Kamniški OBČAN
St. 14
Kamfest iz leta v leto boljši
Kamniški poletni festival Kamfest, ki ga je letos že devetič organiziralo Kulturno društvo Priden možic, je v mestu ponovno ustvaril nepozaben utrip prepleta kulture, zabave in športa. V desetih dneh, od 10. do 19. avgusta, se je na številnih prizoriščih po celotnem mestu odvilo kar preko 70 dogodkov, kjer je zagotovo lahko vsak našel nekaj zase. Festival z razgledom, ki vsako leto odkrije in oživi kak prezrt prostor Kamnika, je letos vse obiskovalce presenetil in navdušil s pestrim dogajanjem v Keršmanče-vem parku, organizatorji Kamfesta pa so še enkrat več dokazali, kako s povezovanjem vseh v lokalni skupnosti uspešno pripraviti najboljšo prireditev v mestu. Ekipi Kamfesta je tudi letos uspelo organizirati odličen poletni festival z raznolikim, kvalitetnim in aktualnim programom. Kamničani in obiskovalci od drugod so nad festivalom navdušeni!
Utrip desetdnevnega dogajanja na Kamfestu, ki ga je za naše bralce spremljala Bojana Klemenc, predstavljamo na straneh 8, 9 in 10.
Kamniški Ironmani
Objavljamo reportažo iz Rotha, tekmovanja v Ironman razdalji, ki obsega 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka. Z več kot 5.000 tekmovalci iz več kot 50 držav, močno konkurenco najboljših triatloncev na svetu, 200.000 gledalci ob trasi gre za eno največjih športnih prireditev na svetu. Za Klemna Kočarja, Tomaža Planka in Aleša Podgorška je bil to drugi nastop na Ironman razdalji po lanskoletni premierni udeležbi v Celovcu. Pero Mandič, Ivan Ma-radin, Matjaž Bojanc in Grega Zore pa so veličino in muke Ironman tekmovanja občutili prvič. Vsi so preizkušnjo kljub velikim naporom uspešno prestali, eni bolj zadovoljni, drugim se mogoče vse le ni izšlo čisto po pričakovanjih, kar pa je najpomembneje, so v cilj pritekli celi in zdravi.	Na 12. in 13. strani.
Kako so včasih kosili in spravljali seno
Po zanimivi in vsebinsko bogati razstavi toplarjev, ki so jo prvi dan letošnjih etnoloških dnevov v Snoviku v Tuhinjski dolini odprli v recepciji Term Snovik (odprta bo še ves teden), so se v programu Etnološke sekcije v okviru letošnjih že 7. etnoloških prireditev Turističnega društva Tuhinjska dolina predstavili člani KUD-a Ivana Cankarja iz Šmartnega z Linhartovo veseloigro Županova Micka.
Sobotno dogajanje je zaznamoval sejem domačih izdelkov tja do poznega popoldneva, ko so člani ansambla Cešnjev cvet z Dolenjske in pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica pod vodstvom Primoža Leskovca začeli predstavo o koscih in spravilu sena nekdaj in danes v Tuhinjski dolini. Reportaža s tridnevnega dogajanja v Snoviku na strani 4. -V
51. leto
Kamnik, 24. avgust 2012

NASA OLIMPIJCA
Na Olimpijskih igrah v Londonu smo imeli Kamničani kar dva olimpijca: članico Triatlonskega Kluba Trisport Matejo Simic in člana Lokostrelskega kluba Kamnik Klemna Strajharja, s čimer se lahko pohvali le malokatera občina. In oba sta uspešno zastopala Kamnik in Slovenijo v pisani množici športnikov z vsega sveta.
Mateja Simic se je kot prva slovenska triatlonka uvrstila med najboljših 55 triatlonk na svetu. V soboto, 4. avgusta, smo jo spremljali na olimpijski progi (1,5 km plavanja, 43 km kolesarjenja in 10 km teka), s katero je uspešno opravila in končala na 37. mestu, kar pomeni potrditev vztraj-
Balohova Fani iz Zgornjega Tuhinja je vse možakarje »v kos dala«, ko je pokazala, kako se seno v kozolec spravlja. ANDREJ ZALAR
1	D	
p	D	E
CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE B re z n i kova 15 1230 Domžale		
VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE
tel: 01 / 721-69-13, 01 / 729 24 86, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si
nih treningov, poplačilo za dve desetletji prizadevanj in odrekanj. Gre za pomemben dosežek slovenskega triatlona, ki bo zagotovo tudi izziv prihodnjim generacijam triatlonk in triatloncev.
Tudi Kamničan in član Lokostrelskega kluba Kamnik Klemen Strajhar je uspešno zastopal našo občino in Slovenijo. Ko je postal član velike olimpijske karavane, so se mu uresničile velike sanje, o katerih velika večina športnikov le sanja. Kljub tremi, ki mu je nekoliko prekrižala načrte, je tekmo končal na 33. mestu in je s svojim olimpijskim prvencem lahko zadovoljen.
Kamniška olimpijska junaka je po vrnitvi v domovino sprejel tudi župan Marjan Sarec. Obema je čestital za odličen nastop na Olimpijskih igrah v Londonu. »Čestitke tudi trenerjem, staršem in vsem, ki so naša olimpijca v njuni športni karieri kakorkoli podpirali. Z odrekanji in mnogimi težkimi trenutki vsakega športnika, ko le-ta ne doseže želenih rezultatov in ko je želja po uspehu tako močna, da si to težko predstavljamo, pa pomeni nastop na olimpijskih igrah športniku potrditev, da vztrajnost in odrekanja le niso bila zaman.« Na koncu pa je še dodal: »Z lepima rezultatoma sta uspešno predstavila našo državo in občino Kamnik. Želim vama še mnogo športnih uspehov in sem prepričan, da bomo na olimpijskih igrah še navijali za vaju«.
Pogovor z našima olimpijcema na 2. strani.	SASA MEJA»
Po opravkih ali na potep? V naravo, planine ali terme? Odslej vas pelje Kamnik bus!
Dolgoletna želja Kamničanov in tudi obiskovalcev po mestnem avtobusu bo v ponedeljek, 27. avgusta, uresničena. Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik skupaj s podjetjem Kam-Bus, d.d. uvajata nov mestno-turistični avtobus, poimenovan Kamnik bus, s 25 sedeži in 7 stojišči. Za ceno 1 evra se lahko s Kamnik busom odpravimo po nakupili, na potep, v naravo, planine. Trasa Kamnik busa bo potekala od Qlandie, preko Zdravilnega gaja Tunjice, Kamniške Bistrice in Term Snovik. Vse dni v tednu, tudi ob praznikih.
Zloženko z voznim redom Kamnik busa občanke in občani občine Kamnik najdejo v tokratni številki Kamniškega občana, na voljo pa bo tudi v Turistično informacijskem centru na Glavnem trgu 2 v Kamniku. Vozni red je dostopen na spletnih straneh Občine Kamnik www.kamnik.si, Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www. kamnik-tourism.si ter na spletni strani Kam-bus, d.d. www.kam-bus.si.
Več na 3. strani.
Odlične predstave v Tunjicah, Tuhinjski dolini, na Studencu pri Domžalah in še kje
V Poletnem gledališču Studenec je Kulturno društvo Mirana Jarca pod taktirko režiserja Alojza Stražarja letošnje poletje uprizorilo odlično predstavo in vedno aktualno komedijo Dogodivščine dobrega vojaka Svejka Jaroslava Haška. Trinajstim uprizoritvam, ki so bile razprodane, so v teh dneh zaradi velikega zanimanja obiskovalcev dodali še tri predstave, v vseh pa nastopajo večinoma igralci iz Kamnika, Domžal in okoliških krajev.
Člani KUD-a Ivan Cankar iz Šmartnega, ki letos praznuje sest desetletij delovanja, pa so pod taktirko Franca Modrijana to poletje uspešno uprizorili Linhartovo veseloigro Zupanova Micka, tako v letnem gledališču v peskokopu Gradišče, kot tudi minulo soboto v Bizjakovih dolinah v Snoviku.
Sredi julija so člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta v letnem gledališču na pobočju pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah uprizorili komedijo Vdova Roslinka, ki jo je leta 1925 napisal Cvetko Golar.
Več o odličnih predstavah na 5. strani.
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega očana, ki bo pospremila tradicionalne Dneve narodnih noš, izide 6. septembra. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 31. avgusta; zahvale in oglase pa lahko oddate še v ponedeljek, 3. septembra, v uredništvu v središču Kamnika na Glavnem trgu 25, tel.: 01/83 91 311 in 041/662-450, e- naslov: sasa.mejac@siol.net. Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
itam
Jezikovna šola
ANGLEŠČINA
NEMŠČINA
FRANCOŠČINA
ITALIJANŠČINA
RUŠČINA
ŠPANŠČINA
V Centra Kamnika na Japljevl 4 poleg kavarne Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711
vpis: od 8. septembra 14.00-19.00
www.ita-jezifcovtiasola.cofn
Znanje jezikov odpira vrata v svet -pripravimo vas na različne mednarodne izpite
Trgovina z obutvijo v Mercator centru Kamnik
Ciciban, Super fit, Teva, Nike, Froddo, Kopitarna, Keen, Geox
iptvu* Zofohih oojj^i
Akcija: copatki Ciciban 10 EUR
_j	HuM
NASA OLIMPIJCA
Na Olimpijskih igrah v Londonu smo imeli Kamničani kar dva olimpijca: članico Triatlonskega Kluba Trisport Matejo Simic in člana Lokostrelskega kluba Kamnik Klemena Straj-harja, s čimer se lahko pohvali le malokatera občina. In oba sta uspešno zastopala Kamnik in Slovenijo v pisani množici športnikov z vsega sveta.
Po vrnitvi iz Londona sta po toplih sprejemih in iskrenih čestitkah za športne dosežke in nastop na Olimpijskih igrah, ki so sanje mnogih športnikov, lahko končno podoživela nepozaben zadnji mesec, strnila svoje občutke in doživetja, ki jih delita tudi z našimi bralci.
v
Mateja Simic:
»Po dvajsetih letih se mi je uresničila otroška zelja in ves trud je poplačan«
OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za:
dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v obliki:
1.	Pospeševanja zaposlovanja
2.	Sofinanciranje zaščite patentov in licenc
3.	Pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah
Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www. kamnik.si od 24. 8. 2012 dalje. Vloge je potrebno oddati najkasneje do petka, 28. septembra 2012. Dodatne informacije: Mira Crnkovič, tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira.crnkovic@kamnik.si
Marjan Šarec ŽUPAN
Kamniški ObČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 24. 8. 2012.
Mateji Simic so prijetno dobrodošlico pripravili tudi njeni triatlonski kolegi iz triatlonskega kluba Trisport. Na kamniškem bazenu so jo pre-nesetili po njenem prvem plavalnem treningu po vrnitvi iz Londona.
Slovenija je imela prvič v zgodovini na olimpijskih igrah svojo predstavnico v triatlonu. To je uspelo Mateji Simic, članici kamniškega triatlonskega kluba Trisport, ki se je kot prva slovenska triatlonka uvrstila med najboljših 55 triatlonk na svetu in si tako zagotovila nastop na letošnjih Olimpijskih igrah v Londonu. V soboto, 4. avgusta, smo jo spremljali na olimpijski progi (1,5 km plavanja, 43 km kolesarjenja in 10 km teka), s katero je uspešno opravila in končala na dobrem 37. mestu, kar pomeni potrditev vztrajnih treningov, poplačilo za dve desetletji prizadevanj in odrekanj. Gre za pomemben dosežek slovenskega triatlona, ki bo zagotovo tudi izziv prihodnjim generacijam triatlonk in triatloncev.
Si zadovoljna z nastopom in rezultatom na olimpijskih igrah? Se je izteklo po pričakovanjih, željah?
Na splošno sem zadovoljna z nastopom. Plavalni in kolesarski del sta bila po mojih željah, na teku pa sem imela nekaj težav s hrbtom in nisem mogla odteči po svojih zmožnostih. Imela pa sem srečo, da sem se v zadnjem trenutku izognila padcu na kolesu v prvem krogu, ki je bil usoden za kar nekaj tekmovalk, tudi favoritinj za stopničke.
Kako se danes, po vrnitvi domov, spominjaš olimpijske tekme -tekme tvojega življenja?
Sama tekma je tehnično gledano organizirana tako kot vse ostale tekme svetovne serije. Čar tekme je dala množica ljudi, ki so navdušeno navijali za vse tekmovalke. Tekma v Londonu je bila pika na i v moji karieri. Po dvajsetih letih se mi je uresničila otroška želja in ves trud je poplačan. Zadnji dve leti sem morala izjemno trdo trenirati, večkrat prepotovati svet in se odpovedati veliko stvarem. Na kvalifikacijskih tekmah sem dosegla veliko veselja ob vrhunskih rezultatih (2. mesto v Kanadi na svetovnem pokalu) in grenka razočaranja ter tudi solze. A na koncu se je vse splačalo!
Glede na to, da je šlo za tvoj prvi olimpijski nastop, je bilo prisotne kaj treme, nervoze?
Malo treme je bilo, ne pa toliko, da bi me motila pri pripravi pred tekmo.
Koliko časa sta s trenerjem namenila pripravam na olimpijski nastop, sta ga imela sploh dovolj od uspešne kvalifikacije na OI? So bile te priprave v čem posebne v primerjavi s pripravami na tekme svetovne serije?
Za pripravo na olimpijski nastop sva imela s trenerjem Fran-
cescom Fissorejem zelo malo časa. Najin glavni cilj je bil, da se kot prva Slovenka kvalificirani na olimpijske igre. Do zadnjega dneva kvalifikacij nisem bila 100% prepričana, da se bo izšlo, zato sem zadnja dva meseca do konca maja samo tekmovala. V juniju in juliju sem se poskusila maksimalno pripraviti na nastop, vendar sem imela v primerjavi z drugimi tekmovalkami izredno malo časa. Zato sva se s trenerjem osredotočila na profil proge v Londonu ter trenirala predvsem situacijske treninge, kar se mi je na tekmi zelo obrestovalo.
V čem si občutila posebnost olimpijskega nastopa?
Predvsem v številu navijačev na progi, med katerimi je bilo tudi presenetljivo veliko Slovencev.
Zagotovo si ponosna, da ti je uspelo nastopiti med najboljšimi 55 triatlonkami na svetu?
Zelo sem ponosna, da je triatlon postal tudi slovenski olimpijski šport. Še bolj pa, da je to uspelo meni!
Načrti za prihodnost?
