Domovina»! Lepo število naročnikov imaš v naši fari. Komaj že čakamo vsakega petka, ko nam prinese pismo-noša cDomovino», ki gre potem iz rok v roke, tako da jo lastnik včasih po ves teden ne dobi nazaj. Iz našega kraja še ni bilo uikoli kaj čitati v «Domovini», zato se boste, g urednik, gotovo začudili, da smo se vendar enkrat oglasili tudi mi. Naša fara je bolj v hribovitih legah, a naši
Globoko v vlažni grajski ječi pa je preklinjal roparski poglavar in njegov zločinski tovariš. Usmiljenja nista pričakovala, prevelike so bile njune hudobije. Vedela sta, da bosta zdajzdaj pozvana na obsodbo. Beriči že pripravljajo vislice, kjer bosta sramotno končala. Bradač in Dihur sta vsaj poginila v častnem boju in sta najbrž že pokopana. Zato pa hočeta skleniti brez kesanja kot trdovratna hudodelca.
Priklenjena za roke in noge k stebru sta zrla mrko predse in premišljevala usodo. Nekaj časa sta molčala, potem pa sta se začela obdelovati z groznimi očitki. Drug drugega sta obdolževala, kdo je kriv poraza.
Kar so zaškripala železna vrata, prispeli so beriči ter ju odvedli iz ječe. S povečenim obrazom sta stopala po temnih hodnikih, iz vsakega kota se jima je režala smrt v strahoviti podobi. Čeprav sta skrivala bojazen, vendar so se jima šibile noge, mrzel znoj jima je oblival čelo.
Oblastno kakor na sodnem stolu je sedel vitez Julijan v veliki grajski sobani. Pred njim na mizi je ležala debela knjiga — zakonik, po katerem so sodili davni predniki upornike in zločince. Nekaj korakov od mize so stali trije kameniti stebri, kamor so privezovali obtožene hudodelce. Ob straneh je bil prostor za občinstvo, ki je smelo prisostvovati razpravi.
Vitezov obraz je bil strog in resen, gromko mu je zvenela beseda. «Privežite ju k srednjemu stebru*, je ukazal beričem, ko so mahoma izpolnili povelje.
Grajski pisar je razvil papir in čakal novih ukazov. Dvorano je napolnilo povabljeno plemstvo, prišel je tudi graščak Robert in sedel poleg viteza. Samo Milena se ni hotela pokazati.
ljudje so precej napredni In že znajo misliti po svoje, čeprav imamo tudi takšne med nami, ki bi nas radi duševno strahovali. Opišem naj vam zanimiv dogodek: V nedeljo 22. decembra je naš župnik g. Kramaršič s prižnice oznanil, da bo darovanje okoli oltarja, češ, da firani še dolgujemo okrog 130 dinarjev za organista na zavarovalnini. Ko pa je med sv. mašo prišel čas za darovanje, je g. župnik čakal zastonj na darovalce. Niti enega ni bilo. Tedaj se je g. župnik obrnil in ponovno opozoril s strogimi besedami ljudi na darovanje, češ, da so dolžni prispevati omenjeni znesek. Uspeh pa je bil isti kakor prej, na kar je g. župnik nadaljeval sv. mašo. Ko je imel drugo sv. opravilo, ob 10. uri, je bil uspeli darovanja skoro enak kakor pri jutranjem opravilu. Darovanja sta se udeležila menda le en moški in ena ženska. Kljub temu pa so naši ljudje verni, le z g. župnikom se prav ne razumejo. Treba je pač prijaznih besed, pa bi vse šlo. Dejstvo pa je tudi, da imamo take izdatke, da moramo gledati na vsak dinar. — Srečno novo leto vsem čitateljem in čitateljicam <Domovine> želimo «Domovinarji> iz Galicije pri Celju.
LAŠKO. Mestno županstva ;e napravilo na sresko načelstvo vlogo, da se izrečejo gozdovi okrog Laškega v obsegu 3 km za zavarovane, da se s tem ohrani našemu mestu letoviščarski značaj.
ŠOŠTANJ. (Smrtna kosa.) Te dni je po kratkem bolehanju za vedno zatisnil svoje oči splošno priljubljeni šoštanjski zdravnik gospod dr. Ivan Lichtenegger. Dosegel je pač res častitljivo starost 80 let, vendar je njegova smrt po kratkem bolehanju nastopila nepričakovano. Dr. Lichtenegger je bil res pravi ljudski zdravnik. Po rodu je bil iz Blagovne pri Celju in je prišel v Šoštanj pred 54 leti. Sam skoro nikdar bolan, čvrst in možat, je vršil svojo zdravniško prakso nepretegoma vso to dobo. Kolikokrat je tudi v mrzlih nočeh hitel daleč v okolico na pomoči Bil je okrožni, železniški in bolniškoblagaj-niški zdravnik. Šoštanjsko gasilno društvo izgublja z njim poslednjega ustanovnika in svojega najzvestejšega podpornika. Ob 451etnici društva je bil imenovan za častnega člana, 1. decembra 1927. pa ga je kralj za 501etno delovanje pri gasilnem društvu odlikoval z zlato kolajno za dr-
Vitez je uvodoma pojasnil dogodek, kako je bila ugrabljena Milena in kako jo je našel kot jet-nico v roparskem brlogu. Pohvalil je Marjeto, ki ji je postrežljivo stregla ter ji potihoma odkrivala tajnosti Črne doline. Visoko je povzdignil Ovna, zakaj prav on mu je pomagal izvesti rešilno delo.
Vse plemstvo je navdušeno pozdravilo rešilca in Marjeto. Sam graščak se je dvignil ter jima hvaležno stisnil desnico.
«Grozovitnik, ki je povzročil meni in očetu toliko gorja, stoji pred nami», jim je vitez predstavil rokovnjača. «Razen tega pa imata na vesti še druge hudobije...»
Ljudstvo se je zgražalo, pljuvalo jima je v obraz in zahtevalo smrtno kazen.
«Ali sta kriva?» je zagrmel vitez. «Kdo je ugrabil Mileno?«
«Jaz», je priznal poglavar. «Njena lepota me je zapeljala.®
«In ti?» je srpo pogledal Lisjaka.
«Jaz sem mu pomagal«, je odkrito povedal. «Tako je bilo vedno pri vsakem zločinu.«
«Koliko jih imata na vesti?« je vprašal vitez ob mučni tišini poslušalcev.
«Nisva zapisovala«, se je odrezal poglavar.
«Obžalujta, kar sta storila!«
«Jokala ne bova«, mu je odvrnil Lisjak. «Sicer se pa tudi ne marava poboljšati. Stori, kar misliš, da bo prej končano.«
«Smrt na vešalih«, se je glasila kratka obsodba. Vsi navzoči so jo enoglasno potrdili in odšli z zadoščenjem, saj je bila smrt za tolika zločinstva še najmilejša kazen.
Nedaleč od graščine je bil prostor, kamor je gledala z grozo vsa grmiljska okolica. Tukaj so
žavljanske zasluge. Pred vojno, v tistih strašnih časih nacijonalnih borb, jo bil dr. Lichtenegger tudi zdravnik šoštaijskega Sokola; brezplačno je pregledoval člansivo in prirejal tudi predava* nja v telovadnici, dasi je obvladal slovenščino 1« v šaleškem narečju. Časten mu spomini
KONJICE. Tukajšnji posestnik in usnjar gospod Bauman Ivan ne prodal svojo hišo trgovcu g. Otvorepcu in tovarnarju g. Laurichu za 500.000 dinarjev. Ko pa je bila kupčija gotova in pogodba podpisana, se je g. Bauman skesal in kupcema povrnil stroške ter odškodnino, da sta odstopila od kupčije.
ROGAŠEVCI V PREKMURJU. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra se je pri nas proslavil zelo veličanstvo in radostno. 2e na predvečer rojstnega dne so bila vsa poslopja okrašena t državnimi zastavami. Dne 17. decembra ob 9. je bila v župni cerkvi sv. Jurja slovesna služba božja, katere se je udeležila z učiteljstvom mladina iz šol Sv. Jurij, Srdica in Kramarovci. Zelo močno je bila zastopana finančna kontrola. Poleg teh se je maše udeležilo tudi orožništvo in številno prebivalstvo. Dne 22. decembra je pa napravila tukajšnja šolska mladina v šoli pri Sv. Juriju slovesno akademijo, združeno z deklama-cijami, petjem in govori. Sodelovalo je tudi tukajšnje društvo cLedavski Glas» z veseloigro «2enitev». Deldamacija šolske mladine je zložil upravitelj šole pri sv. Juriju g. Cerny. Po govoru in odpetju državne himne je pa sledila uprizoritev «2enitev», ki je nad pričakovanje dobro uspela. Tako je v vlogi Podkaljesina nastopil prvič g. Višner z najboljšim uspehom in bi se dal njegov talent uporabiti posebno pri dramah in tragedijah. Prav tako je nastopil g. Felicijan v vlogi Kočkarjeva na tukajšnjem odru prvič; g. Felicijan napravlja vtis spretnega in talentiranega igralca, ki je z humorjem zabaval nabito dvorano. V vlogi Agate je nastopila gdč. Šiligo-jeva, poznana naša igralka, prav dovršeno. Tudi ostale vloge so bile dovršeno podane. Gledalci smo prišli res vsi na svoj račun in bi le želeli, da nam cLedavski Glas> nudi še večkrat takšen užitek s tako dobro predvajanimi predstavami.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Drž. osnovna šola je priredila pod vodstvom svojega učitelj-stva te dni v Slomškovi dvorani lepo uspelo bo-
nekdaj obešali upornike. Še sta bila ohranjena stebra, spojena z drogom — vislice, kjer je izdihnil marsikak obsojenec. Zdaj pa že dolgo niso služile svcjemu namenu. Nedaleč od vešal so se še dobro poznale gomile — grobovi nekdanjih obešencev.
Kmalu po obsodbi je bila izvršena smrtna kazen. Roparski poglavar in njegov tovariš sta na vislicah sramotno končala. Pokopali so ju nedaleč od vešal, na grob so jima zavalili debelo skalo. Ljudska domišljija je videla tamkaj strašne pošasti in slišala divje glasove ob polnočnih urah.
Na najlepšem kraju ob. graščini so pričeli graditi obljubljeno kapelico v zahvalo za srečno rešitev Milene iz roparskega brloga. Olepšali so jo z naplenjenimi dragocenostmi, katere so jih poklonili lastniki za darilo. Dali so jih preliti v znamenite okraske za stene in oltarje. Kapelico so posvetili nadangelu Rafaelu kot čudodelnemu spremljevalcu po nevarnih potih. Vsa okolica se je priporočala njegovemu varstvu. • Prva slovesnost, ki se je vršila v novi kapelici, je bila poroka viteza in Milene ob obilni udeležbi plemstva in domačega ljudstva. Vsi so bili bogato pogoščeni, reveži pa so prejeli obilna darila. Sivolasi graščak Robert je dočakal v pozni starosti najlepši dan svojega življenja.
Oven in Marjeta sta dobila za darilo grajsko pristavo, kjer sta se naselila. Milena in Julijan sta zahtevala, da se morata poročiti. Živela sta srečno in zadovoljno, čeprav nista bila deležna popolnega zakonskega blagoslova. Uživala pa sta namesto družinskega veselja vso naklonjenost grajske gospode, ki ju je z dobrotami neprenehoma obsipala.
žičnico z deklamcijami, petjem in prizorčki, katerim je sledilo obdarovanje 90 ubogih otrok z obutvijo in obleko. Prirediteljem in darovalcem se zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost obdarovana uboga deca.
MURSKA SOBOTA. Podružnica Kola jugoslo-venskih sester je priredila pred dnevi svojo vsakoletno božičnico. Letos je bilo obdarovano izredno veliko število otrok. Iz ljudske šole je bilo obdarovanih 280, iz gimnazije pa 34. Razen tega je bilo obdarovanih 25 sirot. Obdarovanci so dobili obleke in živila. Najlepša hvala gre cenjenim damam, ki vsako leto tako bogato obdarujejo veliko število revežev.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
ENOTNO MASLARSTVO IN SIRARSTVO.
Če hočemo z našim mlekarstvom kaj več doseči, je treba, da proizvajamo enotne in brezhibne izdelke, pa naj se tičejo masla ali pa sira. Danes namreč manjka pri našem maslu te enotnosti, in zato se ni čuditi, da se tu in tam pregovarja in manj ugodno ocenjuje maslo iz ene ali druge mlekarne. Prav sedaj za praznike je bilo zopet čuti kritiko o kakovosti enega ali drugega masla. Če hočemo to kupčijo dvigniti, je treba enotnega blaga, tedaj masla, ki se enako ugodno odlikuje po svoji vnanjosti kakor tudi po svojem okusu in drugih lastnostih. Maslo inora biti zanesljivo in tako dobro, kakor bi bilo iz enih rok.
Svetovna trgovina zahteva brezhibno blago. Če ga hočemo pošiljati ven, ga moramo znati pripraviti najprej za domači trg. Prenehati morajo te razlike v izdelavi in kakovosti, ki jih danes opazujemo. Te enotnosti danes še manjka, in dokler ne pridemo z našim maslarstvom tako daleč, je zastonj misliti na uspešno konkurenco in uspešen izvoz, dasi bi ga potrebovali. Dokler nismo z izdelki doma sami zadovoljni, tako dolgo nam manjka podlaga za trgovanje na zunaj.
Prav tako pa je tudi z našim sirarstvom. Vsaka sirarna dela na svojo roko in proizvaja izdelke, ki se razlikujejo med seboj po velikosti in obliki hlebov, po kakovosti testa, po luknji-čavosti, okusu, maščobi itd. In vendar se zahteva danes potrebna enotnost, če hočemo z našo sirarsko trgovino prodirati.