V letošnjem letu se bom udeležila še nekaj evropskih pokalov ter mednarodnih tekem in poskušala uživati v triatlonu.
v
Klemen Strajhar:
»Zame bo to vedno najlepša tekma v mojem življenju«
OBČINA KAMNIK objavlja JAVNE RAZPISE za:
•	Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo
•	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah
•	Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij
•	Šolanje v srednješolskih kmetijskih programih
Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www. kamnik.si od 24. 8. 2012 dalje. Vloge je potrebno oddati najkasneje do petka, 28. septembra 2012. Dodatne informacije: Mira Crnkovič tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira.crnkovic@kamnik.si
Marjan Šarec ŽUPAN
Član slovenske olimpijske družine je bil tudi komaj 17-letni kamniški lokostrelec Klemen Strajhar. Z odličnim nastopom na tekmi za svetovni pokal v Ogdenu v ameriški zvezni državi Utah si je zagotovil nastop med 64 najboljšimi lokostrelci z vsega sveta na Olimpijskih igrah v Londonu. Nastop na največjem tekmovanju predstavlja velik uspeh tako za člana Lokostrelskega kluba Kamnik, kamniško in slovensko lokostrelstvo, kot tudi za Kamnik.
Se pred slovesnim odprtjem olimpijskih iger je Klemen v jutranjih urah odstreljal kvalifikacije za razvrstitev tekmovalcev na glavni olimpijski tekmi. Lokostrelci so merili na 22 tarč hkrati in v dveh serijah je za razvrstitev štelo 72 puščic. V prvem delu kvalifikacij mu je trema prekrižala načrte in želje po dobri uvrstitvi. V drugem delu je streljal dobro in skupaj nastreljal 639 krogov (njegov osebni rekord je 658). Končal je na 58. mestu in si s tem za izločilni dvoboj pridobil kitajskega predstavnika, ki je bil v kvalifikacijah na 7. mestu. V dvoboju, ki je potekal v sredo, 1. avgusta na stadionu za kriket (Lord's cricket ground), je bil Kitajec boljši od Klemena, ki je tekmovanje končal na 33. mestu. Kljub temu pa je mladi Kamničan s svojim olimpijskim prvencem lahko zadovoljen.
S tem, ko si postal član olimpijske karavane, so se ti, kot praviš, uresničile velike sanje. Pa si dejansko sploh upal sanjati o tem, da bi nastopil na olimpijski tekmi?
To je bila vedno velika želja vse do Evropskega prvenstva, kjer sem osvojil srebro. Po tem sem si rekel, da lahko in da moram pridobiti kvoto. Takoj po tekmi sem začel trenirati za Arne- Klemen Štrajhar (na desni) s trenerjem Mate-riko, kjer se mi je jem Zupancem na otvoritveni slovesnosti OI v vse povrnilo.	Londonu.
Kako se danes, spominjaš olimpijske tekme - tekme življenja, verjamemo, da ne edine...
Zame bo to vedno najlepša tekma v mojem življenju. Sama lokacija in ambient ne bi mogla biti boljša. Lokostrelstvo je eden najstarejših športov in zaradi tega si je zaslužil mesto na tako lepem in tudi starem stadionu iz 19. stoletja. Kar se tiče samega nastopa pa lahko rečem, da sem nastopal v redu, s samim rezultatom pa nisem najbolj zadovoljen.
V	izločilnih bojih si dobil za nasprotnika močnega tekmovalca iz Kitajske, ki je v uvodnem krogu zasedel sedmo mesto. Ti je takšen tekmec zbujal kaj strahu in treme pred in med tekmo?
Seveda. Vedel sem, da je zelo dober lokostrelec in ga bo težko premagati. Ampak nihče ni nepremagljiv. Nervoza se je pojavila nekaj dni pred dvobojem, ki pa je nisem kazal navzven, ampak sem jo zadržal v sebi. Med samim dvobojem pa izvor treme ni bil sotekmovalec, ampak samo vzdušje na tekmi (ljudje, kamere itd.).
Koliko časa sta s trenerjem Matejem Zupancem namenila pripravam na olimpijski nastop, ga je bilo sploh dovolj od uspešne kvalifikacije na OI? So bile te priprave v čem posebne v primerjavi s pripravami na dosedanje tekme?
Za OI sem treniral vse od tekme v Ameriki, se pravi en mesec. Vmes je bilo še Evropsko mladinsko prvenstvo. Ne bi bilo slabo, če bi imel na voljo še kakšen mesec več, ampak moral sem se zadovoljiti s tistim, kar sem imel. Razlika je bila ta, da sva vsak trening opravila skupaj s trenerjem. Ponavadi ga vidim ob torkih in sredah.
V	čem si občutil posebnost olimpijskega nastopa? Ti je vlil motivacijo za olimpijski nastop čez 4 leta v Riu de Janeiru?
Poseben občutek je, da sem lahko zastopal Slovenijo na največji tekmi. Seveda mi je cilj, da se uvrstim v Rio. Upam le, da mi bo čas dopuščal.
Načrti za prihodnost?
Končati šolanje in se uvrstiti v Rio ali pa na OI 2020.
Našima olimpijcema iskrene čestitke za nastop na največjem športnem dogodku na svetu - Olimpijskih igrah ter še veliko športnih uspehov in športne sreče!
SASA mejač
Zvonec za lažji vstop gibalno oviranih v občinsko stavbo
Na vhodna vrata občinske stavbe so v začetku avgusta namestili zvonec za gibalno ovirane osebe. Zaradi težkih vhodnih vrat so gibalno ovirani doslej težko vstopili v občinsko hišo brez pomoči, zato so se na Občini Kamnik odločili, da tik ob vratih namestijo zvonec, ki omogoča lažji dostop v občinsko hišo.
Kot pojasnjuje Janja Zorman Macura z Občine Kamnik, naj gibalno ovirani v času uradnih ur Občine Kamnik ob pritisku na zvonec počakajo prihod osebe, ki jim bo pomagala in omogočila vstop v občinsko stavbo. Ob tem pa pričakujejo, da zvonec uporabljajo le tiste osebe, ki resnično potrebujejo pomoč.
Prijetni poletni dnevi v neokrnjeni naravi, v družbi pastirjev, harmonik in ...
r b	p
Naš biser Velika planina je v letošnji poletni sezoni odlično obiskana, obiskovalci odhajajo domov zadovoljni in očarani. Rekorden obisk pa je planina doživela na praznik Marijinega vnebovzetja ali Veliki šmaren. Preko 4000 obiskovalcev je sončno sredo, 15. avgusta, preživelo na planini, nihalka je ta dan prepeljala 1800potnikov.
Neokrnjena narava, tradicija pašništva, čarobna pastirska vasica ter številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa na svežem zraku, za potešitev lakote pa tradicionalne slovenske jedi, so razlogi, ki na največjo slovensko visokogorsko pašno planino privabijo številne obiskovalce. Velika planina očara obiskovalce v vseh letnih časih, še posebej živahno pa je poleti, zato ni nič nenavadnega, da jo mnogi obiskujejo pogosto in ima iz leta v leto več občudovalcev.
Tako, kot se lahko z rekordnim turističnim obiskom pohvalijo Ljubljana, Bled, Bohinj in večina turističnih destinacij, se lahko pohvalijo tudi na Veliki planini. Kot nam je povedala Polona Grahek iz družbe Velika planina d.o.o., so s poletno sezono zelo zadovoljni, saj beležijo večji obisk kot minula leta. Lani smo pisali o rekordni poletni sezoni v zadnjih 13 letih, letos pa je planina še bolj obiskana. Vreme že vse od junija služi vsem, ki delajo in živijo s planino. »Junija smo zabeležili 45% več prepeljanih potnikov kot lani, julija pa 30% več kot lani. V prvih treh tednih avgusta smo na planino pripeljali 11.974 potnikov, lani smo jih v mesecu avgustu našteli 11.834. Planino v tej sezoni obišče ogromno tujih obiskovalcev, veliko je Francozov, Nemcev, Italijanov, Belgijcev, Špancev, Izraelcev, Maltežanov,
Planino obišče ogromno tujih obiskovalcev, veliko je Francozov, Nemcev, Italijanov, Belgijcev, Spancev, Izraelcev, Maltežanov, Hrvatov, Kitajcev in Japoncev.
Hrvatov, Kitajcev in Japoncev ...«, razlaga Polona Grahek.
Vsi, ki se trudijo, da planina živi v vseh letnih časih, pa so še posebej ponosni na rekorden obisk Velike planine na praznik Marijinega vnebovzetja ali Veliki šmaren. Preko 4000 obiskovalcev je sončno sredo, 15. avgusta, preživelo na planini, nihalka je ta dan prepeljala 1800 potnikov. Številni so se udeležili maše v kapelici Marije Snežne, slišati je bilo tudi veliko tujih obiskovalcev s sosednje Hrvaške, iz Avstrije, Italije, Španije, Francije, Kitajske, Argentine, Nemčije, Izraela,... Za
veselo vzdušje na Zelenem robu so poskrbeli fantje iz ansambla Prjatli, ki so na oder privabili številne ljubitelje narodnozabavne glasbe.
Pred Preskarjevim muzejem v pastirskem naselju so si obiskovalci z zanimanjem ogledali izdelavo značilnih velikoplaninskih trničev. Gre za pusti sir z dodatkom smetane in soli, v obliki kepice hruškaste oblike, okrašen z lesenimi pečatniki,... Trniče so nekoč izdelovali pastirji v spomin dekletom kot dokaz ljubezni in zvestobe. Rezka Mali je obiskovalcem pokazala postopek izdelave sira, Peter Erjavšek pa je rezljal pastirske pisave. Oskrbnica Preskarjevega muzeja Andreja Bečan je obiskovalcem skozi zgodbo predstavila to velikoplanin-sko posebnost, obiskovalci pa so lahko sami poizkusili izdelati svoj trnič. Delavnic se je udeležilo okoli sto obiskovalcev, Preskarjev muzej pa je ta dan obiskalo okoli štiristo ljudi.
Veliki šmaren je bil torej v znamenju rekordnega obiska in lepega vremena. Ljudski pregovor pa pravi, če je na ta dan lepo vreme, bo lepa tudi jesen. Spodbudno!
SAŠA MEJAČ
Foto: POLONA GRAHEK
Veselo u Kamnik in urno naprej, na prelepo Veliko planino odhajam, ju-hej,... so bili zvoki, ki so naznanili že 16. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev na Zelenem robu. V soboto, 28. julija, so se pomerili harmonikarji iz različnih krajev Slovenije. Zbralo se je 50 harmonikarjev, tekmovanje pa je potekalo v štirih kategorijah. Najstarejši nastopajoči Franc Osterlič iz Tržiča je štel 77 let, najmlajši Nik Papier iz Zgornjih Gorij pa 6 let. Tekmovanje je povezovala simpatična Dada, nastopajoče so spodbujali fantje iz ansambla Prijatelj, ki so poskrbeli za veselo vzdušje in ozvočenje prireditve. Tekmovanje sta organizirala Rekreacijsko društvo Rigelj, ki letos praznuje desetletnico obstoja, in Velika planina d.o.o. Tudi po tekmovanju se je nadaljevalo sproščeno vzdušje: harmonikarji so veselo raztegovali mehove, ljubitelji domačih viž so se vrteli po plesišču, veselje na planini pa se je nadaljevalo še pozno v popoldanske ure...
Dnevi narodnih nos in oblačilne dediščine v znamenju tradicije
Drugi vikend v septembru, ki je že dobra štiri desetletja v znamenju narodnih noš, pesmi, folkornega izročila in oblačilne dediščine, se približuje.
Letošnji 42. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku bodo potekali od četrtka, 6. septembra, do nedelje, 9. septembra. Kot je v imenu organizatorja prireditve, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, na včerajšnji novinarski konferenci razkrila v.d. direktorica Urška Kolar, pričakujejo do 50.000 obiskovalcev, slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.
Festival bo potekal v znamenju ene od prvin nekdanjega oblačenja - pokrivala peče. Peča, zavezana na petelinčka, je bila namreč od konca 19. stoletja dalje na slovenskem alpskem oblačilnem območju močno razširjeno pokrivalo, namenjeno posebnim priložnostim.
42. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine se bodo pričeli z odprtjem četrtkove razstave pod naslovom Oblačilna dediščina Kamnika in okolice avtorice Alenke Pakiž. Slavnostno odprtje prireditve, katere rdeča nit je peča, bo v petek, 7. septembra, ob l9. uri, na Glavnem trgu v Kamniku, z nagovorom župana Občine Kamnik Marjana Šarca. »Na letošnjih Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine ne bo manjkalo prireditev, ne bo manjkala tradicija. Prireditev je povezana s kulturo nekega naroda, nekega kraja in občine. Naj letošnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine pustijo pečat v srcih vseh nas, ki nam je mar za kulturo naroda,« je županovo sporočilo in vabilo na enega največjih etnoloških dogodkov pri nas.
Sobota bo, kot je že tradicija, posvečena predvsem folklori. Dopoldne bodo nastopile otroške folklorne skupine, večer plesnega izročila pa bodo spletli nastopi Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana. Popoldanski del bo letos obogaten z Linhartovo predstavo Županova Micka, ki je postavljena v čas razsvetljenstva, ko se je v Sloveniji začela razvijati oblačilna dediščina. Uprizorili jo bodo člani KUD-a Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. V nedeljo dopoldne bodo v sodelovanju s festivalom od Celja do Žalca nastopile tuje folklorne skupine, letos iz Črne gore, Litve in Italije.
Prireditev ki velja za največji etnološki festival v Sloveniji, bo vrhunec
doživela z nedeljsko povorko, v kateri se bo predstavilo kar 2.200 narodnih noš iz Slovenije in tujine.
Med letošnjimi posebnostmi je tudi živilska tržnica lokalnih kmetov - Podeželje v mestu na Trgu talcev, ki se bo pridružila sejmu domače in umetnostne obrti.
V. d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar je ob povabilu na 42. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku poudarila: »Dnevi narodnih noš imajo bogato tradicijo in ponosni smo, da ta največji slovenski dogodek na temo oblačilne dediščine prirejamo v Kamniku in to že 42. leto zapored. Že vse od leta 1966 s tem dogodkom ohranjamo bogato etnološko izročilo naših krajev in naših prednikov in tako ohranjamo dragoceno dediščino, iz katere črpamo znanje za prihodnost.«
SAŠA MEJA»
Po opravkih ali na potep? V naravo, planine ali terme? Odslej vas pelje Kamnik bus!
Dolgoletna želja Kamničanov in tudi obiskovalcev po mestnem avtobusu bo v ponedeljek, 27. avgusta, uresničena. Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik skupaj s podjetjem Kam-Bus, d.d. uvajata nov mestno-turistični avtobus, poimenovan Kamnik bus, s 25 sedeži in 7 stojišči. Za ceno 1 evra se lahko s Kamnik busom odpravimo po nakupih, na potep, v naravo, planine. Trasa Kamnik busa bo potekala od Qlandie, preko Zdravilnega gaja Tunjice, Kamniške Bistrice in Term Snovik. Vse dni v tednu, tudi ob praznikih.
Ideja o novem mestno - turističnem avtobusu v občini Kamnik se je porajala dolgo in v letošnjem letu dobila epilog. Na pobudo svetnika Občinskega sveta Občine Kamnik Janeza Balantiča je projekt dobil mesto v občinskem proračunu. »Vedno sem bil mnenja, da se s trdim delom in voljo lahko vsaka, še tako nemogoča zamisel uresniči! Moja ideja o mestnem prometu, katero smo s podporo koalicijskih svetnikov, posluhom občinske uprave in predvsem župana Marjana ©arca uspeli uvrstiti v letošnji proračun, je zato postala realnost!« z zadovoljstvom pravi Balantič.