Kakor pri maslu tako je treba tudi pri siru «standarda» ali vzorčnega blaga, za katerega je treba imeti gotova pravila, po katerih se morajo ravnati naše mlekarne in sirarne. Dokler ne pridemo do tako «pravilnega» izdelovanja in enot, nega blaga, je zastonj misliti na uspešnejšo trgovino in prodajo. Naravna zahteva za izdelovanje bolj enotnega blaga je pa danes tudi to, da dobe paše mlekarne in sirarne rnerodajno strokovno nadzorstvo, ki ima vplivati na to, da se naši mlekarski izdelki, pa naj si bo maslo ali sir, poenotijo ali zenačijo in danim prilikam primerno izboljšajo po svoji vnanjosti kakor tudi po drugih svojih lastnostih. Le v tem primeru bomo lahko računali tudi na vnanji trg. Dobro, konkurenčno blago najde povsod kupca. Danes pa še doma nismo zadovoljni z vsemi našimi proizvodi!
ZGODNJE PITANJE PRAŠIČEV.
Dosedaj smo prirejali in prodajali pršutnike
starosti od tri četrt do enega leta in s težo od 100 do 110 kg. Ta reja je prinašala mnogim našim krajem lepe dohodke. Danes pa zahteva svetovni trg mlajše blago, ki daje bolj sočno in mehko pečenko. Zato so začeli pitati prašiče v mlajši dobi, ko "so praseta dobro odstavljena, torej v starosti 12 tednov in s tezo 25 kg. Praseta, ki jih začnemo takt zgodaj pitati, nam dajejo čez tri mesece, ko so stara 5 in pol do 6 mesecev, pršutnike z bolj fino pečenko, pa tudi linejšo gnjatjo.
Če hočemo z našimi pršutniki na trg v severno ležeče in zapadne kraje, moramo tudi pri nas pričeti z zgodnejšim pitanjem praset, torej že v starosti, ko so praseta dobro odstavljena in stara dva in pol do treh mesecev. V nadaljnjih treh mesecih lahko pridobijo praseta pol do tri četrt kg na dan ali skupaj 45 do 55 kg, če jih umemo prav pitati, tako da postanejo po preteku treh mesecev ali v starosti petih in pol do šestih mesecev težka 70 do 80 kg, kar je najugodnejša teža za take mlade opitance.
Tako zgodnjo ali hitro pitanje praset prinese tudi našim gospodarjem večje prednosti, ker jih je mogoče prej spraviti v denar in v krajšem času porediti, tako da pitamo lahko po dvakrat na leto. Marsikomu bo pa kazalo, da se vrže sploh na tako hitro pitanje mladih praset, ker se po velikih mestih in industrijskih krajih takega mesa čim dalje več potrebuje. Potrebna praseta za pitanje se pa tudi lahko dobe, saj danes niso skotitve vezane samo na pomladni in jesenski čas, ampak jih imamo tudi tekom ostalega leta, tako da tisti, ki jih kupuje, ne pride zlahka v zadrego.
Za hitro pitanje nam služijo krmila kakor pri običajnem pitanju, v glavnem krompir s potrebno oblodo ali pa žito (koruza in ječmen). Važno je, da dobe praseta v enem ali drugem primeru zadosti beljakovin, ki jih pokladamo v močnih krmilih, v obliki ribje moke, oljnih tropin itd. Močne krme potrebujemo povprečno po I kg na dan, v začetku manj, pozneje več.
Pri pitanju nismo navezani zgolj na doma pridelana krmila, ampak jih lahko tudi kupujemo, če nam račun kaže. Danes toliko lažje, ker ima žito nizko ceno.
V naših maloposestniških razmerah je pra-šičjereja tako važna, da moramo na njo polagati vso pozornost in brigo. Teh dohodkov se je tudi zanaprej oklepati!
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem sejmu v Kranju so bile za kilogram žive teže naslednje povprečne cene: voli I. 10 Din, II. 9 Din, biki 7 Din, krave I. 8 Din, teleta 12 Din, svinje 15 Din. Prasci za rejo so se ' prodajali povprečno po 600 Din za komad.
ŽITO. Po močnem padcu cen na svetovnem trgu so se pred prazniki cene zopet malo popravile. V Jugoslaviji sami cene valujejo le v ozkih mejah. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali zadnje dni (postavljeno na slovensko postajo: za 100 kg): pšenico, baško, po 238-50 do 247-50 Din, moko «0» po 370 do 375 Din, turščico, baško, umetno posušeno, po 185 do 187-50 Din, oves, baški, po 192-50 do 195 Din.
HMELJ. Povpraševanje po hmelju, zlasti po dobrem blagu, jc še vedno precejšnje. Blaga pa ni nikjer več mnogo. V Češkoslovaški zahtevajo hmeljarji za zadnje male zaloge povišane cene. Na nurnberškem trgu je bilo zadnje dni prodanega nekaj savinjskega hmelja po 25 mark za 50 kg (to je okrog 6-70 Din za 1 kilogram).
VINO. Vinogradniki se pritožujejo, da povpraševanje po vinu ni veliko, čeprav je blago izvrstne kakovosti. Na vinskem sejmu v Ivanjkovcih so bile
ilednje cene: staro vino (1928.) po 6-50 do 9 Din, letnik 1929. pa po 9 do 14 Din po kakovosti.
JAJCA. Cene zopet čvrstejše, ker je nastopil mraz. Nakupne cene, ki so se prej gibale okrog 1-30 Din za komad, so zopet malo višje.
T- . *
Cene tujemu denarju
Na beograjski borzi smo dobili zadnje dni v valutah:
za 1 dolar okrog 56 Din;
v devizah dne 26. decembra ca: za 1 dolar 56-12 do 56-32 Din; za 100 francoskih frankov 221-03 do 223-03 Din* za 100 italijanskih lir 293-75 do 295-75 Din; za 100 češkoslovaških kron 166-94 do 167-74 Din; za 100 nemških mark 1348-25 do 1351-25 Din;
za 100 avstrijskih šilingov 791-92 do 794-92 Din; za 100 madžarskih pengov 966-44 do 969-44 Din, Istočasno je notirala Vojna škoda 435-50 do 435-75 Din, za januar brez kupona pa 410-50 do 411 Din. Investicijsko posojilo je notiralo 85 do 85-50 Din.	u
Novoletna voščila *
Kraljevo. Srečno in veselo novo leto vsem mladim čitateljem in čitateljicam <Domovine> želijo slovenski fantje-vojaki, sluteči v zrako-plovnem tehničnem zavodu v Kraljevem: Karlo Rančigaj (Vransko), Franjo Gosar (Brezovica pri Ljubljani), Alojz Cigale (Potok nad' Mozirjem), Medija Albin (Jesenice), Miha Zgajnar (Trebno), Gašpar Češnovar (Trbovlje), Pavel Peternel (Radovljica), Albert Bere (Bled) in Grga Dovranič (Celje).
Carevo selo. Slovenski fantje orožniki (pisarji v carevoselski žandarmerijski četi), s svojimi tovariši iz raznih krajev naše države prosimo, da nam izvolite prepustiti malo prostora v naši ljubi «Domovini», ki jo na jugu vsak teden težko pričakujemo, saj nam vedno prinese mnogo in mnogo razvedrila ter tolažbe iz jaše divne Slovenije. Podpisani fantje orožniki pošiljamo prisrčne pozdrave in želimo srečno novo leto vsem čitateljem in čitateljicam na?e <Domovine», posebno našim staršem, sorodnikom, fantom, a zlasti dekletom: žandarmerijski kaplar Franjo Klemenčič (Zihlava), Anton Zeme (Sv. Lenart nad Laškim), Franc Zgonc (Kremenca) in Mihael Lukan (Domžale).
Kotor Želimo srečno novo leto slovenski fantje vojaki, ki zvesto služimo v vojski v lepih krajih Dalmacije pod orjaškim Lovčenom ob našem milem Jadranu pri p. p. v Kotoru: Jože Grom (Vrhnika), Stanko Jernejčič (Vrhnika), Ivo Jontez (Ljubljana), Franc Rupar (Preserje), Alojz Pintar (Babno polje), Karel Gradišar (Bos-teče), Franc Levstek (Sodražica), Edvard Zgonc (Ponikve), Lovrenc Pestotnik (Ceple), Alfonz Kresnik (Šmarje), Avgust Soster (Maribor), Alojz Avzec (Markovec), Franc Bizjak (Vošči), ! Ivan Intihar (Turjak),.Franc Mihelič (Sodražica), Franc Šenk (Kokra pri Kranju), Jože Gornik (Grahovo), Anton Kljun (Sodražica), Viljem Marine (Aljbel), Jakob Krkovič (Kapto'), Alojz Zabukovec (Škofljica), Alojz Curl (J°senovič), Joža Gorše (Trboje), Ivan Kranjc (Ivanje selo), Viljem Reichel (Brežice), Anton Moravec (Novo mesto), Viktor Dornik (Mengeš), Rudolf Brus (Hotedršica), Franc Gruden (Retje), Franc Grebene (Krka), Franc Novak (Hlebče), Franc Za-krajšek (Podkogel), Franc Pintar (Maribor), Jože Peterjin (Slatnik), Alojz Bavdek (škoraev), Stanko Strle (Rajhenburg), Anion Mramor (Velike Lašče), Janez Bradač (Dolgi vas), Miha Zbontar (Vurne), Ivan Rupar (Tomažine pri Robu), Alojz Jevnikar (Sodražica'*, Franc Ajdič (Mirna peč), Andrej Bavec (Lož), Franc Kandare (Klance), Jože Trante (Ratež), Jože Zidar (Kap-tol), Vladimir Mernar (Brežice).
Našice. Srečno novo leto želimo vsem rojakom fantje, ki delamo v šumi v Ruljanu: Ivan Hiti (Lepi vrh), Ivan Hiti (Andrejčje), Fran Hiti (Ravnik), Josip Hiti (Ravnik), Alojzij Hiti (Ravnik), Alojz Šraj (Hudi vrh), Josip Šraj (Metulje), Andrej Palčič (Metulje), Franc Rot (Rales), Jože Rot (Rales). Pozdravljamo zlasti vsa bloška in trojiška dekleta.	/
Demir-Kapija. Orožniki Slovenci želimo vsem slovenskim fantom, brhkim Slovenkam, a osobito čitateljem in čitateljicam cenjenega lista «Domo-vine> srečno novo leto: orožniški podčastnik Centrih Ivan (Planina pri Sevnici), orožniški kaplar Zveglič Franjo (Planina pri Sevnici), orožniški kaplar Žitnik Jakob (Grosuplje), orožniški kaplar Debevc Ivan (Padež pri Borovnici) in orožniški kaplar Bevc Alojz (Prevorje).	j
Montceau les Mineš (Francija). Tu nas tudi živi peščica Slovencev, zaposlenih pri rudniku. Po številu nas je premalo, da bi si ustanovili
kako izobraževalno društvo. Zato smo med tujci kakor izolirani bolniki. Ker nam pa tujina razen kruha ne more dati potrebnega razvedrila in zabave, nam vedno uhajajo spomini v domovino, zlasti sedaj ob praznikih. V vednih spominih na Vas želimo vsem bralcem «Domovine>, sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa fantom in dekletom prav srečno novo leto: Anton Radič (Brežice), Gabriel Pintar (Rimske toplice), Jožef Jan (Velenje), Anton Gaberšček (Zigardki vrh), Jurij Žičkar (Sevnica), Ignac Omerzel, Franc Tovornik, Rudolf Blatnik in Ivan Beline (Rajhen-burg), Jože Štrikar, Franc Tušek (Trbovlje), Jože Štepic (Polšnik), Franc Renko (Dobovec), Ivan Jakoš (Zidani most), Alojzij in Jože Crčnik (Konjice), Feliks Oberstar in Mihael Blatnik (Kočevje).
Marcinelle (Belgija). Sprejmite, Slovenci, prisrčne'pozdrave, ki vam jih pošiljajo Slovenci iz Belgije, posebno v Zibiško dolino: Viz.iak Jožef, Neža in Anton, Cvi.n Anton, Smule Karel, Ko-tošek FraDc, Knap Franc in Jožef, Vrbovšek Anton in Jager £*efan, vsi iz Zibike; Kovačič Ivan, Šorn Ignac, jturbej Alojz, Pevec Anton in Lipovšek Alojz, od Sv. Eme; Bračun Alojz iz Rajhenburga.
Ijanske pri poklonitveni manifestaciji. Prv&tao je bilo prijavljenih 33 občinskih svetovalcev, v Beograd jih pa odpotuje samo 20. Nekatere občine nameravajo kralju predložiti kratko spomenico o gospodarskih, kulturnih in socijalnih potrebah ter napravah.
*	Biserno mašo je pričakal v St. Vidu nad Vipavo g. Matej Rebolj, upokojeni župnik tržaške škofije. Jubilant je pri svojih 89 letih še čvrst mož.
*	Podružnica Kmetijske družbe v Šmarju pri Jelšah je predlagala izpremembo pravil Kmetijske družbe v Ljubljani v tem zmislu, da bodo vsi člani enakovredni in polnopravni. Podružnica utemeljuje svoj predlog s tem, da ni stvarnega vzroka, da bi ne mogli biti redni člani Kmetijske družbe tudi vinogradniki, hmeljarji, vrtnarji, sadjarji in konje-rejci, če slučajno ne rede krav.
*	Elektrifikacija ljutomerske okolice. Kot prva
trjujc domnevo, da se je obesila že takoj zjutraj, Poklicano orožništvo je ugotovilo dejanski stan, truplo pa je lilo odpeljano v trboveljsko mrtva« šnico. Pri preiskavi so našli v nedrijah dva dopisnici, eno naslovljeno na starše, drugo na moža Pismo na starše se glasi: cLjubi starši, sestra in brat! Preden umrjem, se poslovim od Vas in Vas pr jsim, odpustite mi, da sem se sama umorila. Jaz sem bila preslaba, nisem mogla go spodariti. Ernest pa je pil in se ni brigal za go< spodarstvo. Ata in mama, skrbite za Elico. Pojdite v Laško in dajte vse, kar je mojega, zapisati na Elico. Z Bogom, zdravi ostanite, na mene na pozabite! Tisočkrat Vas pozdravlja Vaša žalostna hčerka Pavla.» Pismo na moža se gkisi: «Moj ljubi možl Prosim te Ernest, skrbi za otroka, poroči se z žensko, ne z deklo, ki bo skrbela za Tebe in za Elico. Jaz Ti odpuščam vse zaušnice, ki si mi jih dal. Ljubila sem Te do zadnje ure.>
DOMAČE NOVOSTI
Pozor na priložene položnice!