Pri iskanju čimbolj izvirnega slogana in zunanje podobe avtobusa so sodelovali tudi kamniški osnovnošolci. Slogan so sicer morali izvajalci poiskati sami, k slikovni podobi Kamnik busa pa so pomagale ideje učencev 4. a in b razreda OŠ Toma Brejca pod mentorstvom učiteljice Vesne Kropivsek.
»Že dolgo časa so občanke in občani izražali željo po neke vrste mestnem avtobusu. Glede na dejstvo, da se vse bolj usmerjamo v turizem, pa smo na zadevo pogledali tudi s te plati. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik pod vodstvom Urške Kolar in Občina Kamnik sta skupaj s Kam-bus, d.d, pristopila k projektu, katerega cilj je omogočiti občankam in občanom poceni prevoz na ključne destinacije, šolarjem v šolo, starejšim po nakupih, na pošto, banko in druge ustanove, turistom pa obisk turističnih biserov občine Kamnik. Projekt, za katerega je Občina namenila 40.000 evrov proračunskih sredstev, je v začetni fazi in ga bomo spreminjali glede na pripombe občank in občanov« je o novi pridobitvi na včerajšnji novinarski konferenci povedal župan Marjan Šarec.
Zadovoljni, da je ideja o mestno-turističnem avtobusu realizirana. Z leve: svetnik Janez Balantič - pobudnik projekta, Boštjan Jordan iz podjetja Kam-Bus, v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar in župan Marjan Sarec.
Kamnik bus je mestni avtobus s kapaciteto 25 sedisč in 7 stojišč, ki ima vgrajeno ploščad za lažji dostop invalidov in otroških vozičkov. »Cena vozovnice za eno vožnjo, ki jo bo potnik plačal na avtobusu bo 0,80 evra, kar pomeni, da bo občutno cenejša od sedanje cene za relacijo do 5 km na primestnih linijah, ki je danes 1,30 evra. Posebno dobrodošla pa bo novost uvedbe dnevne vozovnice, s katero se bo potnik v enem dnevu lahko neomejeno vozil za samo 1 evro. Na čip vozovnico bo naložil poljubno število voženj, računalniški sistem na avtobusu pa mu bo v enem dnevu odštel samo eno vožnjo, ne glede na to, da se bo lahko peljal večkrat. Prav tako pa bo cena mesečne vozovnice 25 evrov ugodna in konkurenčna glede na sedanje cene. Mesečna vozovnica bo veljala vse dni v mesecu, veljala pa bo tudi na ostalih primestnih avtobusih, seveda za relacijo, kjer bo vozil mestni avtobus. Kamnik bus bo zelo frekventno povezoval nakupovalni center Qlandia z mestom, hkrati pa bo povezal še mesto s Termami Snovik, Zdravilnim gajem Tunjice in Kamniško Bistrico,« je o novi avtobusni povezavi povedal predstavnik podjetja Kam-bus Boštjan Jordan.
Mestno - turistični avtobus Kamnik bus je dobrodošla novost, ki bo turistične bisere občine Kamnik naredila dostopnejše za obiskovalce, občanom pa omogočila lažji dostop do centra mesta ali nakupovalnega središča. Navdušenja nad tovrstnim povezovanjem ni skrivala v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar: »Obiskovalci Kamnika pri nas praktično vsak dan povprašujejo po izletih na Veliko planino ali želijo zaplavati v Termah Snovik, pa do tja nimajo ustreznega prevoza. To je pravi korak k povezovanju turistične ponudbe, ki lahko različnim ponudnikom prinese tudi boljši obisk.«
Zloženko z voznim redom Kamnik busa občanke in občani Občine Kamnik najdejo v tokratni številki Kamniškega občana, na voljo pa bo tudi v Turistično informacijskem centru na Glavnem trgu 2 v Kamniku. Vozni red bo dostopen na spletnih straneh Občine Kamnik www.kamnik. si Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si ter na spletni strani Kam-bus, d.d. www.kam-bus.si. Na Avtobusni postaji Kamnik pa bo vozni red vseh prog ter aktualni vozni red na ogled tudi preko informacijskega zaslona.
V ponedeljek, 27. avgusta se torej začne potep Kamnik busa, ki pomeni velik korak naprej in obvezo za prihodnost. Vsak začetek brez dvoma potrebuje še veliko dopolnitev in nadgrajevanja. Morda že kmalu z dodatnimi lokacijami in okolju prijaznimi vozili.
pozno popoldne, so člani ansambla Češnjev cvet z Dolenjske in pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica pod vodstvom Primoža Leskovca začeli predstavo o koscih in spravilu sena nekdaj in danes v Tuhinjski dolini
Obiskovalce, ki so v poznem popoldnevu spremljali v igri prikazana kmečka opravila, sta vodili Manja Zebaljec z razlago opravil in dogajanj, Zdenka Klančnik pa z režijo in zgodbo, ki se je začela običajno že zvečer pred naslednjim zgodnjim jutrom in se potem odvijalo tudi s skeči in vragolijami pri opravilih na kmetiji.
Po klepanju kos, odmeri prostorov koscem, tekmovalnih vragoli-jah med košnjo, malici z zeljem in Zganci, ko tudi kačje sline ni manjkalo za »štimungo«, so prikazali nakladanje na lojtrni voz, pravilno in natančno zložbo na njem, da se potem voz s senom med vožnjo h kozolcu ni prevrnil. Prav tako je bilo znanje potrebno za nakladanje (spravilo) v kozolec. Običajno je to počel gospodar. Tokrat pa se je pri teh delili, še posebej pa na vozu in spravilu v kozolec, nadvse izkazala FanikaBalohiz Zgornjega Tuhinja, sicer Jerasova Fani s Stražarjeve domačije iz Zlatega polja v občini Lukovica. V mladih letih je že po-prijela za koso, pa za skladanje v kozolec in tudi za Zerd na vozu ve, kako se poveže, da se seno med vožnjo ne potresa z voza. Pri marsikaterem opravilu je Fani že od nekdaj »zalegla« za nekaj koscev skupaj. In ko je bilo seno v kozolcu, je bil na vrsti še likof in hlapec Silvo je raztegnil meh harmonike. Pred tem pa so fantje in dekleta za kopami, kasneje pa tudi na vozu, »veseloigre počeli«, tako kot včasih. Ob tem pa so seveda domači in tisti, ki so pomagali, popazili, da otroci pri »veselili igrali« niso preveč »oči pasli«.
Vse to in še kaj več so nam prikazali v soboto pri termah v Snoviku kosci in grabljice - člani in članice Turističnega društva Tuhinjska dolina, pa tudi nekaj »nečlanov«.
Manja Žebaljec, avtorica besedil, je poskrbela, da ima »dogodek iz nekdaj in danes« zgodbo.
Organizatorjem že sedmih etnoloških prireditev v Snoviku sta čestitali tudi podžupanja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar (prva z desne) in v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport Kamnik Urška Kolar (tretja z desne). »Letošnje etnološke prireditve so razkrile še en zaklad iz mozaika preteklosti Tuhinjske doline«, je z zadovoljstvom povedal Ivan Hribar, predsednik TD Tuhinjska dolina.
Kako so včasih kosili in spravljali seno
Razstava toplarjev in Zupanova Micka sta pred košnjo »poskrbeli«, da so bile kose koscev na dan košnje ostre in so imele grabljice res kaj pograbiti in »za v kozolec dati«
Po košnji pride na vrsto malica - zelje, špehovka, klobasa...
Srečo Urankar, predsednik etnološke sekcije TD Tuhinjska dolina: »V pripravi etnoloških prireditev je vtreh dneh sodelovalo blizu sto članov oziroma domačinov. Iskrena hvala vsem.«
Lestor v Kamniku, pa je odlično oziroma kar mojstrsko upodobil Kadunčev toplar v razmerju 1 proti 10. Več kot tisoč ur dela je vložil v to umetnino, ki mu je služila tudi kot podpora njegovi diplomski nalogi izpred dveh let. Tokrat pa je vsekakor krona celotne razstave in nedvomno tudi osrednje etnološko sporočilo, da so številni toplarji še danes značilni okras krajine in življenja v Tuhinjski dolini
Razstavo je vokalno in instrumentalno bogato uokvirila Marinka Šare iz Češnjic, ki je z znanjem iz m letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani - smer klaviature tudi opozorila, da se ji, morda še malce sramežljivo, že vabljivo odpira oder z nastopi
Veseloigra Županova Micka
Člani KUD-a Ivana Cankarja iz Šmartnega so se predstavili z Linhartovo veseloigro Županova Micka. Čeprav so ob 60-letnici društva v začetku julija v letnem gledališču v peskokopu Gradišče z Županovo Micko tri večere polnili prostor za gledalce, tudi tokrat v Bizjakovili dolinah v Snoviku ni manjkalo obiskovalcev.
Zgodba, govor iz časov Linharta, domala profesionalna izvedba igralcev, izstopala sta še posebno župan Jaka - Janez Pavlic in Mickin ženin Anže - Igor Zavbi, pa tudi Micka - Maja Korošec, s celotno igralsko zasedbo v režiji Franca Modrijana je bila mladostno prepričljiva v času jezika in zgodbe.
Napovedala je, da so turistični kosci v društvu skrbno pripravili kose za košnjo, grabljice pa se pripravile na spravilo sena v kozolec naslednjega dne.
Mrzle rose, ostre kose... pa zelje, klobase, špehovka
Po sejmu, ki se je začel sredi sobotnega dopoldneva in trajal tja v
Ob vseh obujenih zanimivostih nekdanjih del in opravil pri košnji in spravilu sena v Tuhinjski dolini pa je bila posebna ta, da smo vsi, ki smo bili zgolj gledalci (pa tudi kronisti za poročanje), spremljali zares zanimivo predstavo - pravo igro del in običajev na prostem Za to, da sta ob vseh koscili in grab-ljicali še posebej zabavno izstopala gospodar Boštarjev France (Franc Šuštar - Loke) in hlapec Silvo (Silvo Osolnik - Snovik) pa sta poskrbeli izkušeni voditeljica Manja Žebaljec in režiserka Zdenka Klančnik
V treh dneh blizu sto sodelujočih
Predsednik etnološke sekcije TD Tuhinjska dolina Srečo Urankar je letošnji prikaz ocenil kot uspešno obuditev še enega koščka iz življenja, dela in običajev v Tuhinjski dolini: »Po predlanskem čebelarjenju, lanskem spravilu lesa smo tokrat predstavili košnjo in spravilo sena. V treh dneh je pri pripravi in predstavah sodelovalo blizu sto članov društva in domačinov iz doline. Vsem se iskreno zahvaljujem.«
Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar pa je ob zaključku zadovoljen ugotovil: »Društvo s sekcijami za pohodništvo (poti), za izgled (sončnice, marjetice, balkoni), s turističnim podmladkom, ki je letos z mentorico Olgo Drolc dobilo zlato odličje m tekmovanju Turizmu pomaga lastim glava, in še posebno s
Zdenka Klančnik, socialna delavka, sicer pa že 30 let aktivna v režiji in učenju igralcev. »Dobri so ti igralci. Silvo Osolnik (ki so mu karakterne zabavne vloge pisane na kložo) je enkrat rekel Francu Šuštarju: »Pa kaj ti daš režiserki, da si v igrah vedno gospodar?«
Seno je treba zgrabiti in naložiti na voz.
Za konec pa še »likof«, Silvo pa je na harmoniki raztegnil meh.
Gledališki Koncertni Glasbeno scenski Filmski
Županovo Micko so v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik odlično uprizorili igralci KUD Ivan Cankar iz Šmartnega z režiserjem Francem Modrijanom.
»Jutri zjutraj bomo Pr' Boštaijevih zgodaj Zjutraj začeli košnjo,« pove gospodar France dekli Ivi, po tem, ko se je že pogovoril Z ženo Ano, da mora pripraviti za kosce in grabljice zelje, klobase, špehovko... Ker se »tam čez« zvečer sliši fantovsko petje, naroči Ivi, da mora takoj po hlapca Silvota, da ne bo zjutraj ves krmežJjav. Iva gre rada ponj, saj ji tudi ni čisto vseeno, da ga dekleta poznajo kot veseljaka. In tako se zgodi, da Silvo »pripodi« Ivo domov.
tokratnimi sedmimi etnološkimi dnevi, potrjuje svoje raznovrstno in bogato turistično poslanstvo za prepoznavnost Tuhinjske doline. Naj omenim samo pohodništvo, rekreacijo, pešpoti, kolesarjenje... in od nedavna Telovadnico v naravi. Vse to in še več so vsebine, ki privabljajo obiskovalce, spodbujajo različne poslovno-turistične dejavnosti v dolini in oblikujejo ter bogatijo njene prepoznavnosti. Zato sem v prizadevanjih za turistični razvoj in predstavitev naravnih in življenjskih lepot tega dela kamniške občine zadovoljen, da smo tokrat prikazali še en zaklad iz bogatega tovrstnega mozaika Tuhinjske doline.«
Organizatorjem že sedmih etnoloških prireditev v Snoviku sta čestitaM tudi podžupanja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar in v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport Kamnik Urška Kolar.
Besedilo in foto: ANDREJŽALAR
Gospodar še pred zoro skleplje koso.
Z odprtjem razstave z etnološkim predznakom v prostorih recepcije Term Snovik (odprta je še do konca tega tedna!) so se v četrtek 16. septembra, začele leto-
šnje 7. etnološke prireditve Turističnega društva Tuhinjska dolina v Snoviku.
V okviru Etnološke sekcije, ki ji zadnja tri leta predseduje Srečo Urankar, je obiskovalce nagovorila Manja Zebaljec, M je pripravila razstavo toplarjev oziroma kozolcev,
po katerih je danes Tuhinjska dolina s številnimi toplarji primerljiva z Zgornjo bohinjsko dolino. Predstavila je sicer ne ravno obsežno, vendar vsebinsko bogato etnološko vsebino doline z razstavo maket, slik, razglednic kozolcev in toplarjev v njej.
Anja Tabakovič iz Potoka s fotografijami predstavlja toplarje v dolini. Jože Zibert iz Zajasovnika je življenjsko povezan z naravo in lesom, predstavil pa je maketo toplarja v Zajasovniku, koliko sto ure je porabil za njeno izdelavo ni šteL Matej Slapar iz Srednje vasi z znanjem iz grafične šole se je predstavil s tremi rastrskimi slikami toplarjev. V vsaki sliki formata A 4 je vloženih vsaj 50 ur dela, da je z drobnimi pikicami dosegel prepoznavnost toplarja. Ob odprtju razstave pa je s svojo harmoniko poskrbel še za glasbeno popestritev dogodka. Klemen Slapar iz Srednje vasi, ki se je po osnovni šoli v Šmartnem šolal v Ljubljani in Mariboru, sedaj pa je mizar v podjetju
Klemen Slapar iz Srednje vasi je mojstrsko upodobil Kadunčev toplar v razmerju 1 proti 10. Več kot tisoč ur dela je vložil v to umetnino, ki mu je služila tudi kot podpora njegovi diplomski nalogi izpred dveh let.