Prvi številki novega leta smo priložili položnico za vsakega naročnika, da lahko takoj plača naročnino za leto 1930. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, da jo plačajo že prve dni meseca januarja po možnosti za celo leto naprej. Tako ne bodo med letom imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti z opomini in tudi pota na pošto jim bodo prihranjena. Naročnina ostan-1 nespremenjena:
za tuiemstn
celoletno 36 Din, polletno 18 Din, četrtletno 9 Din;
za i n o z cms t v o
celoletno 48 Din, polletno 24 Din,četrtletno 12 Din, za Ameriko pa celoletno 1 dolar.
Kdor bi po pomoti ne prejel položnice, ali če se mu pokvari, naj piše na uprav lištvo po drugo. Oni naročniki, ki so naročnino za leto 1930. plačali že v preteklem letu, naj izroče položnice znancem, ki niso še naročeni, in naj jim prigovarjajo, da se na <Domovino>, ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najpriljubljenejši list, naroče za novo leto.
Kdor je preteklo leto zaostal z naročnino, naj s položnic« tudi zaotanek hitro poravna, da uc bo presledka pri pošiljanju lista.
Upravništvo cDomovino. ★
*	S prihodnjo številko bo začela izhajati v <Domovini> nova daljša povest iz francoskih časov, ko so se skrivali po Črnem grabnu rokov-njači. Razen te bo izhajala še ena povest, katero bomo še odbrali od številnih povesti, ki jih imamo na razpolago.
*	Pokloniiev slovenskih občin kralju. Ljubljanski župan dr. Dinko Pue še vedno dobiva prijave občin Dravske banovine, ki se nameravajo po svojih zastopnikih udeležiti poklonitvene manifestacije. Do božiča se je prijavilo 110 občin z nad 250 člani. Nekatere mestne občine in velike občine v industrijskih krajih so v poklouitveno dcputacijo prijavile G do 10 članov. Ker je število v deputa-ciji določano le na 200, so bile občine obveščene, naj število zastopnikov skrčijo. Nekatere občine so to že storile. Prvotno je bilo določeno, da bo deputacija občin Dravske banovine sprejeta na dvoru 6. januarja. Ker se pa prično 6. januarja pravoslavni božični prazniki, so sprejem deputa-cije preložili na nedeljo 12. januarja. V torek 24. decembra se je vršil na ljubljanskem mestnem magistratu sestanek občinskih svetovalcev, da se
porazumejo glede udeležbe mestne občine ljub-,
okoliška občina se je Cven, sestoječ iz krajev Tragičen konec mlade žene je globoko pretresel Cven, Mota in Krapje, priključil falskemu električnemu omrežju. V nedeljo, 22. decembra, ob treh popoldne so prvič zažarele po vaseh žarnice. Za zdaj je priključenih kakih dve sto luči, gotovo pa je, da se bo to število v kratkem času izdatno dvignilo, dasi ima elektrika na Cvenu tudi svoje nasprotnike, ki nočejo, da bi občina s svoje strani podprla elektrifikacijo s primernim zneskom. Električna zadruga je v kratkem času kljub nasprotovanju nekih zaslepljencev storila lepo delo in želeti ________ ^_____________ _______ ________
je le, da spregledajo tudi oni, ki stoje za zdaj še koga -e yr zadnjem času imela bogato žetev med ob strani ali pa celo nasprotujejo.
* Poštna zveza Žiri—škcfja Loka. S 1. januarjem se uvede zopet poštna zveza Žiri—Škofja
vso okolico. Vse sočustvuje z nesrečno in uboga ženo.
* Naši v Ameriki. Starosta slovenskih zdravnikov v Zedinjenih državah dr. Martin Ivec, rodom iz Semiča, je nedavno praznoval srebrni jubilej svoje zdravniške prakse. Za doktorja zdravilstva je bil promoviran leta 1904. na univerzi v Chi-cagu. V Ameriko je prišel s svojo materjo kot desetletni deček. Sedaj je vrhovni zdravnik slovenskih podpornih društev v Jolietu. — Smrtna
našimi rojaki v Ameriki. V Garyju je preminul Andrej Ladiha za poškodbami, ki jih je dobil pri .. delu v premogokopu. Rojak Ivan Kutnar v Cleve« Loka, obenem pa se opusti zveza Ziri—Dolenji landu -e izvršil samomor. Našli so sja mrtvega v Logatec. Pošiljke se bodo prevažale s privatnim; mestnem parku. Bil brez de!a_ v Chicagu je avtomobilom vsak dan. Odhod iz Škofje Loke ob ^ umr] Josip Habjan, star 53 let, rodom iz Cešnjice 8-30, dohod v Ziri ob 10-30, odhod iz Zirov ob nad gkt)fj0 Lo].fK v Collinvvoodu je podlegel Ma-15-30, dohod v Škofjo Loko ob 17-30.	1 tija KogoJ- poškodbam, ki jih je dobil pri delu.
*	Tomažev sejem v Laškem je bil v soboto Ro]-en bU Jeta lg82 v Gornj-em Logatcu. V slabo obiskan. Vzrok so bila slaba pota. Pri- Ameriki je blval 24 let. V Nevvburpu je umrl gnanih je bilo 140 glav živine. V Gorico se je trgovec Josip jerig si; ki je v potrebah pomagal prodalo 14 glav, v Leoben 12 glav. Med seboj so marsikateremu rojaku. V Forest Cityju je pre-kmetje zabarantali le 4 vole. Cena volom je bila minul Jog.p Pavšekj rodom iz gt Lamberta pri od 8 do 11 Din za kilogram žive teže.
*	Aretacija zarotnikov v Zagrebu. Zagrebška policija je aretirala več oseb, obdolženih zarot-ništva, pri katerih je našla peklenske stroje, bombe in druge eksplozivne snovi, s katerimi
Litiji, v Salt Lake Cityju pa Dominik Sadar iz Krke na Dolenjskem. V Ameriki je bil 27 let.
* Požari v okolici Kostanjevice. Na sejmskl dan 16. decembra je okoli 20. ure zvečer pričel
_______________ -	goreti kozolec posestnika Jožeta Krvaka v Ore-
so zarotniki pripravljali razne atentate. Medj hovcu in je v kratkem času popolnoma pogorel.
aretiranci je tudi bivši radičevski voditelj dr. Maček, ki pa zanikuje vsako soudeležbo. Nekateri zarotniki so priznali, da so dobivali denar iz
Kozolec je stal čisto na samem iti je izključeno, da bi ogenj nastal le po naključju. — G. župan je v mraku videl te dni sumljivo ocebo v bližini
inozemstva. V Zagrebu so nameravali izvršiti ■ svoje hiše v Orehovcu, a je mislil, da je kak tujec atentat s peklenskimi stroji na stolno cerkev, zagel po opravkih. Takoj drugi dan pa je ob na most, na železniško postajo in na hotel Espla-1 istfcm gasu pogorela hiša v Gundi pri Zajčkah,
nade. K sreči so bil ti temni načrti prekrižani • • ..... ~ .....	...
in odvrnjena nesreča, ki bi nedvomno zahtevala številne smrtne žrtve. Vsa zagrebška javnost je ogorčena zaradi zločinskih namer tujih plačancev, ki so hoteli z atentati na imetje in življenje svojih someščanov demonstrirati svojo izdajalsko sovražnost proti lastni domovini.
* Obup mlade žene. Na klancu Podmeje pri Trbovljah stoji čedna gostilna Br€gar, nekoliko nižje ob bregu pa leži kmečko posestvo, ki je tudi last Bregarjev. Pomladi si je končal življenje lastnik te gostilne Bregar. Bil je velik alkoholik. Po njegovi smrti je pripadlo posestvo nje
last posestnika Franca Colariča iz Slinovc št. 1. Kmalu nato sta postala žrtev ognja kozolec in pod posestnika Janeza Stoparja v Zavodih. Dne 18. decembra je začel ponoči goreti kozolec Jožeta Bobiča, posestnika na Dobah pri Kostanjevici. Požar pa so domači vaščani kmalu zadušili. Vsa okolica, kakor tudi mestni prebivalci so V strahu, da se bodo požari nadaljevali.
* Pastir zgorel z ovcami. V vasi Raška gora pri Mostarju se je pripetila velika nesreča. V hlevu, ki je bil last vdove Janjičeve, je zgorel njen sin Jovo, 51 ovac, 19 koz in 3 krave. Nesrečni mladenič je v usodni noči prenočil v hlevu.
govemu bratu Ernestu Bregarju, ki je bil tudi Kako je nflstal požar> ni jasno. vdan alkoholu, zaradi česar je prišlo v družini večkrat do prepirov. Njegova žena Pavla je bila doma iz Velike Reke. Imela sta petletno hčerko Elico. Skraja je bila žena skrbna gospodinja, pozneje pa, ko je videla, da se mož ne briga dosti
* Čudna nesreča z električnim tokom. Na še-
povni pri Zagorju se je te dni v mraku pretrgala žica električne napeljave ter padla preko ceste. Prva je stop i hi na žico 651etna vdova Borštnar-jeva in jo je tok takoj vrgel na tla. Potem je
za gospodarstvo in le popiva, je omagala tudijpriglo mimo neko 161etno dek|3) ki je hotelo ona, in se, čeravno še zelo mlada, stara 28 let,, Borštnarjevi pomagati. Tudi dekle je'prišlo v začela polagoma tudi sama vdajati pijači. Gospo- j oblast električnega toka. Na klicanje na pomoč darstvo je šlo vedno bolj rakovo pot in v hisi se je pritekel v bližini stanujoči kolarski mojster je naselila revščina. Pred par dnevi je bila izvr- gpolek, ki se je takoj kot tretji /našel na tleh. šena sodna rubežen, in to je mlado ženo tako cetr{a žrtev te IleZg0de je bil delavec Zupan, ki potrlo, da je obupala. Te dni je nenadoma izgi- je žico prijel in se seveda tudi sam zgrudil tia nila. Njena sestra, ki je opravljala gostilno, je|živo kopico. Čudna nezgoda je privabila več gle-usodnega popoldne pogledala na svisli in pre-jda]cev in v,ajb -ž bi se znašlo na cesti v blatu še strašena opazila svojo sestro Pavlo, obešeno na Več drugih, če ne bi ueki uslužbenec elektrarne tramu. Truplo je bilo popolnoma trdo, kar po-1 rešil nesrečnike iz oblasti električnega toka. Pre-
Sfran 5
=«domovina:» it. r
lskava ni mogla dognati, na kak nafin se je pretrgala električna žica.
*	Neznano kam je izginil 1. 1014. rojeni Franc Balaželc, sin posestnika pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Od 14. decembra opoldne ni o fantu več •ledu. Oblečen je bil v rjav sviter in po vrhu v trn suknjič. Na glavi je imel čepico. Kdor kaj ve O njem, naj javi proti nagradi na naslov: Balažok Štefan, Trnovci, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu.
*	Požar v Rošpohu. Ko bo v sveti noči ljudje Odhajali k polnočnici v kamniško župno cerkev, je nastal na posestvu Ivana Goloba v Rošpohu požar. V splošni zmešnjavi in v pozni nočni uri ni bilo mogoče pravočasno priti na pomoč. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal.
*	Samomor mladeniča. Tik pred svetim večerom se je razširila po Zalogu in okolici žalostna novica: pri Strahovih se je obesil 181etni domači sin Ivan. Tragičen dogodek se je odigral že dopoldne. Gospa Strahova, gostilničarka, je naročila sinu, naj bi izrabil prosto dopoldne in naj bi šel s konjem v bližnji gozd po drva. Fant je odšel takoj po materinem naročilu v hlev, da opremi konje. Minulo je že dobre pol ure, fanta pa se ni bilo na •pregled. «Kje se neki Ivan tako dolgo mudi?» je menila mati in je stopila v hlev. Tam se ji je nudil •trašen prizor: Za vratmi je visel njen sin. Polna groze je kriknila nesrečna mati, nato po je stekla v kuhinjo po nož, da prereže vrv, ki je ovijala elnov vrat. Vendar je bila vsaka pomoč prepozna. Tragično preminuli mladenič je bil splošno priljubljen. Kaj ga je gnalo v smrt, je neznano.
*	Nesreča. Te dni je v Murski Soboti slikarski vajenec Štefan Luk tako nesrečno padel, da si je »lomil nogo.
*	Truplo neznanke na železniški progi. Blizu Celja so našli na železniški progi truplo ue-
nato odhitela s sinom klicati tudi posle. Z deklo sta udrli v hlev, nad katerim ee je že podirala streha. Posrečila se jima je, v največji nevarnosti izgnati iz hleva vseh 26 krav in kakih 50 ovc. Nekaj ovc pa so zajeli plameni. Sin je hitel v bližnjo vas Grad klicat gasilce, ki so kmalu prihit3li k ognju, a niso več mogli pomagati. Divji element je strašno razsajal v senjaku, kjer je zgorelo za kakih 120.000 sena. Ko se je podrl gornji del gospodarskega poslopja, so plameni zajeli shrambe za vozove. Zgorelo je 12 senemih voz, dve kočiji in mnogo gospodarskega orodja. Gasilcem je le težko uspelo, ogenj lokalizirati. K sreči ni bilo vetra, kajti drugače bi se bil užgal tudi sosednji smrekov gozd za Jezercem, odkoder bi se bil ogenj razširil na vso vas Grad. Posestnik. Kenda ceni Škodo na preko milijona dinarjev. Gospodarsko poslopje, dvonadstropna zgradba, je bila zgrajeno šele pred osmimi leti in popolnoma moderno urejeno. Zavarovalnina je sicer znatna, ali Škodo, ki jo je provzročila tudi to pot zločinska roka, jo seveda daleč nadkriljuje. Zločinec je najbrže prišel iz bližnjega gozda, ki se ga je gospodarsko poslopje dotikalo.
*	Napad na starčka. OSletnega Karla Weingerla v Vurbergu pri Ptuju so napadli neznani pretepači in ga ranili na glavi ter na levem očesu. Za storilci poizveduje orožništvo; starčka pa so odpeljali v mariborsko bolnico.
*	Sirov fantovski pretep. V Mirni peči so se na sveti večer stepli fantje iz Mirne peči in Golo-binca s fanti iz Kala. Sirov pretep je trajal tako dolgo, dokler se ni ustreljen zgrudil mrtev na tla 251etni Franc Cesar iz Kala. Tedaj so se pretepači, ki jih je bilo kakih trideset, razbežali na vse strani. Orožniki so kot glavne osumljence aretirali fante Kumerja, Krevsa in Kaserla ter jih
»nanke, stare kakih 50 do 60 let. Na čelu in na odvedli v novomeške zapore. Vrši se še preiskava, levi nogi je imelo truplo globoke rane. Ker po- Zaslužijo pa vsi pretepači, da bi jih na sodišču kojnica ni imela pri sebi nikakih listin, njenega temeljito zašili, imena niso mogli ugotoviti. Najbrž gre za nesrečo. Ni pa izključeno, da je neznanka izvršila samomor.
• Smrt služkinje y cerkvi. Pred glavnim oltarjem frančiškanske cerkve v Ljubljani je opravljal svečano službo božjo predstojnik samostana. Ko Je bilo sveto obhajilo in so s ko. a doneli ubrani glasovi pevcev, poveličujoč rojstvo Kristovo, se Je cerkev nenadoma vznemirila. Nikdo se ni več brigal za sveto opravilo in petje na koru, vse se
•	Z nožem je v prepiru neki pijanec zabodel v Kamniku mesarskega pomočnika Ivana Sla-bajno. Hudo ranjenega Slabajno fo prepeljali v ljubljansko bolnico.
•	Tri žrtvo prazniških pretepov. Po stari grdi navadi fantje na deželi na vsake praznike popivajo do brezmejnosti in se potem pijani pretepajo. Tako je na Štefanovo prišlo v Šikolah pri Pragerskem do sirovega tepeža, ki je zahteval tri ranjence. Na dopustu se mudeči vojak Fran Naje obračalo proti desni strani cerkve v neposred- j past iz Stražgoncev je dobil strel v desno nogo, nji bližini oltarja. Fratri in cerkovnik so hiteli iz, posestniški sin Anton Kolar vbodljaj z nožem v zakristije proti klopi, kjer so ženske dvigale desno lopatico in v prsi in posestniški sin Franc
mlado dekle in jo skušale spraviti k zavesti Spravili so jo iz klopi v stranski oltar, kjer so jo dali v poslednje olje. Poklicani policijski zdravnik dr. Avramovič je ugotovil nastop smrti zaradi •rčne kapi. Tragično preminula jt 291etna brezposelna služkinja Berta Gabričeva iz Selc pri Kranju. Pred dnevi je bila v bolnici. Pred Božičem so jo odslovili iz bolnice in revica je šla vsa premrznjena in sestradana v frančiškansko cerkev, kjer se je vsedla v klop, da bi pozabila na svoje bridkosti.
*	Smrtnži nesreča. Predzadnjo soboto zjutraj bo našli ob vznožju visokega železniškega tira v Debru pri Laškem mrtvo preprosto oblečeno, približno 54 let staro žensko. Imela je poškodbe na glavi ter se domneva, da jo je lokomotiva pahnila s proge po nasipu, pri čemer je našla smrt. Najbrž je šla po tiru in ni slišala vlaka, ki Je zaradi snega prihajal bolj tiho.
*	Požig na Bledu. Zločinski požigalcc, ki se skriva najbrže prav na Bledu ali v okolici, je zopet zanetil požar, in sicer na božični večer. Kakor mnogi drugi gospodarji in gospodinje z Bleda je na božični večer tudi soproga graščaka in hotelirja gospoda Kende precej, dolgo bdela v strahu, če bi se le morda odkod ne začuli klici na pomoč, kakor •e je to zgodilo že v par zadnjih nedeljah in praznikih. Usoda pa je hotela, da je tokrat morala o.ia klicati na pomoč sosede. Okoli pol dvanajste ure je bilo, ko je gospa zaslišala čudno prasketanje. Pogledala je skozi okno in videla, kako je bilo mahoma vse gospodarsko poslopje v plamenih. Poklicala je soproga, ki je komaj dobro zaspal, in
Mihalek sunek z nožem v trebuh. Vse tri ranjence so prepeljali v mariborsko bolnico.
*	Sumljivi postopači na Jesenicah. Te dni dopoldne se je vračala neka lOletna učenka na Jesenicah skozi park Hrenovko v smeri od vile ravnatelja Maierja proti Luckmanovi vili. Naenkrat je stopil iz gošče neki slabo oblečen moški in jo hitro ubral za dekleton. Ko je deklica videla, da ji je za petami, je začelo teči na vso moč, moški pa za njo, a je k sreči ni mogel dohiteti. To ga je tako ujezilo, da je vrgel za dekletom deOel kamen, ki na srečo ni zadel. — Te dni pa se je vračal neki preddelavec z Blejske Dobrave z jeseniške postaje, na katero ie prispel z večernim brzovlakom iz Ljubljane, na Jesenice in od tam peš na Dobravo. Med potoma se mu je pridružil neznan moški, ki jc bil zelo vsiljiv ter je hotel preddelavca na vsak način izvabiti v kak samoten kraj.
*	Hitro izsledeni vlomilci. V noči od 16. na 17. decembra je bil izvršen vlom v pisarniške prostore stavbne tvrdke Rudolf Kiffmann v Melju pri Mariboru. Vlomilci so odnesli 69.000 Din v gotovini, mnogo kolkov, znamk, mikrometer in razne pisarniške potrebščine. Vsa znamenja so kazala, da so bili vlomilci zelo dobro poučeni o razmerah pri Kiffmannu. Policijski nadzornik Canjko je tudi v tej smeri vršil preiskavo, ki se je končala s popolnim uspehom. Osumljeni vloma so bili 171-etni ključaničar Viljem Kaloh, ki je v soboto 14. decembra, torej tri dni pred vlomom, brez odpovedi izostal od dela, daljo 201etni Ivan Cesar in 211etni Jože Janžo, vsi stanujoči na Pristanu, ki so po
vlomu izginili brez sledu. Kaloh in Cesar sta hotela za vsako ceno napraviti za božične praznike izlet na morje. S seboj sta povabila Se Janžka, ki sta ga premamila s tem, da sta mu pokazala cele Sope ukradenih bankovcev. Čedna trojica je takoj nato krenila na dolgo potovanje. Niti sanjalo pa ee jim ni, da jim bodo baš božični prazniki pokvarjeni. Na podlagi tiralice, ki jo je izdala mariborska policija, so bili po zasledovanju vsi trije baš na sveti večer aretirani v Splitu. Vsi trije so imeli na sebi popolnoma novo obleko in perilo, denarja pa so našli pri njih Se okrog 14.000 Din. Zlikovce so privedli v Maribor.
*	Vlom v cerkev. Cerkev v Stepanji Ljubljani je obiskal te dni ponoči nsznan tat, ki je izropal nabiralnik. Ker pa v nabiralniku bržkone ni dobil velik plen,J^ odprl tabernakelj ter skušal razbiti monstra^o. Iz monstrance je izdol-bel več umetnib^biserov, misleč da so pravi. Skušal je daJi^vlomiti tudi v zakristijo, kamor pa zaradMežkih vrat ni mogel priti. Drzni tat je oškodoval cerkev za okrog 500 Diu vrednosti. To tatvino je izvršil baje neki 301etni postopač, ki je znan cerkven tat.
*	Zasledovan vlomilec. Nedavno je bil ponoči izvršen v spalno sobo Franceta Lokovška v Tur-jem pri Hrastniku drzen vlom, ki ga ima na vesti že dlje Časa zasledovani 371etni Martin K. Vlomilec je odnesel iz sobe črno listnico z 800 Din gotovine, nov dežni plašč, srebrno uro, dve srebrni verižici, več kovanega avstrijskega denarja in še nekaj raznih dragocenosti. Skupna škoda znaša nekaj čez 2000 Din. Zasledovani tat je srednje postave, podolgovatega obraza in plavih las.
*	Sam se je javil policiji. Nedivno je poneve-ril 201etni uslužbenec trgovke Marije Karlovčeve na Lavi pri Celju svoji gospodinji, ki ga je poslala z denarjem na celjsko pošto, znesek 1585 dinarjev. Fant je za 14 dni izginil iz Celja, v soboto 21. decembra pa se je vrnil v Celje in se prostovoljno javil na policiji. Odkrito je pojasnil svojo odsotnost. S poneverjenim denarjem se je odpeljal v Šibenik, kjer je našel več svojih tovarišev, s katerimi je služil skupaj svoj čas v vojaški godbeni šoli. Gostil jih je nekaj dni in napajal z vinom. Ko pa mu je zmanjkalo denarja, se je poslovil od Jadrana in odjadral v Celje delat pokoro za svoje lahkomišljene grehe. Izročen je bil sodišču.
*	Suknje jim je pokradla. Angela, ljubljanska nočna ptičica, je prežala te dni na svoje žrtve v bližini kolodvora. Kmalu se je pridružila družbi štirih veseljakov, ki so jo nagovorili in jo spravili s seboj v neko gostilno. Moški so odložili suknje v prvi sobi, na kar so odšli z dekletom v drugo manjšo sobico, kjer so naročili celo gostijo. Angela se jim je slednjič za hip umaknila, češ, da se takoj vrne. Nestrpni kavalirji pa so jo čakali zaman, zaradi česar so se odločili, da gredo iz gostilne sami brez Angele. Komaj pa so stopili v prvo sobo, so presenečeni ugotovili, da so jim zmanjkale suknje. Takoj so se zavedli, da ima tatvino na vesti drzna Angelca, ki jih je spretno okradla. Kavalirji so iskali pomoči na stražnici.
*	Pri poapnenju arterij v mozga ih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine Franc Jožefove vode iztrebljenje Črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učenjaki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstran-sko ohromelih s Franc Jožefovo vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. Franc Jožefova grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nevarnost.
Na policijo je prisopihal možak ter se zatekel k nadzorniku: »Zaprite me, takoj me zaprite!*
«Prej morate povedati, kaj ste zagrešili!* je zahteval nadzornik.
«2eno sem udaril..
»Ali sto jo ubili?*
«Ne, ampak za menoj jo briše. Vsak čas me_bct dohitela.*
IZ POPOTNIKOVE TORBE
POLJANSKO PISMO.
Gorenja vas, decembra.
V nedeljo pred gv. Tremi kralji 5. januarja ob 8. popoldne bo imelo pri Anž''u naše gasilno društvo svojo predpustno veselico. Odveč bi bilo omenjati potrebo gasilnega društva. To dejstvo Je preiskusil Gorenja vas sama zlasti pred približno 30 leti ob velikem požaru. Gasilno društvo Je večinoma navezano na svoje in dobrotnikov podpore pri nabavi potrebnega orodja in oprave, lato se udeležite prireditve in pokažite s tem naklonjenost gasilnemu društvu.
Pridiga v cerkvi v nedeljo 22. decembra nas Je presenetila in razočarala. Namesto da bi bil g. Župnik v svoji pridigi razložil pomen praznikov, kako naj jih praznujemo in kako naj bodimo dobri drug do drugega, se je spravil ta dan na napredne časopise «Domovino>, <Jutro> in {Slovenski Narod». Rotil je poslušalce ni vse pre-tege, naj teh listov nihče ne naroči. Povzpel se je celo do gorostasne trditve, da so ti listi krivi nezakonskih otrok in drugih takih nesreč. O tem bi se dalo mnogo govoriti na kakem drugem kraju, a ne v cerkvi, ki jo smatramo za najnepri-mernejši prostor za take razgovore. Šifer pa, kdaj je kateri napredni list zapeljeval bralce k grdim razvadam? Prav nasprotno je res. Tako je zlasti <Domovina> tako početje vedno pobijala in se zlasti borila proti pijančevanju.
Pa ne le v nedeljo na prižnici, tudi sicer je porabila duhovščina adventno spoved za agitacijo proti naprednim listom. Vsak razumen človek pa ve, da tako postopanje ne bo imelo uspeha, pač pa smo že večkrat slišali, da se s tem odganjajo ljudje od cerkve. Kakšne liste si naj naročimo, že sami dobro vemo. Ali znamo sami presoditi, kaj je prav in kaj ne, zato ne potrebujemo o tem nobenih nasvetov, najmanj pa v cerkvi, kj^r se naj oznanja božja beseda in kjer se naj ne uganja agitacija.
Sokolska prireditev na Štefanovo je prav dobro uspela. V splošno zadovoljnost se je igrala veseloigra cHišni prijatelj*. Obisk je bil izredno velik. Prišli so ljudje od blizu in daleč, da je bil Sokol-Bki dom nabito poln. Po predstavi se je razvila neprisiljena prosta zabava, ki je trajala pozno v noč.
zgodilo, dečko sam ne ve. Na odredbo zdravnika ga je skrbni oče prepeljal v bolnico v Ljubljano, kjer bo moral ostati nekaj tednov.
VESTFALSKO PISMO.
Suderwich, decembra.
Vljudno prosimo za malo prostora v naši <Do-movini>, ki se pri nas v Poruhrju zelo udomačila movinb, ki se je pri nas v Poruhrju zelo udomačila in ki nam vsak teden prinaša toliko lepega štiva.
Pred kratkim se je mudil pri nas, kakor veste, urednik gosp. Ravljen, ki se je hotel na licu mesta seznaniti s tukajšnjimi rojaki ter proučiti njihove razmere. Rade volje smo mu ustregli tei mu opisali in pokazali vse naše križe in težave ter tudi dobre strani. Položaj se je pa za nas zboljšal, odkar so bile podpisane pogodbe med našo državo in Nemčijo.
Gosp. Ravljen je obiskal ob tej priliki tudi rojake v Holandiji, največ pa se je mudil pri nas J v Poruhrju, In sicer v Suderwichu. Le žal, da nas | je tako hitro zapustil. Videli smo, da je g. Ravljen [čutil z nami, ki nas je borba za kruh privedla v tujino. Dobili smo najboljše vt:se od njega in ostal nam bo za vedno v spominu. Kakor smo čitali, je tudi g. Ravljen ponesel od nas v domovino prijazne vtise. Želeli bi, da bi nas v dogled-nem času ponovno obiskal. Za zadnji obisk mu veljaj iskrena zahvala in prosimo ga, naj sprejme po tem potu naše prisrčne pozdrave 1
Pozdravljamo tudi vse bralke in bralce domovine* doma in na tujem ter jim voščimo srečno novo leto.	L. in I. S.