REPORTAŽI Z ODLIČNIH PREDSTAV
24. avgust 2012
Vojak Svejk v družbi kamniških igralcev navdušuje občinstvo
V Poletnem gledališču Studenec je Kulturno društvo Mirana Jar-ca pod taktirko režiserja Alojza Stražarja letošnje poletje uprizorilo
odličnojjredstavo in vedno aktualno komedijo Dogodivščine dobrega vojaka Svejka Jaroslava Haška. Trinajstim uprizoritvam, ki so bile razprodane, so v teh dneh zaradi velikega zanimanja obiskovalcev dodali še tri predstave, v vseh pa nastopajo večinoma igralci iz Kamnika, Domžal in okoliških krajev.
Švejk nas je nasmejal do solz
Po predlogi A. Aranickega je predstavo dramatiziral in spesnil Roman Končar, v vlogi dobrega vojaka Švejka pa je blestel Kon-
rad Ržorn-Kondi Priljubljeni protagonist, ki se je prikupil mnogim filmskim in gledališkim režiserjem, vedno znova navdušuje s svojo preprosto in umirjeno logiko, s katero na komičen način reši prav vsako zagato, četudi je smrt-
no resna, pravi o Haškovem delu režiser Stražar. Kondi doda, da so Dogodivščine dobrega vojaka Švejka mnogo več kot komedija, saj je v njegovih pustolovščinah veliko dobrega, je veliko smešnih plati, v njih pa resnice, ki pomagajo, da je življenje tudi v teh kar težkih časih prijetnejše. Predsednik Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan, duša poletnega gledališča in likrati režiser vseh domačih predstav Alojz Stražar je povedal, da so želeli tudi z
Svejk Jaroslava Haška je po vsem svetu postal pojem nenasilnega odpora proti brezčutnim avtoritetam, posameznikom in institucijam, predvsem pa proti nesmiselnim vojnam, ki jih te vedno znova povzročijo. Ravno zaradi te vedno aktualne tematike je letošnja predstava bila še toliko bolj priljubljena med obiskovalci. (foto: Bojana Klemene)
Nekaj kamniških igralcev, ki soustvarjajo dogajanje na odru, je povedalo:
Alojz Stražar, režiser letošnje predstave Dogodivščine dobrega vojaka Svejka, je gonilna sila Poletnega gledališča na Studencu. Že vrsto let v svoje poletne predstave vključuje tudi amaterske igralce iz kamniške občine, vsako predstavo pa si ogleda tudi veliko Kamničanov. Letos je Stražar z vojakom Svejkom zadel piko na i ter nasmejal in navdušil gledalce na razprodanih predstavah.

vlada tu, se to pozabi. Veliko sem bil prisoten v kamniškem kulturnem življenju, a take energije, kot vlada tu, žal nikoli nisem začutil.
premierno predstavo so res naporne, a ker smo vsi tukaj pri igri s srcem, je vse lažje, zato se ni težko odpovedati poletnim vikendom.
Dobri vojak Svejk (Kondrad Pižorn-Kondi) je s svojim stavkom »Pokorno javljam - zdravniški konzilij me je že spoznal za idiota!« spravljal v obup majorja Birnisa (Metod Palčič, drugi z leve), nadporočnika Luka-ša (Jure Sešek) in vojnega zdravnika dr. Bautzeja (Rajko Majdič), a hkrati neizmerno zabaval občinstvo. (foto: Uroš Zagožen)
letošnjo predstavo obiskovalce znova predvsem sprostiti in razvedriti ter se v predstavi čim bolj izogniti politiki in jo raje začiniti z veliko petja, ki gre takoj v uho. Za glasbo je znova poskrbel Slavko Avsenik mlajši, skupaj s pevci kamniškega zbora Šutna. Pri predstavi je sodelovalo 110 ljudi, od tega jih je več kot osemdeset stopilo na oder. Poleg Kondija so to še Jure Sešek, Jože Vunšek, Pia Brodnik, Robert Vrčon, Zoran Potočan in še mnogi ...
Dobre predstave ni brez Kamničanov
V igralskem zboru smo lahko zasledili tudi nekaj kamniških igralcev, ki so predstavam na Studencu zvesti že vrsto let, letos pa je prvič v vidnejši vlogi majorja Bernisa nastopil Metod Palčič, nad katerim je Stražar izredno navdušen, v ostalih vlogah pa nastopajo še Roman Zorman, Maruša Lampret, Martina Golob Bohte, Bojan Klemene, Zinka Skoporc ter pevke in pevci iz KPZ Sutna Kamnik. Za domače predstave v Studencu je vedno značilno, da v njej nastopajo amaterski igralci iz okolice, ki s svojim navdušenjem in predanostjo pri-
Kamničan Metod Palčič je v letošnji predstavi Dogodivščine vojaka Svejka prepričljivo odigral eno izmed glavnih vlog. Predstava, kjer se smeh prepleta s petjem in hudomušnimi izjavami vojaka Svejka, je v petih poletnih vikendih navdušila in požela aplavz v razprodanem poletnem gledališču v Studencu. (foto: Uroš Zagožen)
pomorejo k uspehu poletne igre. Stražar priznava, da je letošnja predstava presenetila celo njega. Ker je že od nekdaj vključen v kulturno dogajanje v naši regiji, seveda pozna veliko kamniških kulturnikov, s katerimi zelo rad sodeluje. »Pogosto pomislim, da bi po toliko letih res težko naredili dobro predstavo brez Kamničanov«, zatrjuje Stražar.
O letošnji predstavi s Švejkom je razmišljal kar pet let, preden je oživela na odrskih deskah, obljublja pa, da bo zanimivo tudi v prihodnje.
Pokorno javljam, kot skozi celo igro pravi Svejk, da je predstava Dogodivščine dobrega vojaka Svejka bila res odlična in nadvse zabavna.
BOJANA KLEMENC
Zinka in Roman Zorman, Pista Kakony: Z zborom Šutna sodelujemo pri igrah na Studencu že od leta 2000. Režiser Stražar nas je povabil k sodelovanju pri opereti Planinska roža in od takrat smo redno na odru, ne samo s petjem, temveč tudi manjšimi vlogami. Imamo se fajn. Bi bil zelo vesel, če bi tudi v Kamniku uresničili kakšen podoben projekt, a menim, da trenutno ni nikogar, ki bi ga lahko izpeljal. Stražar je res velik entuziast. Na vseh predstavah opažava tudi velik obisk Kamničanov, kar naju veseli. Nad predstavo so zelo navdušeni.
Vdova Rošlinka v Tunjicah
Sredi julija so člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta v letnem gledališču na pobočju pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah uprizorili komedijo Vdova Rošlinka, ki jo je leta 1925 napisal Cvetko Golar. Še istega leta so jo pod vodstvom znanega režiserja Frana Lipaha uprizorili v Mariboru in nato v Ljubljani.
Martina Bohte Golob: Moja naloga pri igri je, da kot korepetitorka spremljam zbor, tudi pojem. Tukaj se počutim odlično, saj smo super družba. Rada imam gledališče in petje, zato sem srečna, da je moje poletje tako kulturno razgibano. Imam se krasno. Vsi nastopajoči vložimo v predstavo veliko prostega časa, a če imaš nekaj rad, počneš to z veseljem. Težko si predstavljam, da bi kaj podobnega ustvarili v Kamniku, saj ne premoremo tako vsestranskega , kot je gospod Stražar. Menim, da tudi tukaj ne bo več tega gledališča, ko ne bo več režiserja Stražarja.
Metod Palčič, major Bernis: Nad
dogajanjem v Studencu sem navdušen, všeč mi je tako ekipa kot prizorišče. Letos nastopam prvič in sem vesel, da so me vsi tako lepo sprejeli medse. Na odru je posebna energija in »fajn« je nastopati pred polno tribuno občinstva. Na vsaki predstavi smo vedno znova presenečeni nad številom gledalcem in vzdušjem, ki vlada med predstavo. Priprave na predstavo so nam vzele nekaj časa, na igri se potrudimo in damo vse od sebe in priznam, da na odru neznansko uživam. Za prvo leto sem kar precej na odru, vloga mi je bila izziv. Res je, da vaje in nastopi vzamejo kar precej prostega časa, a zaradi pozitivne energije in navdušenja, ki
Maruša Lampret, Meščanka Marija: Tukaj nastopam že tretje leto, letos v vlogi malo bolj opravljive meščanke Marije. Na odru se počutim krasno, predvsem mi je všeč buren odziv publike. Verjamem, da bi tudi v Kamniku lahko pripravili kaj podobnega, le ne vem, kje bi bilo ustrezno prizorišče. Vaje pred
Zgodba govori o vdovi, ki se že po treh mesecih po smrti moža naveliča samskega življenja in poskuša na vsak način omrežiti mladega soseda. Pri tem posega po vseh sredstvih in se ne zaustavi niti ob dejstvu, da je v mladeniča zaljubljena njena hči. Vendar je na srečo tako, da mladost premaga vse težave, saj se zgodba razplete v dobro mladih zaljubljencev.
Vdova Rošlinka sodi v slovensko klasiko, pa je kljub temu aktualna. Posebej, če jo zaigrajo Tunjičani in Tunjičanke. V delu o radoživi vdovi so nastopili: Petra Kočar (vdova Rošlinka), Martina Stele (Manica), Špela Urh (Tončka), Anže Slana (Janez Ro-žman), Tomaž Černevšek (Balantač), Matjaž Sedušak (Jernejec), Domen Matjaž (Gašpar), Sašo Mikuž (To-mažin), Bogo Čimžar (Blažoji), Nejc Černevšek (Tinče) in Marta Černevšek (Rožmanka).
Delo je režiral in scensko zasnoval Dominik Krt, ki zna odlično voditi igralce in tenkočutno posodobiti starejša besedila. Scenske elemente je izdelal Janez Leskovec, poslikal pa jih je Janez Humar. Kostume sta si zamislili dr. Marjanca Klobčar in Ana Stele. Za osvetlitev sta skrbela Miha Urbanija in Tina Grajzar, za tehnično izvedbo pa Dream Studio Krt. Celotno organizacijo pa je vodila predsednica Kulturnega društva dr. Franceta Steleta Ana Stele.
Postavitev odra za gledalce in scene zahtevata veliko dela. Posebej se moramo zahvaliti vsem Tunjičanom, ki so pod vodstvom Justina Klanjška postavili oder za gledalce in uredili prizorišče. Pa seveda vsem, ki so
prodajali karte, skrbeli za red in še bi lahko naštevali.
V Tunjicah nastaja kamniško poletno gledališče
V Kamniku, na pobočju pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah, tako počasi nastaja kamniško letno gledališče.
Zanj si že več let prizadevajo delovni člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta iz Tunjic pod vodstvom predsednice Ane Stele in umetniškega vodje Dominika Krta, seveda ob podpori prebivalcev sosednjih naselij, pa ne je besedni, ampak delovni.
Člani društva so se odločili, da bodo gojili pristno ljudsko igro in lju-biteljstvo. V uprizoritvah nastopajo samo amaterji, večinoma domačini. Ker je gledalcev vsako leto več, smo prepričani, da je tako gledališče potrebno.
anekdot o pomembnih Slovencih preteklih dob.
Letno gledališče v Tunjicah je res pravo letno gledališče, zagotovo eno najlepših daleč naokoli. Ker pa ni strehe, so igralci in organizatorji zmeraj v strahu, kakšno bo vreme. Letos so tako gledalci pri eni od predstav zaradi sicer kratkotrajnega viharja morali oditi (odteči!) po prvem dejanju. Predstavo so si od začetka do konca lahko ogledali šele naslednji večer. Zanimivo pa je, da je večina prišla še enkrat v Tunjice.
Delo društva podpirajo občina z denarjemjz sklada za kulturo in sponzorji. Če odmislimo strah, ka-
kšno bo vreme v času predstav, ima Kulturno društvo dr. Franceta Steleta še druge velike probleme, zlasti s pomanjkanjem prostora za shranjevanje kulis, oblačil ipd. Kulise za zdaj hrani Helena Stele na Kovinarski cesti v Kamniku, oblačila pa predsednica društva. Ker pa je teh stvari vedno več, se postavlja vprašanje kako naprej. Društvo tudi ob podpori krajevne skupnosti teh problemov ne bo moglo rešiti. Upajmo, da bo žlahtni amaterizem podprla občina. Morda s pomočjo pri iskanju evropskih sredstev ali kako drugače.
Marjeta Humar Foto: Matjaž Sedušak
Društvo vsako leto uprizori eno delo, ob koncu leta pa pripravi še občinsko miklavževanje na pobočju Malega gradu v Kamniku. V preteklih letih so si gledalci ogledali igro o Petru Pavlu Glavarju, Jurčičevega Desetega brata, Medvedovo delo Stari in mladi, lani pa Veselite se, v katero je bila povezana cela vrsta
M% Kulturna I društva
iranJ
12. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
Škocjan pri Domžalah STUDENEC 2012
n i . i ■ |.w .	Domača gledališka predstava
Poletno gledališče Studenec	komedija
Zadnja predstava: D0GQd^Č",^
sobota
v DOBREGA VOJAKA
25. avgust SVEJK
ob 20. uri
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:
051 / 61 61 51 (Marjana) 051 / 61 41 41 (Urša)
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure

Nakup vstopnic preko spleta:
www.studenec.net
I postankih klope
ZLOGLASNI NUSZ
Jesen pomembnih odločitev
Prvo polletje našega mandata se je zaključilo precej burno, z napovedjo glasovanja o zaupnici vladi. Po julijskem sestanku predsednikov strank in vodij poslanskih skupin je bil dosežen dogovor, da odločanje o zlatem fiskalnem pravilu, državnem premoženjskem holdingu in sanaciji državnih bank preložimo na jesen. Odločitev je bila razumna, saj bi v nasprotnem primeru vlada padla. Slovenija bi tako sredi poletja ostala brez vlade s polnimi pooblastili in v vrtincu hude politične krize. Čeprav smo se temu scenariju začasno izognili, so naše bonitetne ocene kljub vsemu padle. Sporočilo bonitetnih agencij je bilo jasno: Slovenija je svoje probleme iz poletja zgolj preložila na jesen.