ZIROVSKE NOVICE.
Z i r i, decembra.
Kakor druga sokolska društva je tudi naše z najstarejšim sokolskim domom v Jugoslaviji prešlo v Sokola kraljevine Jugoslavije.
S 1. januarjem dobimo zopet staro poštno svežo s Škofjo Loko Poštno avtomobilsko vožnjo Je prevzelo znano solidno in zanesljivo avtomobilsko podjetje za Poljansko-Žirovsko dolino Jakob Poljanšek. Iz Zirov bo odhajal poštni avtobus, ki bo poleg pošte še lahko sprejel 12 do 15 potnikov, ob pol 4. uri popoldne, iz Gorenje vasi nekaj čez 4. uro, a iz Poljan po polpetih in bo dospeval v fekofjo Loko okrog pol 6 ure zvečer. Zjutraj bo odhajal iz Škofje Loke ob pol 9. u ' in dospeval v Ziri okrog pol 11. ure. Tako bomo pošto dobivali po vsej dolini že dopoldne in se bo po potrebi še isti dan lahko odgovorilo. Liste, ki zjutraj Izhajajo, bomo brali že dopoldne. Pa tudi potniki, ki bodo imeli opravka v dolini, bodo svoje posle lahko opravili, ako ne bodo predolgi, že v enem dnevu, kar je zdaj trajalo dva, oziroma tri dni. Za primer visokega snega Je poskrbljeno za poštno vožnjo s konji dotlej, da se cesta preorje in odkida za avtomobilski promet.
Tukajšnje župnijsko posestvo je bilo razen lupnišča,. vrta in nekaj sveta na javni dražbi prodano za pol milijona dinarjev na zahtevo Ljudske posojilnice.
Na sveti dan se je ponesrečil selemletni Jožko, »inko spoštovanega mizarskega mojstra Demšarja. Pri sankanju si je zlomil nogo. Kako se je to
UBEGEL KAZNJENEC.
»
81. Rupert na Dolenjskem, decembra. Pred dobrim mesecem je ušel iz mariborske jjetnišnice na tri leta obsojeni Ferdinand Mole, doma iz St. Ruperta na Dolenjskem. Kljub nje-i govemu vednemu potikanju okoli Št. Ruperta se vendar ne posreči orožnikom, da bi ga ujeli, čeprav so dobili s sosednjih postaj mnogoštevilno orožništvo za pomoč. Mnogokrat gre tudi po de-I set orožnikov skupaj na lov za beguncem, a pretkani ptiček se jim zna vedno izogniti.
Zlikovee sc pokaže ljudem zdaj tu zdaj zopet drugje, čim pa zasluti, da se svetijo bajoneti za petami, jo popiha v varne kraje.
Pred dvema tednoma se je odpravila popoldne Mila Simončičeva, po domače Koščeva, v svojo zidanico po vino. Na veliko začudenje je našla vrata odprta. Vstopivša v zidanico 6e je zelo prestrašila, ko je zagledala pred seboj že imenovanega Moleta. Sedel je za mizo ter pil njeno sladko vince. Preden se je Koščeva zavedla, jo je Mole nagovoril z besedami: <No, kaj je, Mila? Na, boš pila!> Pri tem ji je postregel z njenim vinom, a ženska ni vedela, kaj bi storila. Nato jo je dalje vprašal: <Kaj, v tej posodi boš pa domov nesla pijačo? No, le natoči si, pa pojdi domov Zaklenil bom že jaz.»
Kakor se čuje od ljudi, je prišel iz Mirne v Št. Rupert 19. decembra brzojav, da se tam nahaja Mole, in sicer v neki gostilni. Orožniki so ga šli takoj iskat, a ga že ni bilo več Tako torej Mole še danes uživa svobodo. Pred njim pa tre-peče vsa okolica, pa tudi orožniki so pazljivi, i Kakor znano je zlikovee lani obstrelil orožni-škega kaplarja Načeta Jelovška. Mole je baje dobro oborožen.
Nekaj nasvetov gospodinjam kuharicam
Ze nedavno smo poudarili važnost pravilnega zalivanja jedil pri kuhi in priporočali gospodinji kuharici, naj ima pri kuhi v ta namen zmeraj pri« pravljen krop. Zato naj gospodinja, ko zakuri štedilnik in prične kuhati, ne pozabi pristaviti vselej tudi lonec čiste vode, da jo ima potem prž roki za prilivanje k jedem, ki jih kuha.
Jedilom, ki so se pokuhala, ne smeš prilivatl mrzle vode, zakaj prvič zamudiš s tem najmanj 10 minut, to se pravi: jed bo, med vrenjem zalita z mrzlo vodo, za toliko pozneje gotova, drugič pa taka jed, ki si jo vrelo naenkrat spet ohladila, izgubi na svojem okusu in ni tako dobra.
Napačno je tudi zalivati z vodo iz kotla in je tudi nezdravo. Zakaj? Prvič kotla ne umiješ vsak dan in ga tudi ne izprazniš, tako da je v kotlu vedno kaj stare zgodljane in neokusne vode, ki ni dobra k jedilom; drugič pa nikoli ne veš, če se ni v kotlu napravila bakrena rja (grinšpan), kar je zdravju škodljivo. Zato imej, kakor rečeno, vedno posebej v loncu čistega svežega kropa za zalivanje.
Kadar si naredila prežganje, ga vedno mala osoli in zalij z mrzlo vodo ter premešaj, ker oso-ljeno in z mrzlo vodo zalito prežganje se takoj razpusti in ne nastanejo svaljki. Ko je prežganje prevrelo, ga šele stresi v jedi.
V	marsikateri družini eden ali drug ne mara v jedi čebule. Tu si lahko pomagaš takole: Ko delaš prežganje, deni na mast eno majhno čebulico, a ko se čebulica malQ ocvre, tedaj šele prideni moko in izgotovi prežganje, potem pa vzemi čebulo ven iz jedi, preden jo daš na mizo. Jed bo imela enako dober okus, kakor če bi jo napravila z zrezano čebulo. Golaž in mesne jedi se seveda ne dajo tako napraviti, to velja samo za prikuhe iz zelenjav, krompirja, riža in enako.
Ce ima mast slab duh (kar se rado dogaja pri kupljeni masti), jo raztopi, nareži vanjo par čebul in pusti, da se zarumenijo, na kar postavi mast h kraju, da se malo ohladi, ohlajeno pa precedi. Taka mast bo spet okusna, ker čebula vzame nase slabi duh.
V	zakrpani (začinjeni) posodi ne delaj prežga« nja in sploh v taki posodi nikar ne grej masti, ker vroča mast utegne raztopiti začinjeno luknjo, mast pa Izteči v ogenj. Lahko pa pride cin tudi med jed, kar je zdravju škodljivo.
Sploh ne pripravljaj jedil v oskrbljenih posodah. V takih posodah kuhaj le krompir v oblicah ali pa juho, ki jo moraš itak precediti, tako da, če je odpadlo kaj glazure, ostane ta na cedilniku* Od slabe oškrbljene posode je bilo že veliko nesreč.
Kadar cvreg špeh, prideni zrezanemu špehli vedno eno debelo čebulo. Ko se je mast razpu* stila in so ocvirki že lepo rumeni, pa vzemi če» bulo proč in je ne mešaj in ne tlači z ocvirki« Tako ocvrto čebulo pa lahko porabiš h kaki pri-kuhi, kjer potem prežganje lahko napraviš brez čebule.
Za kuhinfo
Največji križ.
Dolgotrajna suša je ožgala vse rastlinstvo in prebivalci v Žabji vasi so pričeli misliti, kako bi si izprosili dežja. Sklenili so, prirediti procesijo, mežnarju pa so naročili, naj vzame največji križ ter ga nese na čelu sprevoda.
Ko so se vaščani drugo jutro zbirali pred cerkvijo, jo je primahal cerkovnik brez križa, na hrbtu pa je nesel svo]o ženo.
»Kje pa je križ?« so ga spraševali.
»Je že tukaj!* je namignil na ženo. «To je -noj največji križ, ki ga Imam na svetu...»
Dobra krompirjeva juha. Krompir operi in olupi, ga zreži na majhne kocke, nato zreži vmes še polovico srednjedebele čebule in skuhaj na vodi. Ko je že skoro kuhano, napravi lepo ru* meno prežganje s čebulo, ki mu dodaj malo sladke paprike in zalij z vodo. Nato zakuhaj V prežganju eno pest pšeničnega zdroba (grisa), na kar stresi vse skupaj h krompirju, posoli in pusti prekuhati še nekaj minut. V skledo ubi| eno celo jajce, dodaj tri žlice kisle smetane in dobro zmešaj. Nato malij na jajce in smetano vrele juhe, dobro premešaj in daj juho na mizo.
Faširani zreški. Sesekljaj ali sfaširaj na stroju malo govedine, teletine in svinjine, vsega skupaj pol kile. Dodaj žličko drobno zrezane čebul«,
ščep popra in zelenega peteršilja, eno zemljo namočeno in ožeto, eno jajce in soli.Vse to dobro zmešaj in razdeli na šest enakih delov, naredi ploske štrueice, ki jih po obeh plateh potresi z moko. Tako pripravljene zrezke speci v plitvi ponvi na vroči masti. Peči jih moraš kake tri četrt ure. Ko so zapečeni na eni strani, jih obrni, da se lepo zapečejo tudi po drugi strani. V drugi kozi pa segrej med tem par žlic kisle smetane, v katero položi zrezke, na kar prilij, še tisto mast, v kateri si pekla zrezke, dodaj žlico vode ali pa juhe in pusti zrezke v smetani še malo prevreti. Ko so gotovi, jih naloži na krožnik, polij s sokom in jih obloži s krompirjem, rižem ali pa maka-ronami.
Korenček s smetano. Operi in ostrgaj 12 korenčkov, jih zreži na ploščice in skuhaj v slanem kropu. V kozi pa razgrej žlico masti in ko je vroča, vsuj vanjo pol žlke moke in majhno žličko sladkorja. Ko se je malo porumenilo, dodaj par žlic vode in kisle smetane, stresi noter kuhani korenček in malo popopraj. Ko si dobro premešala, prilij potem še toliko vode, da je primerno gosto. Ko je vse skupaj še dobro prevrelo, daj na mizo kot prikuho h govejemu mesu in zraven še krompir.
Praktični nasveti
Usnjene rokavice moraš prati takole: Pripravi si mlačno milnico (žajfnico), kateri si dodala par kapljic salmijaka in pa navadnega namiznega olja, ker od tega ostane usnje mehko. Nato natakni rokavice na roke in jih operi v milnici. Izpirati jih nato ni treba nič, samo milnico moraš dobro iztisniti iz njih, na kar jih v suhih krpah nekoliko posuši. Napol suhe obrni narobe in jih obesi, da se dodobra posušijo. Med sušenjem pa jih moraš večkrat dobro pomencati, da postane usnje tem prožnejše in mehko.
Cinasto ali kositrasto posodo lahko osnažimo,
če jo najprej pomijemo z lugom, nato pa še oče-dimo z lesnim pepelom. Slednjič treba posodo še dobro odrgniti z drobljeno soljo in krpo. To je najboljši način snaženja kositraste posode, svetila se bo ko srebrna.
Šipe na oknih se dado lepo očistiti s čistilno kredo (Putzkreide). Kredo treba stopiti v vodi, da nastane mlečna tekočina. S to tekočino na-mažemo šipo in jo takoj obrišemo s krpami. Treba pa za to več krp, eno, dve za zbrisati kredo, druge pa, da potem šipe še popolnoma očistimo.
Ko so naslednji dan orožniki odprli okno, so našli tamkaj pismo, v katerem jim je želel Škan-tar srečno in veselo novo leto ter obenem izrazil nado, da jih bo še obiskal, ako ne bo prej minula vojna. Do tega obiska pa ni prišlo, kajti avstrijska vojska je odstopila in prevrat je podelil tudi Škantarju zlato svobodo.
Naj še dolgo uživa svobodo sredi svojih planin
in med duhtečimi nadvse ljubi.
planinskimi rožami, katere Silvester.
pred hišo, je stopil počasi proti skladovnici drv, vzel iz žepa robec, ga razgrnil n?. butaro ter se udobno vsedel, opazujoč dogodke v hiši. Preiskovanje majhne koče in skednja ni trajalo dolgo. Ko je videl, da ne opravijo ničesar, je vstal debelušni stražmojster ter se pripog lil, da pobere žepni robec, ki ga je prej pogrnil na butaro. Toda robca ni bilo nikjer. Prižgal je vžigalico in svetil okrog, a vendar robca ni bilo nikjer. Pretipal si je vse žepe, meneč, da se je nemara zmotil. Tudi to delo je bilo zaman, kajti robca ni bilo. Ze je hotel prižgati drugo vžigalico, ko se je naenkrat zrušila cela skladovnica drv; iz kupa butar pa je skočila temna postava ter zdirjala lahkotno ko srna proti bližnjemu gozdu.
Vse to se je zgodilo s tako hitrostjo, da pre-
strašeni stražmojster ni mogel drugega izreči leskovo paIic0i ki jih ima§
malo zabaue za nouo leto
Škantarjeuo siluestrouaniej
Janez 5 kan tar vam je bil med svetovno vojno Brčen vojak, vendar se je pa po tolikih lelih prelivanja krvi tudi naveličal tega posla. Na poletje je dobil kratek dopust. Ko je zagledal zopet svoj domači kraj in sinje planine, mu je vzplamtelo Brce in v možganih se mu je porodila misel, da bi bilo zanj dokaj bolje pohajkovati po planinah in streljati gamze kakor pa ždeti v ušivih za-| klonih. Sklep je bil storjen in ga je Skantar tudi takoj uresničil. Namesto da bi st vrnil nazaj k svoji edmici na krvave poljane, je pobasal vso svojo domov prineseno vojno opremo in municijo ter krenil v kraljestvo Kočne in Grintovca.