Številni me sprašujejo, kaj sploh so bonitetne ocene in zakaj se poslanci tako obremenjujemo z njimi. Najbolj preprosto bi bonitetno oceno države razložil kot oceno, kakšna je verjetnost, da bo država izposojeni denar vrnila. Visoka bonitetna ocena države pomeni veliko zaupanje v to, da bo država izposojeni denar vrnila. Nižja kot je bonitetna ocena države, bolj banke dvomijo v to, da bodo izposojeni denar dobile nazaj. Z bonitetnimi ocenami so neposredno povezane obresti. Boljšo kot ima država bonitetno oceno, bolj so ji banke pripravljene posoditi denar z nizkimi obrestmi. Slabšo kot ima država bonitetno oceno, manj je bank, ki so pripravljene posoditi denar, prav tako pa svoje tveganje zavarujejo z visokimi obrestmi. Nižanje bonitetnih ocen Slovenije pomeni večanje obresti za posojeni denar Sloveniji in večanje možnosti, da nam v nekem trenutku nihče več ne bo hotel posoditi denarja. Kje je torej bistvo problema in zakaj se poslanci obremenjujemo z bonitetnimi ocenami? Največja nevarnost je, da Sloveniji v kratkem nihče več ne bo hotel posoditi denarja. Tako z zadolževanjem ne bomo mogliohranjati sedanjih plač, pokojnin, socialnega in zdravstvenega varstva. ©e hujši problem je, da se je s primanjkljaji iz preteklih let nabralo že za več kot 17 milijard evrov dolgov, ki jih bo potrebno vrniti. Leta 2013 moramo vrniti 2,5 milijarde evrov, ki smo si jih izposodili v preteklosti, leta 2014 pa še 2 milijardi. Da bodo stvari jasnejše, naj za primerjavo povem, da smo z zakonom o uravnoteženju javnih financ naše odhodke zmanjšali za manj kot eno milijardo evrov, pa poglejte koliko vroče krvi je bilo. Velike pretrese in nenadno znižanje standarda državljanov lahko preprečimo le tako, da se ponovno zadolžimo za tisto, kar nam bo konec leta zmanjkalo in kar moramo vrniti v prihodnjih dveh letih. Če se bo zlasti politična kriza še naprej stopnjevala, potem se lahko uresniči črni scenarij, ko si Slovenija ne bo mogla nikjer več izposoditi denarja. Brez izposojenega denarja pa naših težav ne bomo mogli reševati postopno, ampak jih bomo prisiljeni reševati takoj. Možnosti sta samo dve: 1. da sami zmanjšamo javno porabo za vse manjkajoče milijarde; to bi v praksi pomenilo novi zakon o uravnoteženju javnih financ, ki bo najmanj trikrat hujši, kot je bil letošnji; 2. pridobitev denarja iz evropskih reševalnih skladov. Za pridobitev tega denarja mora država izpeljati ostre varčevalne ukrepe in reforme. Skratka, nobena od obeh možnosti ni dobra in obe pomenita bistveno zmanjšanje standarda državljanov.
Vsem tem črnim napovedim se je še mogoče izogniti, če bo jeseni prevladala treznost. Poslanci bomo morali pokazati odgovornost do države in pozabiti na vsakodnevna razhajanja. Z zlatim fiskalnim pravilom, zapisanim v ustavo, bi jasno sporočili, da v prihodnosti nameravamo omejiti našo porabo. Državni premoženjski holding bi lahko prispeval k boljšemu upravljanju državnega premoženja, zlasti k večjim prilivom v državni proračun. Sanacija bank pa je tako ali tako nujna za normalizacijo slovenskega bančnega sistema in s tem povezano boljšo podporo gospodarstvu.
MATEJ TONIN, poslanec
Glasna in zloglasna tema »nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišCa« se kar ne potihne. Zloglasna zato, ker je po žepu udarila mnoge KamniCane, glasna pa zato, ker so dandanes take teme se posebej glasne.
Pravzaprav ne vemo, kaj nasprotnike odloka najbolj moti. To, da bi morali prevzeti podatke iz uradnih evidenc (saj prav to smo storili, posledica pa so bile številne pritožbe prav iz tega naslova), ali to, da smo, ker so uradne evidence v doloCenih primerih ali slabe ali pa za potrebe uporabe odmere nadomestila popolnoma neprimerne, izvedli terenski ogled.
Nasprotniki pravijo, da druge obCine svoje podatke uporabijo iz GURS-ovih evidenc. Ravno v tem je srž problema! Vse ob-Cinske evidence v Sloveniji so lastne, unikatne, rezultat korektur na podlagi utemeljenih pritožb in usklajevanj, taksnih in drugaCnih iz mnogih let nazaj. Vzemimo kar obCino Kamnik kot primer. Mar hoCete s tem reCi, da je ObCina Kamnik vsa ta leta do sedaj na t.i. zakonit naCin prevzemala podatke iz uradnih evidenc? Ti so mimogrede za potrebe uporabe odmere nadomestila za obCine v veCini neprimerni in pomanjkljivi, kar želimo na primeru pojasniti v nadaljevanju.
Prav to pa je ministrstvo ugotovilo po tem, ko je, se vedno trdimo, prenagljeno, napisalo prvi dopis, v katerem je obCino pozvalo k takojšnji razveljavitvi odloka (v celoti!), Cemur pa je sledil drugi, saj je v njem tudi ugotovljeno, da je za nejasno situacijo kriva nekonsistentna zakonodaja, ki jo bo treba v Cim krajšem Casu spremeniti in da situacija niti najmanj ni preprosta. OCitno se razsežnosti problematike niti ni zavedalo. Res pa je prvotni dopis pisala ena izmed pravnic in v imenu ministrstva »žugala« obCini, Ces, ministrstvo ima vedno prav, saj zato pa je ministrstvo, ki se je v tem pri-
meru postavilo v vlogo inkvizi-torja, brez možnosti zagovora in pojasnila.
Ministrstvo je torej obCini Kamnik predlagalo, na kakšen naCin lahko lastne podatke evidence NUSZ-ja prenese v geodetske evidence, vendar se je izkazalo, da je ministrstvo obCini v tem primeru naložilo le delno izvedljivo nalogo.
Morda bi ob vseh vehement-nih trditvah opozicije, da preostale obCine pa delajo tako, kot nalaga ministrstvo, le ObCina Kamnik se gre nekaj svojega, postavili vprašanje, naj pokažejo eno samo obCino, ki je svojo evidenco v vseh elementih in v celoti prevzela iz uradne oziroma naredila obratno, tako kot veleva ministrstvo, torej svojo evidenco predala na GURS.
Kaj se je zgodilo v praksi? GURS doloCenih, pravzaprav kar veCine podatkov, ki jih Ob-Cina vodi v svojih evidencah, v državne evidence ne more vpisati. Ta ugotovitev tudi sledi iz njihovega dopisa, ki toCno navaja, katere izmed podatkov iz obCinskih evidenc lahko prevzame in katerih ne, ker jih enostavno ne vodi. Torej ObCi-na mora imeti lastno evidenco (tako kot do sedaj in tako, kot to poCnejo vse obCine), katero vodi in vzdržuje za namen odmere nadomestila.
Seveda je za razumevanje celotne slike pomembno vedeti, katere podatke v svojih evidencah vodi GURS ter katere za potrebe odmere vodijo obCine. Pa ostanimo pri konkretnem primeru. ObCina vodi podatke o zavezancu za plaCilo nadomestila, ki po davCni zakonodaji ni nujno lastnik niti uporabnik temveC zavezanec, katerega doloCi skupnost uporabnikov. Tega podatka v GURS-ovih evidencah ni, temveC ta vodi zgolj podatek o lastniku objekta.
Pa se vrnimo na magiCno število 3.000 pritožb, s katero se ves Cas na najrazliCnejse naCine operira. Kar tretjina pritožb iz javne razgrnitve se je namreC
nanašala prav na podatek o zavezancu. Ker smo prevzeli podatke iz uradnih evidenc (da, prav to smo storili), smo obvestila o informativnih izraCunih odmere pošiljali vsem, ki so bili prijavljeni na naslovu. Prejeli smo številne pritožbe, ki, roko na srce, to pravzaprav niti niso, v katerih so nas pritožniki obvestili o tem, komu naj se v prihodnje kot zavezancu posreduje odmerne odloCbe.
Če bi, kot navaja ministrstvo in kot zahteva opozicija, prevzeli podatek iz uradnih evidenc, v tem konkretnem primeru bi bil to podatek o lastniku in ne o zavezancu, bi tekom izdaje odmernih odloCb na davCno upravo zopet prejeli številne pritožbe iz tega naslova, predpostavljamo, da zopet z oCitkom, da v javni razgrnitvi te niso bile upoštevane. Geodetska uprava podatka o zavezancu ne vodi, obCina pa ta podatek potrebuje, zato pa ima lastno evidenco. In tako naprej vsako leto vedno znova v zaCaranem krogu.
In se drug primer. V naravi obstajajo primeri, ko katastrski podatki ne izkazujejo dejanskega stanja v naravi, na primer zgrajeni prizidki, ugotovljeni med terenskim ogledom, ki že služijo svojemu namenu-upo-rabi, v geodetske evidence pa se niso vpisani. Tudi v takem primeru naj obCina nadomestila za to spremembo stanja ne bi smela obraCunati, Ceprav zakonodaja obstaja in krovni zakon za odmero nadomestila - Zakon o stavbnih zemljisCih iz leta 1984 doloCa, da se nadomestilo za objekte, ki se uporabljajo, odmeri. Kdo ima prav? Katera zakonodaja velja?
Geodetska uprava po svojih ugotovitvah torej veCine podatkov, ki jih ObCina vodi v svojih evidencah, v državne evidence ne more vpisati, zato obCine morajo imeti lastno evidenco. Če ministrstvo tega ob-Cinam ne bi dopustilo, potem odmere nadomestila v Sloveniji ni mogoCe veC izvajati!
Lastna evidenca obCine pa je nujni pogoj za praviCno od-
mero nadomestila. Ni mogoCe vzeti kot pravilo, da obCina vsakoletno prevzame državne evidence, ker so le te drugaCne od obCinskih in služijo drugim namenom. Je pa prav, da Ob-Cina lastno evidenco vsakoletno preveri z državno in morebitne spremembe v državni evidenci vpise v svojo. To je ObCina Kamnik tudi storila.
Nejasnosti in dejanska neskladja med Zakonom o stavbnih zemljisCih, Zakonom o graditvi objektov in Zakonom o evidentiranju nepremiCnin torej ne smejo biti razlog, da nespornemu zavezancu za odmero nadomestila le tega ne bi odmerili.
Z vzpostavitvijo lastne evidence (kakršno imajo praktiCno vse slovenske obCine vsaj od uveljavitve ZGO-1 dalje, tudi dosedanja evidenca ObCine Kamnik je bila taksna), je ObCina Kamnik zagotovila enakomerno in praviCno obravnavo vseh zavezancev, kar je bil nas poglavitni namen.
Ob striktni zahtevi, da vse obCine podatke za odmero nadomestila vzamejo iz državnih evidenc - katastra stavb ali registra nepremiCnin, torej, da svojih evidenc ne smejo uporabiti, potem odmere nadomestila za naslednje odmerno leto ne bo mogla izvesti nobena slovenska obCina. Preprosto zato, ker podatkov, ki so nujno potrebni za odmero nadomestila, Geodetska uprava v tem trenutku ne sme vpisati v svoje uradne evidence.
Kakšno je dejansko število pritožb na odmerne odloCbe? Te dni smo jih dokonCno prevzeli na DURS. Pritožb je 450. Povsem obiCajna številka. Obi-Cajna v primerih, ko je evidenca vzpostavljena in se vsakoletno rutinsko obnavlja. Ob vsem viku in kriku smo jih priCako-vali vsaj petkrat toliko.
Seveda jih bomo skrbno pro-uCili, dopolnitve odloka pa tudi že pripravljamo.
mag. Janja Zorman Macura, višja svetovalka za odnose z javnostmi in protokolarne zadeve, Občina Kamnik
Z glavo skozi zid, četudi so zraven vrata
Polemika o obCinskem odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljisCa (NUSZ) se je zaCela že kmalu po njegovem sprejemu, intenzivirala se je letos spomladi, ko so opozicijske svetniške skupine (LTS - Za Kamnik, NSi - Nova Slovenija, LDS - Liberalna demokracija Slovenije, SMS ZELENI - Stranka mladih Slovenije-Zeleni Evrope in SNS - Slovenska nacionalna stranka) dvakrat poskusale toCko o odloku uvrstiti na dnevni red sej obCinskega sveta. V nameri, da obCinski svet ponovno razpravlja o odloku, ki je že po informativnih izraCunih pokazal mnoge slabosti, smo bili s strani župana in koalicije zavrnjeni. Zato smo se obrnili na druge institucije, med drugim smo kamniški odlok poslali tudi na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) in jih zaprosili, da se do njega opredelijo in preverijo zakonitost.
Na spletni strani Občine lahko objavlja le koalicija
Ker se je komunikacija dogajala v drugi polovici junija in v juliju, ko so mnogi obCani na dopustu in ne morejo podrobneje spremljati medijev, se nam zdi potrebno, da v Kamniškem obCanu pojasnimo dogajanja, se posebej, ker nam to ni bilo omogoCeno na spletnih straneh obCine, kjer so objavljali le odzive župana in koalicije na nase dokumente, zato obCani niso mogli dobiti celovite slike.
Nemudoma moramo popraviti Odlok
MzIP se je odzvalo na kamniški odlok 18. junija 2012 in pozvalo ObCino Kamnik k razveljavitvi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljisCa in da naj obCina preneha izdajati odloCbe na podlagi spornega odloka. Opozicijske svetniške skupine smo sredi julija v skladu z Zakonom o dostopom do informacij javnega znaCaja pridobile ta dopis. Župan se nanj po našem mnenju ni primerno odzval, zato smo se v opoziciji odloCili za vložitev zahteve za izredno sejo ObCinskega sveta. Zahteva je bila vložena 23. julija, isti dan pa je obCina prejela s strani MzIP drugi dopis. Tudi ta je bil jasen v ugotovitvi, da je odlok v neskladju s slovensko zakonodajo in ga je potrebno nemudoma popraviti in ministrstvo o obvesCati o nadaljnjih korakih.
Nezakonito in nepravilno zbrani podatki zdaj v uradni evidenci
Temeljno dejstvo je - gre za kršitev zakonodaje pri zbiranju podatkov za doloCitev oz. odmero nadomestila, kar je zajeto v 4. Clenu kamniškega odloka. Zajem podatkov za potrebe izraCuna nadomestila je po razlagi ministrstva možen samo iz uradnih evidenc, Cesar pa ObCina Kamnik ni poCela, saj je za izraCun
uporabila bazo podatkov, ki so jo na podlagi terenskih ogledov za obCino Kamnik pripravili v podjetju Locus. To je župan v zavrnitvi za sklic izredne seje tudi odkrito priznal. ObCina bo podatke naknadno predala GURS-u in šele s tem bodo ti podatki postali del uradnih evidenc, na podlagi katerih bi lahko obCina izdala odloCbe. ObCina je z nezakonitim Odlokom doloCila metodo, po katerem podatki, ki jih doloCi na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije, ostanejo v veljavi, dokler iz uradnih evidenc ni razvidno drugaCe, kar pa je ravno obratno kot pravi zakonodaja, po kateri postanejo podatki veljavni šele takrat, ko so vpisani v uradno evidenco.