Ni trajalo dolgo, ko so o-ožniki in lovci izvohali, da se klati po najbogatejših gamzovih revirjih neki nepridiprav, ki kar po svoje lpvi in strelja divjačino. Ni jim ostalo tudi dolgo ne-! znano, da je ta divji lovec identičen z vojnim ubežnikom Skantarjem. Jeli so prirejati nanj pogone in love, toda vsak tak lov je ostal brez uspeha. Skantar se je znal vedno tako spretno izmikati in zopet nastavljati, da so zasledovalci že dostikrat menili, da ga imajo »' svoji zanjki. Toda Janez je izginil vsakikrat s pozorišea kakor kafra. Že nekaj hipov na to pa je klical lovce in orožnike raz kako nedostopno čer na korajžo, kamor mu pa seveda niso sledili. Puškine krogle, ki so mu jih pošiljali v pozdrav, ni-so nikoli zadele.
Janez je imel v skalovju Kočne tudi dobro skrit brlog, katerega si je priredil tako, da mu tudi niso škodovale vremenske neprilike. Ta brlog si je založil s hrano in kurivom za več mesecev.
Ko pa je zapadel sneg, je imel Janez precejšen mir pred svojimi zasledovalci, kajti lovci in orožniki niso preveč ljubili potikanja po zasneženem gorovju. Božične praznike je obhajal na svojem domu v družbi s svojo sestro.
Do zadnjega dne v letu ga ni nihče iskal in že je menil, da bo šlo tudi staro leto mimo, ne da bi ga kdo nadlegoval. Toda ko je pod noč pogledal skozi majhno okence na bližnji gozd, je opazil, da se tamkaj sumljivo plazi cela četa oborožencev. V trenutku je zgrabil za svoj opasač z naboji in za karabinko ter oprezno smuknil k skednju, kjer je stala velika skladovnica dračja in boste. V trenutku je tadi zlezel v že pripravljeno luknjo pod skladovnico drv ter zadelal vhod z butarami. Komaj si je nekoliko oddahnil, že so se približale koči temne postave, jo obkolile in trojica oborožencev je krenila skozi vrata v hišo. Stražni poveljnik, debel stražmojster. ki je ostal
kakor trdo kletvico. Semkaj od gozdiča pa se je začul krepak moški glas: <Gospodje orožniki, hodite kar lepo domov in če me povabite na današnje silvestrovanje, bom prej na vaši postaji kakor vi. S seboj prinesem tudi stražmojstrov robec, ki ga bo gotovo zelo vesel.»
«Le pridi, hudič, da boš dal že enkrat mir>, je zarjovel debeluhar in takoj nato zaukazal: «Naprej! Lovite lumpa!»
Proti gozdiču se je vsulo krdelo oboroženih mož, ki so skoro celo uro stikali okrog za beguncem, ne da bi ga kje iztaknili. Cmernih obrazov so nastopili nato pot proti postaji. Prišedši v vojašnico so pa na vsa usta zazijali, ko so ugledali v kuhinji mirno sedečega Škantarja. Slednji jih je prijazno pozdravil ter dostavil, da se je odzval vabilu stražmojstra in mu obenem prinesel tudi njegov «šnajc>.
Kajpak, so orožniki hitro padli na Janeza in mu žitrno zvezali roke in noge. Debeli stražmojster si ni mogel kaj in je ponudil tudi Škantarju porcijo večerje ter nekaj požirkov silvestrove pijače. Tako je ostal Škantar nekako do četrte ure zjutraj na postaji, na kar sta ga vzela dva orožnika v svojo sredino in nastopili so nato dolgočasno pot na železniško postajo.
Nekako sredi pota med dvema vasema pa sega do ceste mlad smrekov gozdič. Prišedši do tega gozdiča je prosil Janez orožnika, naj mu odvzameta verigo, ker mora na stran. Orožnika sta res uslužno pomagala Janezu. Komaj pa je čutil Janez, da ima roki svobodni, je sprožil pesti naglo kot vzmet pod bradi orožnikov, ki sta se zvalila po tleh s tako naglico, kakor bi ju zadela strela. V istem trenutku pa je Janez že tudi skočil v mlado šumo in izginil v temi. Počila sta hkrati tudi dva strela za beguncem, ki sta pa seveda zgrešila svoj cilj.
Tam u čeueti čeželi
Pripovedka.
Če koga tarejo nadloge, si skuša pomagati, kakorkoli zna iti more. Tak siromak je bil tudi krnet Kolenc v Zalesju. Spočetka, ko se je oženil, mu je že še nekam šlo, a nabrali so se mu otroci. Po polju mu je toča ugonabljala pridelke, a v hlevu in svinjaku se je vselila bolezen ter mu pobrala skoro vso živino. Kolenc se je zadolžil pri skopem bogatinu Kragulju. Ta oderuh ga je stiskal hujše od more. Tako daleč je prišlo, da mu je skopuh povedal, da bo njegova kmetija kmalu na bobnu.
V teh hudih stiskah in težavah se je Kolenc zatekel k staremu Matevžetu, ki je imel na koncu vasi svojo kočo. Ta možak se je pečal z zdravljenjem ljudi in živali, pa znal je tudi še marsikaj drugega; celo črne bukve je imel! Poleg tega je bil Matevž tudi zelo bistroumen in pretkan. Pomagal je marsikomu, ki so ga trle nadloge.
Matevž je baš v loncu čmradil nekako maščobo za zdravila. Tako čudni duhovi so prihajali iz lonca, da se je Kolenc kar za nos prijemal. Be-težni in nesrečni gospodar je prosil starca za svet in pomoč.
Starec je nehal s svojim delom, odnesel tisti lonec v vežo, nato pa prisedel k Koiencu.
«Vse se bo dalo narediti, prav vse, to ti pravim, samo če si kaj pogumen! Torej poslušaj me: Na sveti večer ne smeš iti s kadilom okrog svoje hiše in pa dobro glej, da te tudi od kake druge hiše ne zaloti kadilo. To je prvo. Poslušaj me dalje: Dobodi na pokopališču strohnelo cunjo od kakega mrliča; to boš dobil, ko bodo za koga kopali grob. To cunjo navezi na blagoslovljeno
v tisti butari, ki jo
nosiš na cvetno nedeljo k blagoslovu. Točno ob polnoči pa moraš biti na križpoti; pri nas je ta kraj v Temenici. Na tistem kraju si potegni s palico okoli sebe krog in čakaj. Tisti, ki bo prišel, te bo rešil vseh težav, pa bogat boš!»
«Ivdo pa bo tisti?*
«Ha, ha, ti si pa bedak! Kdo bo? Sam vrag bo! On ti bo prinesel denar. Kake pogoje ti bo stavil in kaj želel od tebe, pa jaz ne vem. To ti še rečem, siliti te ne mora Ako se ne pobotata, ti nič ne more, le dal ti ne bo ničesar. A do ene ure moraš stati na tistem kraju. Razumeš?*
«Vse sem razumel. A to so čudne reči. Pa poskusil bom vseeno, če bo le mogoče, da bi se rešil tega skopuha.*
Kolenc je kmalu potem odšel domov ter se
začel pripravljati po Matevževem nasvetu. *
Prejšnje čase, še v mladih letih, se je Kolenc vedno veselil božičnih praznikov, a od časa, ko je bil pri starcu Matevžetu, so ga tlačile tem hujše skrbi, čim bolj so se bližali prazniki. Kajpak je vse to opazila tudi njegova skrbna žena. Začela ga je vpraševati, kaj mu je. Toda mož si ni upal, pa tudi ni hotel ženi povedati prave, kajti bal se je: če bi ženi pravo povedal, bi mu skušala preprečiti njegovo namero.
Bilo je zadnji dan pred prazniki. Kolenc je imel že vse potrebno pripravljeno in na večer se je kar izgubil od doma z izgovorom, da ima zelo nujne opravke ter da se povrne nazaj šele ponoči enkrat.
*
Še preden so zvonovi pri fari vabili k polnoč-nicam, je bil Kolenc že v Temenici. Ko je začul biti polnočno uro, si je na križpoti napravil z blagoslovljeno palico krog, stopil vanj in čakal..,
Bil je če dalje bolj razburjen in nestrpno je čakal, kaj neki ga bo Se vse doletelo...
Že je mislil Kolenc, da iz vsega skupaj ne bo nič, ko začuje trde korake, ki se vedno bolj bližajo. Razburjeni možak je zbral skupaj ves pogum, pa še vseeno se je ves tresel od groze.
Naposled je Kolenca rešil groze prihod možaka, ki je bil zeleno opravljen, pa oči so se mu svetile hujše kakor mačku. Kolenc je ob svitu mesečnine takoj spoznal, da to ni navaden človek, a stal je kljub temu pogumno v svojem krogu, držeč blagoslovljeno polico krepko v desni roki...
Par hipov sta molče gledala drug drugega.
Zatem pa spregovori čudni neznanec:
»Kaj hočeš in kaj stojiš tu?
Kolikor je pač mogel z vsem pogumom, ki ga je zbral skupaj, je Kolenc odgovoril.
»Želim, da mi pomagaš!«
«Jaz ti pomagam, toda tudi ti mi moraš storiti Uslugo!«
«Kaj pa hočeš?«
«Dam ti denarja, da boš najbogatejši, a ti mi boš dal to, česar še sedaj niti pri hiši nimaš. Ali si zadovoljen?«
Čeprav je bil Kolenc na vso moč razburjen, toliko pa je bil še vseeno pri zavednosti, da si je mislil: To, česar še nimam pri hiši, lahko dam za vse bogastvo, ki se mi ponuja. To že ne more biti mnogo vredno.
V kratkem sta se Kolenc in zeleni mož pogodila. Še pred eno uro je prav zadovoljen odhajal Kolenc iz Temenice in s seboj nosil vrečico denarja. Bil je najbogatejši v vsej fari.
K-
2e takoj v božičnih praznikih je poprej ubogi kmet Kolenc stopil k skopuhu Kragulju in mu pred pričami plačal ves dolg. Stari skopuh je kar prebledeval od jeze in zavisti, ko mu je njegov dolžnik odšteval denar. Ne samo vsa domača fara, temveč tudi vsa okolica je govorila samo o Kolencu, da je bil tako pogumen in si je upal iti na sveti večer v ris ter je tako postal bogat. Ta ali oni je vpraševal Kolenca, kako se mu je godilo v risu, pa je ta vsakomur le odgovor: »Pojdi še ti, pa boš videl!«
Kolenc je bil zadovoljen in vesel, a ne dolgo. Dva meseca zatem se mu je rodil sinček; vsi so se veselili tega dogodka, a oče je odšel venkaj in se bridko jokal. Takoj se je namreč spomnil svoje obljube zelenemu možu. «Dam ti denarja, da boš najbogatejši, a ti mi boš dal to, česar še sedaj niti pri hiši nimaš...»
Nesrečni oče je vedel, na kako zvit način ga je ujel v svojo zanjko zeleni mož. Torej samemu vragu je prodal svojega lastnega nedolžnega otroka...
Kolenčevka se je radovala, ko je pestovala svojega ljubkega Jernejčka, a oče je postal vselej otožen, kadar je zrl ljubko dete. Žena je z vso skrbnostjo izpraševala moža, da bi zvedela od njega, kaj ga tako teži in zakaj je vselej tako otožen, kadar vidi Jernejčka. Toda mož je to tajnost skrival pred svojo ženo.
*
Čas je hitel svojo pot in mali Kolenčkov Jer-nejček je rasel in rasel; bil je najbrhkejši dečko, zdrav, vedno vesel in bistroumen.
Pa tudi Kolencu je šlo vse po volji; od tistega časa ga niso več obiskovale nesreče in nadloge. Z vsakim dnevom je postajal bogatejši. Da bi si olajšal vest, je bil na vso moč darežljiv in usmiljen do siromakov, toda zamišljenost in otožnost ga nista minili.
Vselej, kadar je rezal kruh Jernejčku, se mu je tresla roka; dostikrat je imel tudi solzne oči.
Neki dan, ko je bil Jernejček star že osemnajst let. je fant vprašal svojega očeta:
»Ljubi oče, poprej ne odneham, dokler mi ne poveste, zakaj ste vedno tako žalostni, kadar .vidite mene.«
Ker sta bila sama, je potrti oče vse povedal svojemu Jernejčku.
»Dobro, da ste mi odkrili to skrivnost, ljubi oče. Šel bom po širnem svetu iskat zelenega moža!«
Oče mu je dal nekaj denarja in sin je šel v svet.
*
Mladi pogumni fant je blodil in hodil po svetu sem in tja tri dni in povsod vpraševal, kje neki stanuje zeleni mož.
Na večer tretjega dne je prišel v neko vas. Ker je bil že potreben okrepčila, je krenil v gostilno. Sešla sta se tamkaj z nekim beračem. Kmalu sta se podali v živahni pogovor in mladi popotnik je povedal beraču, zakaj potuje po svetu.
Starec si pogladi svojo sivo brado in mu pove skrivnost, da od tega kraja dobre tri ure prebivajo v gozdu trije stari sveti puščavniki. I< tem puščavnikom hodijo ljudje tudi iz daljnih krajev iskat tolažbe in pomoči.
Fant se je lepo zahvalil starcu za nasvet in mu dal cekr i.
Zarana prihodnjega dne se je Jernejček napotil do svetih puščavnikov. pa jih naprosil za svet.
Najstarejši puščavnik mu je dejal:
»Sreča tvoja je, fantič, da si se zatekel k nam. Videti si pogumen, zatorej upam, da boš vse po sreči izvedel. Poslušaj me, pa vse si dobro zapomni!«
Domovanje zelenega moža in vseh njegovih pajdašev peklenščkov je od tukaj še zelo daleč; v deveti deželi za deveto goro. Kadar prideš do teh devetih gor, jih preštej, in sicer od leve na desno, pa pojdi po ozki dolinici od pete gore dalje in se boš kmalu znašel pred vratmi zelenega moža — pred peklenskimi vratmi! Sešla se bosta tamkaj s peklenskim čuvajem, a prav nič se ga ne ustraši! Udari ga s to blagoslovljeno palico, ki ti jo dam, pa bo čuvaj postal krotek ko jagnje. Nato udari trikrat s to palico na peklenske duri in vselej zakli^i: »Zeleni mož, pridi venkaj!« Od njega potem zahtevaj, da ne sme imeti nad tabo in tvojim očetom nikake oblasti več. Če se bo vrag branil, ga udari s to palico in bij ga toliko časa, da se ti vda, kar se ti tudi bo! Pa zahtevaj od njega tudi pismeno potrdilo. Ko to dobiš, si vse opravil!«
Jernejček se je iz srca zahvalil svetemu pu-ščavniku, vzel v roke blagoslovljeno palico in se odpravil na daljno popotovanje.
Popotoval je in popotoval Jernejček proti deveti deželi in deveti gori dan za dnevom.
Šele po devetih dolgih tednih je prišel v deveto deželo in v svoje veliko veselje tudi zazrl devetero gora.
Zelo je bil že utrujen, ko se je ustavil v zadnjem mestu. Tam je naletel najprej na nekega graščaka. Gospod je bil silno prijazen, a zelo otožen.
Začela sta se pogovarjati in od graščaka je zvedel, da je bil on svoje čase hud kvartopirec. Ko so tako enkrat igrali, se jim je pridružil neki zeleno opravljen človek; pa čisto po mačje je gledal.
Ta neznanec je začel igrati tudi z graščakom. Vedno in vedno je dobival zeleni mož. Graščak, ki je bil že jezen, je dejal: »Kar sem unel denarja pri sebi, sem ga izgubil, pa udariva za mojo najmlajšo hčerko! Če izgubim, je tvoja!«
Od veselja so se zelencu zaiskrile oči. Tako je pogledal, da se je graščak kar od groze stresel...
Vrgla sta znova karte in zopet je izgubil graščak.
Šele takrat pa je dodobra spoznal graščak, da je igral s samim peklenščkom.
Grad se je stresel in zmajal kakor ob najhujšem potresu in z zelenim možem je izginila tudi njegova ljuba hčerka. Od tistega časa je sedaj že nad leto dni.
Jernejček je tolažil potrtega graščaka in mu obljubil, da bo poskušal rešiti tudi njegovo hčerko.
Po tem razgovoru se je pogumni fant podal proti devetim goram in dospel do njih.
Po ozki, temačni dolinici od pete gore je korakal pogumno dalje. Dasi je bilo podnevi, vendar je bilo v tej soteski skoro čist j m-ačno Nobenega zelenja, nobeneg? živega bitja ni videl,
zahi
HSdhichts^'-
RADIOM
le smrad po žveplu ga je dušil. Nekako po polurni hoji je dospel iz dolinice na malo planoto; tudi taniKaj ni bilo videti nobenega zelenja, pa niti enega veselega ptička ni čul, ki bi prepeval. Znova se je znašel pred strmo goro. Nekaka v sredini te gore čisto ob strmem bregu je šele zagledal prvo bitje. Bil je čuvaj, ki je imel kozjo glavo in bil čisto kosmat.
Ko ga je čuvaj zazrl, je grozno zarjul, da se je vse okrog Jernejčka streslo. Pa Jernejček je pogumno stopil k njemu in ga udaril z blagoslov-j Ijeno palico. Čuvaj je kar obstal in se začel tresti. Jernejček je tako nemoteno dospel pred peklenska vrata.	j
Udaril je trikrat na vrata in že je pred Jer* nejčka stopil zeleni mož.
»Kdo si in kaj hočeš od mene?«
»Ali si ti zeleni mož?«
»Sem!«
»Dobro! Ukažem ti, da mi prineseš pismo in da nimaš nobene oblasti več nad menoj in nad mojim očetom!«
Zeleni mož je mislil pograbiti fanta, pa je ta odskočil in ga udaril z blagoslovljeno palico.
Zeleni mož je zastokal in se ves stresel; od« hitel je nazaj, vrata je pustil kar odprta, črez par minut pa se je že vrnil s pismom.
»Tu ga imaš, pa pusti me odslej v miru!«
»Še te ne pustim poprej, dokler mi ne pri«' vedeš grajske hčerke, ki si jo priigral!«
»Te pa ne dam!« je zelenec divje zarjul. ^
Že je mislil zaloputniti vrata, pa fant ga je oplazil s palico.
»Moraš jo dati, poprej ne odneham!«.
Zeleni mož se ni več obotavljal in privedel je zalo grajsko hčerko.
»No, ali bom sedaj imel mir pred teboj?« je dejal zelenec v slovo.
»Imel ga boš! Kar sem iskal, sem že dosegel!«:
Tako sta odšla izpred peklenskih vrat Jernejček in zakleta grajska hči, ki se je zahvaljevala mlademu rešitelju.
Veselje na gradu je bilo nepopisno, ko jim je Jernejček privedel hčerko. Junaški rešitelj je ostal več dni na gradu. Domov ni odhajal peš, temveč so zajezdili iskre konje graščak, Jernejček, lepa grajska hčerka in še četvero hlapcev za varstvo.
Vsi so se oglasili tudi še pri svetih puščav-! nikili in jih bogato obdarovali.
Baš na sveti večer so došli do Kolenca.
Ob splošnem veselju je rešena grajska hči Kolenčevim pripovedovala, kako se ji je godilo pod oblastjo zelenega moža.
Ta jo je namreč vedno silil, naj odstrani z vratu malo svetinjico Matere Božje, ki jo je imela na zlati verižici.-Ona pa ga ni ubogala. Ko bi ga bila poslušala, bi bila za vedno izgubljena. Nihče bi je ne rnogel več rešiti.
Graščak je bil za rešitev hčerke tako hvaležen, da je dal Jernejčku hčerko za ženo, na kar so se vsi preselili v deveto deželo. Tam se jim je godilo prav dobro. Kako bi se jim tudi ne, če so
bile hiše pokrite s flancati, a po cesti je hodil pečen vol in imel v bedro zasajen nož, da je vsakdo lahko odrezal mesa kolikor ga je potreboval.
Anton Stražar.
Ribji tat
' Matej je bil priden in ve»jl fant. Tam na Dolenjskem, kjer je študiral, je bil zelo priljubljen. Mladenič je imel samo eno napako: ribe je rad lovil. Menda je imel Matej to bolezen že v svoji krvi, saj je bil že njegov ded najboljši ribič, ki je ujel več rib kakor pet drugih ribičev, ki so se hvalisali s svojimi postrvicami, jih nosili v gostilno kakor na ogled in ponosno vi Sili na večerjo tudi svoje prijatelje, čeprav je s tistimi ribicami mati krčmarica komaj postregla ribiču samemu, ker jih je bilo bore malo.
Ko je Matej nekega dne lovil v Krki ribe, je prišel ribji čuvaj, ki ga dijak ni poznil. Povabil je študenta s seboj. Matej je le nerad šel, kajti vedel je, da ga tira čuvaj k gospodarju, ki ga bo ovadil.
Ribji zakupnik je dijaka oštel. Matej ga je prosil, naj ga nikar ne ovadi, kajti sicer bo od-letel iz šole.
«Dobro, naj bol Ne bom vas ovadil. Dovoljenja za ribji lov vam pa vendar ne dam,> je dejal zakupnik in mu zažugal, da ga bo naznanil, če ga čuvaj le samo še enkrat zaloti pri tatvini rib.
Matej je zakupniku obljubil, da ne bo več lovil, in je zadovoljen odhitel domov.
Mladeniča je za par tednov res minulo veselje po ribicah, a kmalu se je vzbudila v njegovi duši spet stara ribiška strast in kar trpel je, ker ni smel ribariti.
Ker je imel dijak tu preveč skušnjav in se ni mogel otresti misli na ribolov, je sklenil oditi drugam.
Z glavo ob zid
bi butnili, ko nas ponovno popade
naš zobobol . . .
Ako tudi Vi trpite na tem, tedaj samo nekoliko kapljic prijetno dišečega Fellerjevega Elsafiuida na bombaž in v piškav zob, a na lice obkladek z Elsafiuidom — in bolečine prenehajo! „Elsaf!uid" zavarovan z zakonom! Že 33 let je povsod cenjeno, ter preizkušeno narodno sredstvo in kosmetikum. Poiskusite ga pri ublaženju bolečin pri revmatizmu, gihtu, prehlajenju, nervoz-nosti, kot zaščito proti hripi; notranje na sladkorju, proti želodčnim krčem, slabostim in kašlju.
To pomaga!
V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 26 Din.
Po pošti: najmanj 1 zavoj z ) poizkusnimi ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Dva taka zavoja s poštnino in zavojem samo 102 Din. Naročila na naslov:
EUGEN FELLER, lekarnar SU BO TI C A DONJA, Elsatrg 360
Ako pa potrebujete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve Elsa krogljice, 6 škatljic 12 Din.
Mladi dijak se je vpisal v drugem mestu v osmo gimnazijo, kjer je pridno študiral in na ribice precej pozabil.
Ko je pa šel enkrat na izprehod, je slučajno zašel k vodi. Kakor začaran je strmel v valove in opazoval ribice, ki so se veselo premetavale v steklenočisti vodi. Sava je tekla tod mirna in globoka in dijak je takoj sklenil, da bo tu poskusil srečo.
Že naslednji dan je šel ribarit.
Zamaknil se je v vodo, trnek se je pogreznil in potem počasi splaval na glakdo površino. Dijak se je slučajno ozrl in se prestrašil. Po travniku je hitel proti njemu starejši možak ter mahal in žugal z rokama.
«Ribič,> je žalostno vzdihnil Matej In se pognal po travniku ob bregu vode.
Nikjer v bližini ni bilo drevja ne grmovja, kjer bi se Matej mogel skriti; le samotna hišica je ležala blizu brega, oddaljena za streljaj od njega. Dijaku se je kar zazdelo, da je to ribičeva hiša. Ker je pa ribaril bos in ga je trnje zbadalo v noge, je vseeno sklenil vstopiti. Splazil se je za vrbami, s čevlji v rokah. Vrbe so ga za kratek čas skrile pred pogledom zasledovalca, skočil je izza grmovja in že je stal v veži.
Sredi veže je stalo ljubko dekle, ki se je kar prestrašilo, ko ga je zagledalo.
« Usmilite se me! Študent sem. Ribe sem lovil. Ribič me zdaj zasleduje. Ce me bo dobil, sem izgubljen, kajti naznanil me bo in iz šole me bodo zapodili,> je hitel Matej v eni sapi.
Deklica ga je pogledala, zardela, se hipec obotavljala, a že naslednji trenutek je odprla neka vrata, mu mignila, naj vstopi, in jih že za njim zaklenila.
Bil je skrajni čas. Že naslednjo minuto je vstopil ribič, pričel urno korakati sem in tja po veži ter pripovedovati:
cKako sem hitel! Ribjega tatu- sem videl. Kje pa je? Ali ni prišel k nam? Na ravnici je nenadoma izginil med vrbe, ki se baš za našo hišo prenehajo. V zemljo se pač ni mogel udreti. V vodo se pa menda tudi ni vrgel.>
Deklica je pogledala govorečega petdesetlet-nika, zmignila z rameni in odvrnila:
«K nam ni bilo nikogar.)
Možak je nameril korak proti njeni sobi, pa se je sredi poti obrnil, obstal pred deklico in dejal:
Breda, vedno si govorila resnico. Tudi danes ti verjamem, čeprav po sili.> Pri teh besedah je snel s stene puško in odšel na lov. Pred dekličjo sobo je skakal ves čas gospodarjev pes in cvilil, a mož se ni brigal zanj, požvigal mu je mimo-, grede in ohditel.
Par minut je bilo v hiši mirno. Nato je stopila v sobico deklica in dejala tujcu, da zdaj lahko odide.
«Dovolite, da se vam predstavim, študent Matej sem,» je dejal dijak in se kar zagledal v lepo vitko dekle. «Čigava je ta hiša in čigavi ste vi, oprostite mi, da vas vprašam?)
Hišica je graščinska. Jaz sem pastorka graščinskega lovca in ribjega čuvaja, je dejalo dekle in povedalo, da ji je ime Breda.
clskreno se vam zahvaljujem! Ali lahko upam, da se še kdaj snideva, zdaj, ko mi je bila sreča tako naklonjena, da sem se seznanil z vami?»
«Ob koncu prihodnjega meseca bo tu na travniku vaška veselica. Upam, da pridete tudi vi, in tedaj se bomo videli,) je odvrnila deklica.
«Pridem, prav res pridem,) je zagotavljal dekle študent in se veselo oziral po ljubki dekliški sobici. Pogled mu je obstal na oknu, kjer se je šopiril rožmarin, in dijak je že krasotico zaprosil :
«Samo za eno vejico rožmarina vas prosim. Za spomin mi bo od vas.)
Dekle je še bolj zardelo in mu odredilo vršiček rožmarina, ki ga je dijak pripel na prša in odšel.
cOprezal sem in videl, da je bil ta vražji tat res v naši hiši. Prizanesel sem mu zaradi tebe. Toda povej mi, kaj je počel tukaj. Malo čudno je,
da se zasledovani skrije v zasledovalčevem domu, ali ne?> je dejal očim, ki se je kmalu pc odhodu dijaka vrnil, kajti na lov sploh ni šel in je sama . oprezal za Matejem.
«Kaj hočete? študent je. Ribaril je pač i* same lahkomišljenosti. Menda ga ne boste na* znanjali in ga izročili postavi, ki je stroga in neusmiljena,) je odgovorilo dekle.
cBreda, prizanesel mu bom zaradi tebe. Am< pak kar malo ljubosumen sem bil, saj ga dolgo nI bilo iz hiše,) je omenil ribič.
«Zakaj ste ljubosumni? Bodite vendar pa« metni. Bili ste mož moje rajnke matere, zdaj pa zahtevati mojo ljubezen. Kam vendar mislite? Kaj vam roje take neumnosti po glavi?) je za« vrnilo dekle očima in ga mrko poglednlo.
Ribič ni odgovoril, zamahnil je z roko in sedel k večerji.
* * *
Na travniku ob vodi je bila vaška veselica. Med kmečkimi krasoticami je bila tudi lepa Breda.
študent Matej ni mogel pozabiti deklice. Na veselico je prišel z nekaterimi svojimi tovariši. Kmalu sta se našla z Bredo in zaplesal je z njo.
Dijaki so zapeli. Med njimi je stal Matej in pel prvi tenor. Breda je kar strmela v fanta. Za* zdelo se ji je, da je to slavec, ki je zašel na njeno samotno livado in jo povabil s seboj na rajska poljane ljubezni. Pri prihodnjem plesu se ga je vsa zadivljena oklenila in sklenila, da ostane le on v njenem srcu.