Dopis z ministrstva ni brezpredmeten
ObCina je za vsa ta dejstva vedela že 19. junija, to je bilo 14 dni pred zaCetkom izdajanja DURS-ovih odloCb obCanov. Izdajanje odloCb bi lahko torej zaCasno ustavili, do razjasnitve vseh nejasnosti v odloku. Vendar je obCina pustila, da DURS opravi svoje delo do konca, vmes se je pogovarjala z MzIP in jim pri tem ni povedala, da se odloCbe izdajajo. Zato je MZIP v drugem dopisu obCini lahko le ugotovilo, da je bil njihov prvotni poziv, da naj občina preneha z odmerjanjem NUSZ na podlagi spornega Odloka brezpredmeten, saj so odločbe občanom že izdane. Župan vztrajno ponavlja, da je MIP v drugem dopisu zapisalo, da je govora o brezpredmetnosti celotnega prvega dopisa, kar pa ni res, brezpredmetnost se nanaša samo na del, ki govori o prenehanju izdajanja odloCb.
Občani brez odgovorov
Na DURS so seveda možne pritožbe, v okviru davCnega in upravnega postopka, vendar le-to ne zadrži plaCila. ObCani so najprej oddali 3000 pritožb na informacijski izraCun nadomestila, na katere niso prejeli odgovorov, na DURS naj bi bilo oddano 400 pritožb. Po našem mnenju je to veliko, mnoge pritožbe so bile posledica problematiCno pripravljene kategorizacije obmoCij in vrednosti toCke, ki se je zelo poveCala v primerjavi s prejšnjim odlokom.
Glede zapisov v medijih, kako se je letošnja koliCina odloCb po-veCala skoraj za polovico, je to seveda zelo zavajajoCa informacija, saj je doslej dobivalo odloCbo gospodinjstvo, sedaj pa vsi lastniki nepremiCnine, torej tudi zakonski partnerji, otroci, sorodniki (v kolikor so zapisani kot delni lastniki), ponekod pa hkrati lastniki in uporabniki.
v
Zupan naj pogleda okoli sebe
Pred popravljanjem odloka je nujen pogovor obCine s krajevnimi skupnostmi in zainteresirano strokovno javnostjo (obrtniki,
podjetja, nevladni sektor - društva, ustanove, zavodi...), saj bodo le tako obCani dobili praviCnejšo odmero v skladu s stanjem na terenu. Za primer: ne more biti enako ovrednotena hiša nekje pri Mercatorju in hiša na Milem vrhu, pa Ceprav sta obe v 1. kakovostnem obmoCju. Prav tako ne more biti hiša na eni strani ceste v 2., na drugi strani ceste pa v 3. kakovostnem obmoCju (Tunjice in Tunjiška Mlaka) ali pa hiša ob regionalni cesti v isti kakovostni skupini kot dva km oddaljena hiša na hribu (Veliki Hrib).
Menimo tudi, da bi v bodoCe plaCilo nadomestila stavbnega zemljisCa razdelili v 4 obroke, kot je to primer v nekaterih slovenskih obCinah.
Zavzemamo se za to, da nezakonitosti v odloku popravimo že na septembrski seji občinskega sveta, temu pa sledijo pogovori in usklajevanja, lahko tudi v okviru širšega delovnega telesa, ki ga imenuje obCinski svet, glede odloka v celoti. Tako bi lahko do prenovljenega odloka prišli že pred zimo in ga obravnavali na decembrski seji OS in v naslednjem letu opravili odmero nadomestil po novem odloku.
Zaskrbljeni smo
Kamniška opozicija je zaradi ugotovljenih dejstev zaskrbljena. Mateja Poljanšek, LDS, razmišlja: »Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je potrdilo, da je občina napačno izpeljala postopke pridobivanja podatkov in s tem potrdilo, da so bile naše trditve ves čas pravilne. Zupan pravi, da smo v opoziciji zato, ker smo sprožili postopke preverjanja odloka nerazumni in negospodarni. Zakaj? Morda zato, ker smo vztrajali, da občina spoštuje pravno državo in slovensko zakonodajo in smo v to vložili svoje prostovoljno delo.« Marinka Mošnik, LTS - Za Kamnik pravi: »Resno nas skrbi, ker bodo nezakonito pridobljeni podatki s predajo na GURS postali legalni. Kdo bo vpisan kot lastnik nepremičnine? Oseba, ki je dobila odločbo DURS-a, pa čeprav je le uporabnik? Kako bodo občani popravljali svoje uradne podatke, kako bodo dosegli, da se jim v uradni evidenci GURS-a popravijo? Tu se postavlja tudi problematika kategorizacije - niso upoštevani malusi glede na lego zemljišč, oddaljenost komunalne infrastrukture itd.« Maja Ana Marija Su-hoveršnik, SMS - Zeleni Evrope ugotavlja: »Po zakonu bi morala občinska uprava podatke za namen NUSZ pridobiti brezplačno. Pa so naredili po svoje. Najeli so podjetje, ki je na podlagi nezakonitega 4. člena Odloka NUSZ zbiralo podatke o naših nepremičninah in občini izdalo račun za 200.000 evrov. Koliko bo stala sanacija na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in od kod bomo zagotovili denar za odpravo nepravilno obračunanih zneskov na položnicah, lahko le ugibamo.«
LTS - Za Kamnik, NSi - Nova Slovenija, LDS - Liberalna demokracija Slovenije, SNS - Slovenska nacionalna stranka in SMS ZE- Stranka mladih Slovenije - Zeleni Evrope
Mesto ob vodi
Izteka se obdobje navideznega poletnega »mrtvila«. Navideznega zato, ker se je tudi med poletnimi tedni veliko dogajalo, le da ni povzročalo toliko razburjenja in vznemirjenja, kot ga sicer povzročajo politični konflikti. Pa še ti, čeprav so bili prisotni celo na občinski ravni, niso imeli toliko odmeva.
Dogajalo se je namreč tudi veliko spodbudnega in ustvarjalnega. Prejšnjo nedeljo se je iztekel 9. festival Kamfest, ki je imel tokrat znatno krajši program, saj so ga organizatorji pripravili s precej manj sredstvi, kajti Občina Kamnik je letos Kulturnemu društvu Priden možic namenila manj denarja kot prejšnja leta, kar nekako sovpada s siceršnjo »tesno« javnofinančno situacijo na državni in občinski ravni. Na slednji je sicer nezadostnost razpoložljivih proračunskih sredstevže stalnica. Letošnji Kamfest pa je pokazal, da imamo obilje v ustvarjalnosti in iznajdljivosti nevladnih, civilnodružbenih organizacij, saj sta bila kakovost festivalskega dogajanja in njegov učinek na urbani prostor na zelo visoki ravni.
Tudi letošnji Kamfest je imel prostorsko komponento. Ta je izjemno dobro učinkovala na kakovost urbanega okolja in stem življenj prebivalcevter obiskovalcev našega mesta. Festivalski program za družine z otroki je namreč potekal v Keršmančevem parku, ki seje izkazal kot javni prostor z izjemnim potencialom za nadaljnji razvoj in urejanje. Hkrati pa sta festivalsko dogajanje in poskusno urejanje prostora prvič povezala dve ključni prostorski prvini mesta, zelenih površin in vode - reke Kamniške Bistrice. Park je namreč imel jasno povezavo z reko, in sicer z mestno plažo na rečnem bregu, ki predstavlja zahodni rob Keršmančevega parka, ter zelo uporabno urbano opremo za vse uporabnike prostora. Ob koncu festivala pa je z osvetlitvijo v večernih urah z brvi (izkazalo se je, da je bila njena obnova letos ena od boljših naložb) tudi voda postala dogajalni prostor, obiskovalci pa so se lahko po Kamniški Bistrici s čolnom peljali vzdolž plaže.
Skupina Štajn, ki je tudi letos med festivalom Kamfest dvignila kakovost in uporabnost javnega prostora v Kamniku, je ureditev mestne plaže v Keršmančevem parku, ki jo je pripravila, poimenovala Mesto ob vodi. S tem je kratko in jedrnato povzela doslej premalo upoštevane, a izjemne urbanistične danosti mesta Kamnik. To je že četrti zaporedni projekt te skupine, ki se je izkazala z izjemno ustvarjalnostjo. A žal tudi četrti začasni projekt, saj bo treba tudi to ureditev po koncu festivala odstraniti, pa naj bo med prebivalci še tako priljubljena. Tako namreč zahtevajo predpisi glede urejanja prostora, javne varnosti in zdravja glede urbane opreme itn. Zato ima spričo velikega in prostovoljnega prispevka civilne družbe zdaj občina kot nosilec urejanja prostora na lokalni ravni odgovornost, da prispeva svoj delež v prehodu od začasnih ureditev k stalnim, ki bi pomenile vidno in trajno izboljšanje urbanega prostora v mestu skozi vse leto. Kamfest bi tako lahko postal vsakoletno obdobje, ko se uvaja nove urbane intervencije v javni prostor, od katerih jih vsaj del ostane trajno navzočih oz. se na njihovi osnovi v čim krajšem času izvedejo trajne ureditve, ki bi ohranile povečano kakovost izbranih predelov urbanega prostora. Tako bi vsako leto trajno uredili drug predel v mestu in po nekaj letih bi bil javni prostor v Kamniku z razmeroma majhnimi, a dobro premišljenimi in strateško načrtovanimi posegi dodobra prenovljen in (p)oživljen. Za stalno. Doslej je bila občinska oblast vedno naklonjena začasnim (pre)ureditvam javnih prostorov, zato je v dobri veri mogoče pričakovati, da bi lahko storila tudi takšen korak naprej.
Vzorec prostovoljnega dela in velikodušnega materialnega pokroviteljstva podjetij iz kamniške občine in od drugod, ta namreč prispevajo veliko večino materialov, iz katerih nato lahko člani in sodelavci Skupine Stajn - mladi in prostovoljci od blizu in daleč, ki delajo popolnoma zastonj - oblikujejo in izdelajo urbano opremo, že obstaja. Potrebna pa bi bila celoletna koordinacija med prostovoljnimi urejevalci prostora, organizatorji festivala Kamfest, občinsko upravo ter Zavodom za turizem in šport, saj dejavnost omenjenih civilnodružbenih partnerjev tudi slednjemu pomaga pri njegovem osnovnem poslanstvu. Na strani občine pa bi morala obstajati še pripravljenost za financiranje nujnih izdatkov, povezanih z zakonsko obveznimi (pred)pogoji za takšne prostorske posege, kot so npr. morebitna projektna dokumentacija, predvsem pa podpora pri pridobivanju predpisanih potrdil o varnosti in tehnični ustreznosti izdelane urbane opreme (atestiranje itn.).
Glede na to, da je civilna družba doslej že tolikokrat prevzela pobudo, storila toliko za skupno dobro mesta in da mladi prostovoljci vsako leto opravijo toliko dela zastonj in s pomočjo pokroviteljev, ki jih poiščejo sami, upravičeno lahko rečemo, da bi za nižjo ceno občina od svojih aktivnih obča novtežko »dobila« cenejšo prenovo javnih prostorov. Vsaj s predlaganim angažmajem smo jim kot občinska politika dolžni priti nasproti.
PRIMOŽ ZUPAN, TAJNIK 00 NSI KAMNIK
Oko Kamnika na Glavnem trgu
Oko Kamnika je vsakoletna razstava članov Foto kluba Kamnik, ki obravnava tematike, povezane s Kamnikom in okolico. Tokrat se 16 članov predstavlja s triptihi, tremi vsebinsko povezanimi fotografijami z različnimi, bolj ali manj znanimi motivi, ki prikazujejo kamniško urbano kulturo ali naravno dediščino. Zanimiva razstava na prostem - na osrednjem mestnem Glavnem trgu v Kamniku je na ogled do 4. septembra.
Kamniške narodne noše na prireditvi Villacher Kirchtag
Turistično društo Kamn'k je 4. avgusta odpeljalo narodne noše iz Kamnika v Beljak na vrhunec največje avstrijske prireditve običajev s tradicijo - Villacher Kirchtag. Povorka z okoli 4.000 narodnimi nošami iz vse Evrope se je vila po ulicah skozi staro mestno jedro med okoli 50.000 navdušenimi obiskovalci. Prireditev je vsako leto znova lepa priložnost za druženje, navezovanje stikov in nenazadnje tudi za promocijo, saj smo med obiskovalce razdelili povabila na 42. Dneve narodnih noš, ki se bodo v Kamniku odvijali drugi vikend v septembru. Tako imenovani Žegnanjski sejem v Beljaku je potekal ves teden, od 29. julija do 5. avgusta, z bogatim kulturnim programom, na katerem je bil en dan namenjen predstavitvi Slovenije z večernim nastopom Alpskega kvinteta.
Za TD Kamn'k Marta Sakelšek
Prijeten poletni večer pod lipami
V petek, 17. avgusta, je Turistično društvo Motnik organiziralo tradicionalni poletni večer v parku POD LIPAMI. Letošnji poletni večer je prvič potekal v sodelovanju s Kamfestom.
Najmlajše je razveselil kolesar Klovn Buffeto. Klapa Lungomare iz Umaga pa je dodobra ogrela občinstvo z znanimi dalmatinskimi pesmimi, ki so zbranim segle v srce. Za za-
ključek prireditve je nastopila še skupina HULAHOOp iz Kamnika. Prireditev je lepo uspela, predvsem pa je vse navdušil čudovit ambient v parku pod Lipami.
Marjan Semprimožnik
Prijeten večer pod lipami je po dalmatinskih pesmih zaokrožila kamniška glasbena skupina HULAHOOP.
Sredi vasi pa obnovljena kapelica stoji
Praznik Marijinega vnebovzetja je bil za vas Šmartno še poseben praznik, saj je župnik mag. Simon Lorber po dopoldanski sveti maši blagoslovil popolnoma obnovljeno vaško kapelico sredi vasi, ki je posvečena sv. Martinu.
Kapelica stoji ob prometni vaški cesti, na vrhu klanca in je pomembna za vso župnijo. Uporablja se ob Telovski procesiji za evangelijsko postajo. Tudi sicer gre mimo nje vsaka procesija ali sprevod. Najstarejši vaščani ne vedo povedati, kdaj je bila kapelica grajena. Domneva se, da je bila postavljena v obdobju, ko je v Šmartnem služboval župnik F. M Paglavec, to je okoli leta 1730. Dejstvo pa je, da jo je med drugo svetovno vojno močno poškodovala granata, ki je eksplodirala poleg nje. Vaščani so jo po vojni, ko je bilo težko dobiti gradbene
materiale, za silo obnovili in jo tako rešili pred propadom. Pri
obnovi kapelice so sodelovali in finančno pomagali vsi vaščani, tudi vse delovne ure so opravili brezplačno. Organizacijska dela sta vodila vaščana Šmartna in gospod župnik. Čeprav so se vaščani pogajali z vsakim obrt-
nikom, je bil končni račun kar visok, zato še enkrat iskrena zahvala vaščanom vasi Šmartno, da smo uspeli skupaj obnoviti naš biserček sredi vasi, na katerega smo lahko ponosni
Štefka Legedič
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50,	l/amni
www.kamnik-tourism.si	|\CjL| (111^.