» «• *
Kaj še hočem pripovedovati? Stari ribič se je pbtolažil, pač ni bilo drugače. Udivel je, da ga Breda ne mara in ga ne bo nikoli marala.
Minulo je nekaj let. Tisti nekdanji ribji tat je sedel sam med sodniki in sodil tudi ribje tatove. Strog in pravičen sodnik je bil. Kadar je pa moral soditi ribje tatove, mu je bilo vedno težko ia obenem čudno mehko pri srcu. Spomnil se je pač, da ti ljudje niso tako srečni, kakor je bil on, ki se mora za vso srečo zahvaliti baš svoji ribji tatvini, ker je baš tedaj pri ribolovu spoznal svojo ljubljeno ženico Bredo.
Gustav Strniša.
DAN, TEDEN, MESEC, LETO.
Po našem koledarju ima teden sedem dni. Vedno pa ni bilo tako. Pri starih Rimljanih je štel teden osem, pri Egipčanih pa celo deset dni. Sedemdnevni je nastal najbrže radi svetega števila sedem.
Judje so vpeljali sedemdnevni teden, ko so določili soboto, ki je bila pred selitvijo v Kanaan le dan zborovanj, za Gospodov dan.
Judovski sedemdnevni teden se je razširil proti zapadu v drugem stoletju pred Kristusom. Prvotno so nosili dnevi le številke, pozneje pa so jih poimenovali po raznih nebesnih telesih. Slovenci pa imenujemo tedenske dneve deloma še danes po številkah. Tako pomeni torek v stari slovenščini drugi dan, četrtek in petek pa se predstavljata še danes kot četrti in peti dan.
Če je torek drugi dan, smo Slovenci začeli teden s ponedeljkom, ki nam je bil prvi, dočim je bila nedelja zadnji dan v tednu. Danes za« čenjamo pri štetju dni navadno z nedeljo.
Poglejmo še ostala imena tedenskih dni! Nedelja je dan počitka, dan, ko se ne dela. Ponedeljek je dan, ki pride po nedelji. Ostaneta nam še dva dneva: sreda in sobota. Sobota je judov* sko ime. Sreda pa naj bi bil srednji dan v tednu. Kako se to ujema? Med sedmimi dnevi je srednji četrti dan, ne pa tretji. In vendar imenujemo Slovenci tretji dan v tednu sredo. Iz tega vidimo, da se je tu pomešalo dvoje štetij tedna: prvo začne teden s ponedeljkom, drugo pa z nedeljo« Imena torek, četrtek in petek kažejo na teden, ki se začne s ponedeljkom, ime sreda pa na teden, ki se začne z nedeljo.
Tedni nimajo posebnih Imen. Odkod pa izvirajo imena za mesece? Judje so rabili najprej feničanska imena, nato števila, slednjič pa babilonska imena. Mi rabimo navadno imena, ki smo Jih sprejeli od Rimljanov. Ti pa so poimenovali mesece nekaj po svojih bogovih, nekaj po številih, nekaj pa po velikih vladarjih. September, oktober, november, december pomenijo, sedmi, osmi, deveti in deseti mesec; Rimljani so imeli namreč prvotno le deset imen za mesece. Ostala Imena so po bogovih in vladarjih, tako na primer julij po rimskem cesarju Juliju Cezarju, ki Je reformiral tudi koledar. Mesec avgust ima ime po rimskem cesarju Oktavijanuu Avgustu.
Poleg latinskih imen pa nam služijo za poimenovanje mesecev tudi domača imena. Ta Imena imajo svoj izvor v opazovanju v prirodi ali pa v delih, ki jih opravlja kmet v dotičnih mesecih, ter so nam po večini povsem jasna. Mali traven in veliki traven padeta v čas, ko' močno raste trava, rožnik je mesec rož, mali in veliki srpan sta čas žetve, vinotok čas trgatve,
V	listopadu, ko pada listje z dreves, pa se pri-roda že pripravlja k zimskemu počitku.
Leta štejemo danes po Kristusovem rojstvu. To štetje je, kolikor vemo, prvi uporabljal rimski opat Dionizij Eksignus 1.525. po Kristusu. Resneje so ga posnepiali razni zgodovinarji. Splošno pa se je razširilo najprej na Angleškem. Rimski papeži so ga uvedli šele koncem prvega tisočletja. Danes ga rabijo vsi kristjanski narodi.
Stari Rimljani so šteli od leta ustanovitve mesta Rima, to je od 1.753. pred Kristusom. Moha-medanci štejejo od hedšraha, to je od dneva, ko Je pobegnil Mohamed iz Meke v Medino; to je bilo 15. ali 16. julija 1.622. po Kristusu.
Judje so šteli od različnih važnih dogodkov.
V	srednjem veku so vpeljali štetje od ustvaritve Iveta, t. j. od 1.3761. pred Kristusom.
Kakor vidimo, tudi v časovnem štetju ni enotnosti na svetu. Društvo narodov se bavi z mislijo,
Otroški pogovori.
Tonček: <Kadar se bom Jaz ženil, bom vzel Jurkovo mamico.>
Mihec: cKadar «e bom pa Jaz, bom pa rajši vzel sosedovega junca, bom vsaj meso jedel.. .>
Obrambno sredstvo.
Zdravnik: »Zakaj se vedno tako pačiš, kadar jemlješ zdravilo? Zdravilo je vendar sladko!*
Jurček (tiho): «Vem, gospod zdravnik, toda moja sestra, ta sladkosnedica, bi mi ga gotovo izpila, če bi to vedela...»
Gorenjska.
Tujec, ki se Je peljal s kamniškim vlakom, je vprašal sopotnika, koliko je ura.
«Ne vem,» mu je odmignil. «Na tem vlaku vam ni treba gledati na uro.>
»Kam pa naj gledam?«
«Na pratiko!*
BOLEZNI
kot prehlad, Španska hripa, artiite, revmatizem, živčne indrth ge bolezni najlaže dobijo oni, katerih kri vsebuje mokražn« kislino. Omenjeni strup se pri hladnem in vlažnem vremen* zgoščuje ter ovira in zatvarja kapilarne cevi dihalnih organov in krvotoka, vpliva razdražujoče na poslednje in Šesto dovede tudi do vnetja, kar je vsekakor opasno za organizem. Da se obvarujemo teh bolezni ter tudi za njih lažje lečenjd je potrebno, da od časa do časa očistimo kri ter izločimo iz nje mokračno kislino. To se najbolje doseže s pomočjo svetovno priznanega čistila «Kalefluid» D. Kaleničenka. Ta razkraja in odstranjuje mokračno kisliuo in druge strupene materije iz organizma, kateri so vzrok vsakovrstnih opasnih bolezni. Zaradi tega je «Kalefluid» potreben vsem slabotnim, in sicer od raznih bolezni, vsled slabe prehrane ali slabe želodčne prebave, pomanjkanja spanja, duševno ali fizične preutrujenosti, živčne prenapetosti, prevelikih brig itd.
Brezplačno in franko se pošilja nov način pomlajenja in lečenja organizma, okrepitev moči, zdravja, delovne sposobnosti in neutrudljivosti. Obrniti se je na: Beograd, Kralja Milana 58, Miloš Markovič.
cKalefluid. se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah.
Tulca beseda 50 par. NaJmaniS znesek T Din. Zenita! oglasi dopisovanja h trgovski ojrlasl vsaka beseda I Din. Za ooSIllanie ponudb In dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek le priložiti naročilu.
Oglasni oddelek (DOMOVINE*. Llnbllana. Prešernova ulica št 4.	Telefon Si 3492.
Mala hiša z vrtom
se uradi preselitve takoj proda. Poizve se pri FERDU
Srečno Novo leto
LAZNIKU, kolarstvo. Radeče.
392
1000 DINARJEV Vam plačam, če z Ria-Balzamom ne odpravite kurjih očes, bradavic, trde kože itd. v treh dneh. Lonček 10 Din (predplačilo v pismu) 18 na po-
vzetje pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII., Kamniška uvesti nov način časovnega štetja, ki naj bi ga gt. 10 a. Zastopnikom, drogerijam, lekarnam velik
»prejele vse v društvu včlanjene države.
X Morilka moških. V neki čikaški ulici so našli nedavno.prestreljeno truplo Georga Rig-ginsa. V njegovem žepu so dobili ljubavna pisma, katera mu je pisala Jessie Laffertyjeva, žena, mana na policiji kot smrtonosna ljubica. Georg Riggins je šesta žrtev, katero je spravila ljubezen do lepe 281etne ženske v grob. Pred šestimi leti so se policijska oblastva prvič zanimala za Laf-fertyjevo. Njen mož je imel v Chicagu igralnico in žena ga je zapustila ter se preselila k Jimmu Shupeju. Nekaj dni po njenem odhodu, so našli njenega moža v salonu mrtvega. Imel je prestreljeno srce. Kmalu je pa Jessie zapustila svojega ljubčka in se preselila k vlomilcu Thomasu Nicholsu. Čez nekaj dni so našli Nicholsa umorjenega v parku. Njegovo mesto kot ljubčka je zasedel njegov prijatelj Jonny Bowman, katerega Je kmalu zadela ista usoda kakor njegove predhodnike. Jessie se je vrnila končno k prvemu ljubčku, katerega je enako kmalu spravila v grob. Ustrelil ga je neznan moški iz avtomobila, katerega je šofirala maskirana dama. Nekaj tednov pozneje so našli na cesti truplo moža, katerega so zadnje čase večkrat videli z lepo damo. Končno si je Jessie izbrala Georga Rigginsa, ki je tudi plačal ljubezen z glavo. Čudno je pa, da policija ne more dokazati, da je lepa Jessie v zvez? z »mori, čeprav je osumljena, da je spravila posredno ali neposredno v grob svojega moža in yse svoje ljubčke.
popust.
8
želi vsem cenjenim odjemalcem, prija eljem in znancem tel ic pripoioča za nadaljnjo naklonjenost
F. SENC AR
trgovina mešanega bhga, nakup )ajc, sirovega in kuhanega masla, iuhih grb, vinskega kamna, svinjskih koi in vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bu nic in solnčmc za bučno olje. Zamenjava pJenice za moko.
Mala Nedelja In Ljutomer.
IVAN MEDIC
Industrija perila, NOVO MESTO.
Ob prevzemu tvrdke Povh & Medic se zahvaljuj"em vsem cenjenim odjemalcen za naklonjenost ter upam, da mi boste isto izkazali tudi nadalje. Potrudil se bom, da Vas v bodoče postrežem v Vaše popolno zadovoljstvo ter Vam želim
srečno in veselo Novo leio.
\ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Nevihta.
Mati (otroku): <Vidiš, Polda, kako se ljubi Bogec krega.j
Otrok (začudeno): <Mama, ali ima Bog tako velika usta, da tako ropota?*
Pravilna pot, ki vodi do ozdravljenja živcev!
Bolni, izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbadanje, nadležne bolečine, omedlevico, strašljivost, šumenje v ušesih, motnjo pri prebavi, jezljivost, pomanjkanje volje za delo in druge slabe pojave.
Moja ravnokar izšla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste osvobodili vseh teh bolečin.
V njej so opisani vsi vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah.
Ta evangelij zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj, če ga zahteva od doljnjega naslova. Tisoče zahvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega in vestnega iskajočega dela za dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor boluje na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe 1
Prepričajte se sami,
da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakom f, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. — Zadostne dopisnica na:
August Marzke, Berlin-WiImersdorf, Bruchsalerstrasse 5., Abt.321
Naloga.
Mati (učencu prvega razreda ljudske šole): --Se 'danes moraš napisati deset ,i', ki si dobil za nalogo!»
Sinko: «Ah, mamica, tako sem zaspan, da bom 'danes napisal lo črtice, jutri zjutraj pa bom pripisal še pike ...»
Listnica uredništva
Viševk. Slika ni bila dovolj jasna. M—rwii—
Dvokoiesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. - Prodaja na obroke.
.TRIBUNA" F B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Liubljana, Karlovška cesta štev. 4.
t
Zahtevate brezplačni CENIK
*JU dni na poskusnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka, dobra in cenena ura
Din 99-
3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi
Din 12©*--
Sletno jamstvo. 243
želi svojim odjemalcem in prijateljem
fVIcdič-Zanki
tovarna olja, firneža, lakov in barv, d. z o. z.
Lastnik Franjo Medic
LJUBLJANA-MEDVODE, MARIBOR, NOVI SAD
Svojim cenjenim gostom
prav srečno Novo leto
tali rtih O ,jri žilici"
Rozi Zalaznik
:emkl franlio
J. STJEPUS1N
ZAGREB, JURJEVSKA 57
priporoča
boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila .
Odlikovan na pariški izložbi
,[0
Razpošilja se le proti povzetju
LJUBLJANA, Mestni tr<? 15
NA MALO
Ustanovljeno i839
NA VELIKO
53	Telefon 2282
Hranilnica mestne občine Brežice
Račun poštne hranilnice 10.704 V lastni hiši št. 27	Telefon št. 13
187
nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in vso svo,o davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama.
Strankam se pošljejo na željo poštne položnice za brezplačno nalaganje denaria. Dovoljuje posojila na vknjižbo, prot' poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Uradni dnevi vsak dan, razen nedelj in praznikov od 8. do 12. in od 14. do 19. ure,
t
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila ob-luadki, masiranje, drgnjenje, o načina, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali Dol« nih živali, o ranah ter kaj je storiti v
rajnih slučajih nagle obolesti, «ot pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zaKovanju, pri prisču med parklji, opeklini, streli, zlomu Kosti, zvitju, izčienjen.u, izpadu porodnice in matcrnice, ,z-padu danke, vnetfu vimena, uriski, za« prtiu, koliki, napenjanju goveo in ovac, pri tu ih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solncarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopann s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to Knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroči
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasprotiglavne uošte)
St. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje, 31etno jamstvo. — St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64*20. — St. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — Št. 120, kovinska žepna ura z dobrim kolesjem, pooljena in regulirana, Sletno jamstvo, Din 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58.
Katalog gpatis in fpanko!
Ljubljana 5
H S
Prešernova ulica. št. 4 Lastna protokolirana tovarna up
v Svlol
I
a