KOLEDAR PRIREDITEV
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si, 01 831 82 50
POLETJE V KAMNIKU 2012
Več informacij o navedenih ogledih in dogajanju ter dodatnih izletih na spletni strani www.kamnik-tourism.si ali na telefonski številki 01 831 82 50. Potrebne so predhodne najave!
TURISTIČNE SOBOTE
25. avgust 2012, ob 10. uri: Galerija Miha Males 1. september 2012, ob 10. uri: Mekinjski samostan
VERONIKINE DELAVNICE NA MALEM GRADU
Vsako soboto do 8. septembra, od 9. do 13. ure.
KROŽNA VOŽNJA OKOLI KAMNIKA
Vsako nedeljo do 9. septembra, ob 8.30 in 15. uri. Tuhinjska dolina - Kamnik - Kamniška Bistrica - Tunjice - Arboretum Volčji Potok - Tuhinjska dolina - Kamnik
VODENI OGLEDI VELIKE PLANINE
Vsako nedeljo do 2. septembra, ob 9. uri.
VODENI OGLEDI KAMNIKA
Vsak torek do 4. septembra, ob 19. uri.
Dom kulture Kamnik
www.domkulture.org, 031 775 700 ali 01 839 76 06
Sobota, 25. avgust 2012, ob 19. uri SLAVNOSTNA SEJA OB 130-LETNICI PGD KAMNIK PGD Kamnik Vstop prost!
Od ponedeljka, 10. septembra 2012, naprej
Dom kulture Kamnik in KD Priden možic
VPIS ABONMAJEV DOMA KULTURE KAMNIK ZA SEZONO
2012/13
Več informacij od 5. septembra 2012 na www.domkulture.org.
Šola Idej
Šutna 35, Kamnik www.solaidej.si, 031 616 400
Četrtek, 6. september 2012, ob 19. uri
ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE »VETER TRAV«
Avtorica likovne razstave je slikarka Barbara Ravnikar. Vstop prost in vljudno vabljeni v Šolo Idej, kjer bo razstava na ogled do 3. oktobra 2012: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure; torek, četrtek od 17. do 19. ure.
Budnarjeva muzejska hiša www.domacija.com, 031 528 747
Nedelja, 16. september 2012, ob 16. uri
ODPRTJE RAZSTAVE IN ZAKLJUČEK PROJEKTA: PISKER
IZ ČRNE KUHINJE
KAMFEST IZ LETA V LETO BOLJŠI
Kamniški poletni festival Kamfest, ki ga je letos že devetič organiziralo Kulturno društvo Priden možic, je v mestu ponovno ustvaril nepozabni desetdnevni utrip prepleta kulture, zabave in športa. Od 10. do 19. avgusta se je na številnih prizoriščih po mestu odvilo kar preko 70 dogodkov, kjer je zagotovo lahko vsak našel nekaj zase. Festival z razgledom, ki vsako leto odkrije in oživi kak prezrt prostor Kamnika, je letos vse obiskovalce presenetil in navdušil s pestrim dogajanjem v Keršmančevem parku, organizatorji Kamfesta pa so še enkrat več dokazali, kako s povezovanjem vseh v lokalni skupnosti uspešno organizirati najboljšo prireditev v mestu.
Letošnje festivalsko dogajanje razširjeno po celotnem mestu
Unikatnemu koncertnemu prizorišču Kamfesta na vrhu in ob vznožju Malega gradu v starem mestnem jedru, kjer se je festival z razgledom začel, se je letos pridružilo še kup novih lokacij, posejanih j>o celotnem mestnem središču. Želja organizatorjev, da se del festivalskega programa preseli in povabi obiskovalce v kamniške parke, dvorišča in vrtove, se je letos uspešno uresničila. Glavnemu odru na palaciju Malega gradu, ki je ponovno gostil paleto izvrstnih domačih in tujih glasbenih zasedb z večernimi koncerti, so se pridružila še dogajanja na večernem odru pri Stražnem stolpu, v Samčevem predoru, na vrtovih kamniških ka-
mi ritmi odprla festival. Devet koncertnih večerov na Glavnem odru je privabilo publiko vseh starosti, starejši so uživali ob zvokih violine Anje Bukovec in žametnem glasu Ota Pestnerja, rekordno število mladih je do zadnjega kotička napolnilo prostor pred odrom ob prepevanju Klemna Klemna, mlado in staro je razgrel za zabavo vedno pripravljen Lovšin, govori se celo, da je bil zadnji koncertni večer največja karaoke prireditev letošnjega poletja.
Večerni program, ki je potekal na različnih lokacijah, je ponujal zabavne večere stand up komedije z uveljavljenimi slovenskimi komiki (Boštjan Gorenc - Pižama, Tin Vodopivec, Perica Jerkovič in drugi), nastope mladih, še neuveljavljenih slovenskih glasbenih skupin,
Pika Nogavička (KD Tuhinj) je bila velika zvezda Kamfesta. Na nedeljski predstavi je pred Otroški oder in pod krošnje dreves v Keršmančevem parku privabila več kot 500 obiskovalcev. Kdo bi si mislil, da bo v tem parku kdaj toliko ljudi. A Pika zmore vse!
varn, na dvorišču OS 27. julija in seveda uspešnica festivala - otroški oder s kulturnimi in športnimi delavnicami v Keršmančevem parku.
V času Kamfesta je potekal tudi večer v Parku pod lipami v Mot-niku kot dogodek, ki je Kamfest povezal s celotno občino.
Festivalski program vsako leto bolj pester
V vseh letih Kamfesta je Glavni oder gostil že številne glasbene skupine, prav tako pa se je tudi občinstvo izkazalo kot zelo hvaležno do kvalitetnih skupin oziroma izvajalcev. Tudi prireditelji iz leta v leto bolj želijo dati priložnost kakovostnim, morda tudi manj znanimi skupinam in izvajalcem, da se predstavijo širši publiki na festivalu, ki ga na leto obišče več tisoč ljudi. Obiskovalci so na razgledni točki, po kateri nosi festival tudi ime, uživali v ritmih uveljavljenih slovenskih in tujih glasbenikov, od Pankrtov s Perom Lovšinom, Anje Bukovec in Ota Pestnerja, Janeza Bončine - Benča, Klemna Klemna do hrva-ško-slovenske elektro pop zasedbe Lollobrigida, Fake orchestra, mehiških punk rockovcev Los Explo-sivos ter Bande Berimbau, ki je temperamentno z afro-brazilski-
Sedmi dan Kamfesta je bil v znamenju plesa. V Keršmančev park sta prišla Plesni klub Sinšin in The Rock Crew, katerih člani so mlade obiskovalce učilipremika-nja po ritmu. Obe skupini sta se nato predstavili še v Samčevem predoru, kjer se jim je tako ob zgodnjem večernem, kot tudi pozno večernem plesanju pridružilo veliko ljudi.
kino pod zvezdami, večere plesa in kantavtorske glasbe.
Program v Samčevem predoru je v središču mesta skrbel za ogrevanje pred dogajanjem na glavnem odru z vragolijami na slacklineu, ekshibicijo skaterjev, plesnimi dogodki ter športnim kolesarskim spektaklom GT Bike Eliminator 2012. Program Kamfesta je bil letos v vseh pogledih zares zelo obsežen, dogodek je že lovil naslednjega in če je bilo komu v teh desetih dneh v mestu dolgčas, si je zares kriv prav sam.
Keršmančev park letos pravo odkritje za obiskovalce
Ste si kdaj predstavljali, da vas bodo do najlepšega parka v me-
stu vodile oranžne oznake, vsak dan po drugi poti, ko s prese nečenjem lahko spoznaš še eno malo, zanimivo uličico mesta. Brv čez Kamniško Bistrico je že na prvi pogled ponujala čudovit raz gled na dogajanje v Keršmanče-vem parku. Obiskovalci parka so posedali in uživali v senci dreves, otroci so se mirno igrali na peščeni plaži ali se s kanujem vozili po reki, odrasli med seboj kle petali, nekdo v miru bere knjigo iz kamniške potujoče knjižnice v viseči mreži, v drugem delu parka množica otroških oči vneto sledi predstavi na otroškem odru, športni navdušenci plezajo na plezalni steni ali hodijo po vrvi, umetniške duše ustvarjajo nove umetnine... Keršmančev park je po zaslugi letošnjega festivala z inovativnim projektom Mesto ob vodi, ki ga je pripravila Skupina Štajn, mestu pustil pečat, ki še dolgo ne bo pozabljen.
Kamnik s festivalom vedno znova dokazuje, koliko ustvarjalne energije premore naše mesto
Organizatorji festivala vsekakor vsako leto bolj spodbujajo lokalne
kamniške ustvarjalce k predstavitvi na Kamfestu. V ponedeljek je na festivalu zavel veter kamniške mladine, saj je dan programsko sestavil Mladinski center Kotlovnica, ki skrbi za mladostno dogajanje v našem mestu. Obiskovalci so uživali v Bobnarski masovki, na kateri so se v Samčevem predoru zbrali izvrstni kamniški bobnarji
in skupaj zajammali, Glavni oder je bil v znamenju kamniških skupin AntiOksidanti in Hulahoop, večerno dogajanje pa sta zaključila Miha Ovca in Marko Kos, bolj znana kot noise rock duet The Kojn. Tudi preostale dni so gledalci strmeli proti nebu, kjer so Thin Slacklinerji izvajali višinske vragolije, se naplesali s plesnim
klubom Šinšin in The rock crew, bili nagajivi s Piko Nogavičko, se zabavali ob veleumnih domislicah generacije trapastih, vmes so si lahko ogledali mesto iz zraka tudi s pomočjo kamniških gasilcev, ne le na izbranih razstavljenih fotografijah, se v parku podili za žogo
Nadaljevanje na 9. strani
Večerni koncerti so bili odlično obiskani, seveda pa so največ pozornosti poželi Anja Bukovec in Oto Pestner, ter Pero Lovšin.
med obiskovalci Koncert Pera Lovšina s Pankrti in Španskimi borci na Glavnem odru sije ogle-Klemen Klemen dalo več kot 1.000 ljudi. Govori se, da je bil koncert največja poletna karaoke prireditev, saj so obiskovalci Perotu s petjem pomagali pri vsakem komadu.
Kamfest je otvorila Banda Berimbau, kije skupaj z uličnimi artisti pripravila pravi kambus od Keršmančevega parka do centra mesta. Z ognjevitimi plesnimi ritmi je dodobra ogrela občinstvo Kamfesta že na prvi dan festivala.
NAŠA REPORTAŽA: KAMFEST
24. avgust 2012
Nadaljevanje z 8. strani
z nogometaši, umirjeno hodili po labirintu... Kamnik s festivalom vedno znova dokazuje, koliko ustvarjalne energije premore naše mesto.
Zanimiv del festivala se je dogajal tudi v Pulver parku na dvorišču O© 27. julija, kjer je ustvarjala mladinska iniciativa za ureditev urbane kulture v Kamniku. V Pulfer parku se je žagalo, brusilo, barvalo in skejtalo. Končno postaja projekt skejt parka resničnost. Prvi zametki so se začeli v času Kamfesta, na Pulfer džampu pa so se skejterji pomerili v tekmovanju za najvišji hipi in olijo, potekala pa je tudi ustvarjalna delavnica Naredi svoj grafit. Po zaključku festivala skejt park nadaljuje svoje uresničevanje na prostoru za Domom kulture Kamnik.
Organizatorji Kamfesta hvaležni obiskovalcem, izvajalcem in sponzorjem
Juš Milčinski, na festivalu med drugim tudi zadolžen za stike z javnostjo, je vesel, ker je festival
minil v tako sproščenem vzdušju. Čeprav so festival skrajšali za štiri dni, se je po mnenju Juša vseeno ves čas prireditve čutilo pravo festivalsko vzdušje. Matjaž Jug, finančni vodja festivala, pa dodaja, da so zelo zadovoljni, da festival ne opazijo le obiskovalci, temveč tudi kamniški sponzorji. Kamfest je postal prireditev, ki ima največ kamniških pokroviteljev, in za vsakega posebej so hvaležni, saj se festival financira v največji meri prav z njihovo pomočjo.
Goran Završnik, direktor festivala Kamfest, pa je ob zaključku festivala na nedeljskem pikniku v Keršmančevem parku vsem zbranim povedal: »7o je bil letošnji Kamfest. Dokazali smo vse skupine, vse organizacije, ki so bile tukaj. Od knjižnice, gasilcev, alpinistov, Skupine Štajn, MC Kotlovnica, KD Priden molk, Zavod Voluntariat. Z nami je bilo 12 prostovoljcey iz mnogih držav, ki smo jim dolžni več kot polovico uspeha, ki ga je letos naredil Kamfest. To so fantje in dekleta, ki so prišli v Kamnik, da pomagajo narediti festival in prihajajo praktično s vsega sveta. Hvala Občini Kamnik, da je
ponovno spoznala, da Kamfest cilja v pravo smer in, da je to ta smer, ki si jo želimo. Želimo živeti v urbanem mestu, kjer se imamo lahko takole »fajn«. Kjer lahko posedamo po travi, ne da bi nas ljudje čudno gledali. Jemo palačinke, ki niso drage. Kjer imamo knjižnico, da lahko beremo. Kjer se lahko po lastni reki vozimo s kanujem. Skratka imejte radi Kamnik in vse, kar se tukaj dogaja. Drugo leto bo pač drugo leto, mi bomo tukaj. Hvala vsem sponzorjem in obrtnikom. Hvala vsem, ki ste tukaj. Hvala sosedom Keršmanče\>ega parka, ki ste imeli dovolj potrpljenja, da ste nas prenašali tukaj. Hvala vsem stanovalcem v starem mestnem jedrn, ki se zavedajo, da če živiš v starem mestnem jedru, moraš potrpeti tudi kakšno priredile, pa ti zato ni nič hudega. To je bil Kamfest 2012.«
Deset dni festivala z natrpanim
programom. Z odličnim programom. Z novimi prizorišči, ki so bili marsikateremu meščanu pravo odkritje. Z množico ljudi na vseh prizoriščih. V Keršmančevem parku več kot 500 obiskovalcev na predstavo, na koncertih še enkrat več. Mestne ulice so sprejele živahen vrvež, povsod se je slišal razposajen smeh, prijazen klepet.
Še vreme je iz leta v leto bolj naklonjeno tako organizatorjem kot obiskovalcem. Goran Završnik obljublja, da bo tudi naslednje leto, na jubilejnem 10. Kamfestu s sodelavci poskrbel na nepozabno prijetne poletne dneve in večere. Nihče več ne dvomi, da ekipi Kamfesta ne bi uspelo ponovno organizirati odličen poletni
festival z raznolikim, kvalitetnim in aktualnim programom. Zato se spet vidimo in družimo v kamniškem mestnem jedru naslednje leto. Zakaj? Ker je Kamfest zakon!
Na Kamfestu je vsak dan uživala Bojana Klemene Foto: Andraž Lenarčič in B.K.
Veliko zanimanje med Kamničani je požela akcija kamniških gasilcev. Z gasilsko lestvijo so obiskovalcem pokazali Kamnik iz zraka.
V ponedeljek je na festivalu zavel veter kamniške mladine. V Samčevem predoru so bili v Bobnarski masovki glasni izvrstni kamniški bobnarji, na Glavnem odru pa sta se predstavili kamniški skupini AntiOksidanti in Hulahoop.
S STAJNOVCI JE TUDI KAMNIK POSTAL MESTO OB VODI
Kamniška skupina Štajn je v sklopu festivala Kam fest z izvirnimi urbanimi instalacijami sodelovala že četrto leto zapored, letos pa se jim je pri snovanju in izdelovanju urbane opreme za Keršmančev park pridružilo tudi 12 prostovoljcev iz tujine.
Stajnovci z urbano opremo opomnili Kamničane, da živimo ob vodi
Štajnovci so že od januarja vneto razmišljali, s katero temo bi lahko na letošnjem Kamfestu presenetili Kamničane. Pri raziskavi o mestnem središču so ugotovili, da Kamnik sploh nima nobene povezave z vodo, pa čeprav skozi mesto teče naša lepa Kamniška Bistrica. Keršmančev park je v mestu edina točka, kjer se lahko vsakdo direktno poveže z reko, stopi vanjo, jo opazuje tik ob obrežju, ne le z mostu. Skupina mladih arhitektov, urbanistov in oblikovalcev se je skupaj z organizatorji Kamfesta odločila, da bi Keršmančev park lahko bil naslednji festivalski prostor, ki ga
lahko zanimivo predstavijo občanom. Ob koncu festivala lahko vsi obiskovalci pritrdijo, da jim je to zagotovo uspelo.
Ta park je za Kamnik pomemben tudi zgodovinsko, saj je v tem delu mesta že v 19. stoletju delovalo znano zdravilišče, ki je z znamenito metodo knajpanja privabljalo turiste celo z Dunaja. Štajnov projekt mesta ob vodi je tako opozarjal tudi na to, kako lahko voda pripomore k razvoju turizma.
Park zanimivo razdeljen na dva dela
Želja Štajnovcev je bila, da primerno uredijo prostor ob reki za sproščeno preživljanje prostega časa meščanov tudi po zaključku festivala. V začetku avgusta so že začeli z izde-
lavo urbanih instalacij, s katerimi so poživili Keršmančev park. Prostor so tako v času festivala razdelili na dva dela, na prizorišče dogajanja z odrom in prostorom za kulturne in športne delavnice ter prostor ob vodi, katerega so poimenovali kar Plaža.
V spodnjem delu parka ob vodi so Štajnovci pod travo naleteli na mivko, zato so zgornjo plast trave preprosto odstranili, presejali mivko in oblikovali peščeno mestno plažo s peskovnikornza najmlajše.Sinan Mi-helčič, vodja Štajnovcev, pravi, da se je veliko mladih družin obrnilo nanj s prošnjo, da peščena plaža ostane tudi
ÄCI


po zaključku festivala. Kaj bo v parku zares ostalo, tudi sam ne ve, saj to ni odvisno od Štajnovcev.
Spodnji del parka je namenjen umiku, zasebnosti, uživanju ob vodi in osebnemu doživljanju naravnega okolja. Tudi samo Plažo so razdelili na tri dele, na t.i. pomol, peščeno plažo in viseče mreže pod drevesi. Sinan je zelo zadovoljen z odzivom Kamničanov, saj so z navdušenjem sprejeli ideje urbane opreme, predstavljene v parku. Zagotovo je urbana oprema izvirna in vzbudi pozornost. Kar pogosto je bilo okrog plaže slišati pogovor, da bo kdo tudi sam doma naredil tako visečo mrežo ali ležalnik. Znova se je dokazalo, kako lahko obiskovalcem ponudiš nekaj novega, saj so še toliko bolj odprti za zanimive ideje, razmišlja Mihelčič. Zgodba re-
cikliranja,kako iz stare stvari narediti novo, za Štajnovce ni nova, pa tudi Kamničani so že navajeni, da jo skupina mladih umetnikov vedno znova vpelje v predstavljeno temo. Kako všeč so oblikovane stvari Kamničanom pove dejstvo, da je zelo hitro zmanjkalo vseh zlatih ribic, obešenih na mostu, pa tudi visečih mrež je bilo ob koncu festivala precej manj...
Keršmančev park postal aktivna zelena oaza sredi mesta
Kdo bi si mislil, da je tako preprosto. Mladi umetniki sčistijo in prebarvajo gume, pa so že tu uni-
katna sedala. Zrežejo, pobarvajo na oranžno, modro in belo ter sestavijo leseno konstrukcijo in že imamo pomol, ležalnike in viseče mreže. Pre-
v?	-
Skupina Stajn je v Keršmančevem parku z urbano opremo ustvarila Mesto ob vodi. Obrežje Kamniške Bistrice so spremenili v Plažo, kjer so lahko obiskovalci uživali na pomolu, se sončili na peščeni plaži, otroci so se igrali v peskovniku, viseče mreže pod drevesi so vabile k lenarjenju, odslužene gume pa k počivanju. Vožnja s kanujem skozi dan in zvečer pa je bila pri obisku plaže seveda obvezna.
sejejo mivko in že je peščena plaža s peskovnikom. Kar naenkrat imamo na preprost način ustvarjeno čisto pravo mestno plažo, ki je prinesla pravo poletno sproščeno vzdušje.
Želja in načrt skupine Štajn, da Kamnik na letošnjem Kamfestu po zgledu drugih evropskih mest dobi velik javni park, ki ni le urejena zasajena površina, temveč predvsem aktivna zelena oaza sredi mesta, se je vsaj za deset dni več kot uresničil. Ze danes obljubljajo, da bodo tudi na naslednjem festivalu presenetili in navdušili s svojo izvirnostjo.
V Keršmančevem parku je uživala tudi BOJANA KLEMENC
10 24. avgust 2012 KAMFEST SKOZI OČI OBISKOVALCEV IN SODELUJOČIH
Kamniški OßCAN
Obiskovalci in sodelujoči o dogajanju na Kamfestu...
Nataša: Že od vsega začetka mi je festival Kamfest zelo všeč, po mojem mnenju je že nekaj let najboljša kamniška prireditev. Dogaja se v idealnem času, ponavadi vse »štima«. Pred leti smo hodili predvsem na večerne koncerte, zdaj se pa z otroki udeležujemo predstav na otroškem odru Letošnja lokacija v Keršmanč-evem parku se mi zdi »zadetek v polno«. Tu imamo vsi dovolj prostora, na predstavi otroci lahko sedejo na tla, ni ceste, zato jih lahko pustiš, da skačejo naokrog... Park je z dovolj sence čudovit, navdušena sem nad dodatno ponudbo delavnic, poskrbljeno je tudi za pijačo... super je. Čeprav smo se lansko leto izselili iz Kamnika, v času Kamfesta pridemo z veseljem vsak dan na obisk v park. Zdi se mi, da organizatorji s proračunom, ki ga imajo na voljo za festival, delajo optimalno in sem z vsem, kar je na sporedu, zelo zadovoljna. Všeč mi je, da se na festivalu predstavljajo tudi manj znani bendi in umetniki, zato si želim, da Kamfest še naprej ostane na taki ravni, kot je sedaj.
Tine: Na Kamfest pridem pogledat vsak dan, ne glede na spored. Dogodki so povsod pestri in zanimivi. Vsakič znova sem prijetno presenečen, koliko ljudi je v času festivala v mestu in lahko le rečem, še tako naprej organizatorji Kamfesta. Še vedno si najraje ogledam koncerte na glavnem odru, letos se še posebej veselim legendo ročka Lovšina Letošnja ideja o več prizoriščih je odlična, predvsem park ob Bistrici je zares primeren za družine. Želim pa si, da bi festival ali vsaj dogajanje v Keršmančevem parku trajal dlje časa, lahko kar celo poletje. Prejšnja leta sem obiskoval le glavni oder, zato je letos Kamfest veliko presenečenje, saj je dogajanja zares veliko več. Super!
Jure, Tine in Miha: Mesto in dogajanje v času festivala je fajn Tukaj smo vsak dan Morda bom malo nesramen, a na Kamfest pridemo, ker je blizu doma, smo »lokalpa-trioti«. Če bi živeli v Ljubljani, bi šli na Trnfest. Fajn je, da se toliko dogaja v domačem mestu. Opažam, da je Kamfest že kar primerljiv z drugimi, dobrimi festivali. In nam je všeč. Pomembno se mi zdi, da je na programu tako dogajanje za otroke kot odrasle. Letošnji Kamfest mi je odprl obzorja, pa čeprav živim v mestu, saj prej nisem poznal Keršmančevega parka. Velik plus letošnjega festivala. Park je res lep. Na festivalu pogrešam več alternativnih bendov, takih, ki jih ne slišiš vsak dan na radiu, vzpodbudno pa je, da so na koncertih predstavlja različne glasbene zvrsti.
Nataša Bučar: Absolutno podpiram Kamfest, ker je to najboljši in zares edini urbani mestni dogodek v našem mestecu. Vesela sem, da se je festival prostorsko razširil, da je v otroško dogajanje zaobjel prelep Keršmančev park ter držim pesti, da bo občina festivalu v prihodnje namenila še več finančnih sredstev. Ta festival Kamnik res najbolj oživi ter poživi in sama ga čakam vse leto. Želim si, da bi se festivalski program razširil tudi na filmsko področje. Tu v parku bi bile
iSuTl
super mini projekcije za mlajšo publiko pod enim šotorom. Vsako leto je sicer fotografska razstava v Samčevem predoru, a morda bi bilo zanimivo predstaviti tudi razstavo sodobnih slikarjev. Občutek imam, da je tudi letošnji arhitekturni projekt skupine Štajn dal festivalu širšo dimenzijo in mi je nadvse všeč.
Barbara, Sašo, Zara, Bor: Kamfest mi je zelo všeč, kot verjetno vsem v mestu. V Kamnik smo se preselili pred šestimi leti in festival je vsako poletje na našem urniku. Letos je še posebej odlična lokacija, kjer je dogajanje za otroke. Res je, da se moramo malo dlje sprehodit, a otroci imajo veliko več prostora kot prejšnja leta Všeč nam je, da ni samo predstava, temveč še veliko raznoraznili delavnic, že kar celodnevna aktivnost. Tudi koncerti so odlični, še bolj, ker jih lahko poslušamo z domačega balkona Vzdušje v mestu v času festivala je res super, všeč nam je, ko lahko na ulici gledaš kratko ulično predstavo, zvečer na sprehodu po Šutni srečaš prijatelje, vidiš turiste, zato rada vabim prijatelje od drugod, da pridejo v času Kamfesta na obisk.
Rok, Fantazija Ekspres Sanje: Na
festivalu smo s Fantazijo Ekspres prisotni drugo leto in povem iskreno, da se mi zdi lokacija Keršmančevega parka absolutna zmaga letošnjega Kamfesta. Na tem mestu bi se kar vsem organizatorjem Kamfesta zahvalil za to idejo in realizacijo, saj je res krasen ambient. Opažam, da so nadvse zadovoljni tudi obiskovalci, saj se lahko vsi bolj prosto gibajo. Z obiskom pri naši Fantaziji Ekspres sem zadovoljen. Otroci radi pridejo poslušat pravljico, ki jo berem vsak dan pred otroško predstavo, tudi sami radi prelistajo knjige, ki so tu na voljo, še najbolj pa sem presenečen, kako se odzivajo name. Kar sami mi kaj povejo, razložijo, jaz pa jih rad poslušani O vsem mogočem
Stanka in Nika: V času Kamfesta smo bili na dopustu, zato nama je Zal z vnučko uspelo priti le na zaključek, na predstavo Rdeča kapica Tukaj se počutiva odlično, za vse je zelo lepo poskrbljeno, opazujem, kako vsi uživajo v prijetnem popoldnevu. Ambient je krasen in nudi dovolj prostora. Vse čestitke organizatorjem!
Matej, Lana in Duša: Prihajamo iz Ljubljane, kjer smo redni obiskovalci Trnfesta Tukaj smo bili že v sredo ter lansko leto in nam je zelo všeč. Kamnik je krasno majhno mestece, fajn je, ker je vse na kupu, velik plus je, da na festivalu ni prevelike »gužve«. Danes smo prišli na zaključni piknik. Prvič smo v tem parku in je super prizorišče ob Bistrici. Tudi koncertni oder na gradu je fascinanten. Menimo, da se Trnfest ne more primerjati s Kamfestom. ^ ,
V Ljubljani je res obisk večji, a tukaj je neprimerno boljše festivalsko vzdušje. Festival je zelo raznolik, od kulis do dogajanja.. Program je dober, nismo imeli težav s parkiranjem, kaj hočeš več.
Prostovoljci z vsega sveta sodelovali na Kamfestu
Na letošnjem Kamfestu so že drugo leto zapored sodelovali tudi prostovoljci iz tujine. V okviru prostovoljnega tabora, organiziranega preko Zavoda Voluntariat ter Evropske prostovoljne službe v povezavi z MC Kotlovnica, je v Kamniku pomagalo 17 prostovoljcev z vsega sveta. Kamničan Blaž Švigelj iz Zavoda Voluntariat, ki je skrbel za prostovoljce, nam je predstavil pridne po-magače, ki so letos prišli v Kamnik iz Srbije, Turčije, Francije, Španije, Poljske, Češke, Nemčije, Tajvana in Afganistana.
Goran Završnik potrjuje, da je doprinos prostovoljcev festivalu zelo velik, saj je z njihovo pomočjo vse potekalo hitreje, organizatorji so bili manj obremenjeni in v manjšem stresu. Naloge prostovoljcev so se razlikovale iz dneva v dan, odvisno od dinamike festivala. Večina je prišla v mesto že pet dni pred festivalom in odšla nekaj dni po zaključku. V dneh pred festivalom so največ sodelovali s Skupino Štajn, pomagali pa so tudi pri postavljanju prizorišč. Tudi med samim festivalom so priskočili na pomoč na prizoriščih pred in po prireditvi, ekipi Kamfesta so pomagali tudi z dežurstvi na vseh lokacijah.
Prostovoljci so našli čas tudi za raziskovanje okolice mesta, skupaj so obiskali Kamniško Bistrico in Veliko planino, sredi festivala so se odpeljali tudi na slovensko obalo, česar se je najbolj razveselil Naser iz Afganistana, ki je prvič v življenju ugledal morje. Vsi prostovoljci so se povezali tudi s Kamničani, rodila so se nova prijateljstva, nad našim mestom so več kot navdušeni. Vsi se želijo drugo leto vrniti in ponovno pomagati na kamniškem poletnem festivalu ob njegovi 10. obletnici.
Kako pa so prostovoljci doživeli nase mesto s festivalom?
Naser iz Afganistana: Prvič sem v Evropi, Sloveniji, Kamniku in sem navdušen. Dežela, od koder prihajam, je popolnoma drugačna in je nikakor ne morem primerjati. Tu je toliko dreves, vse je zeleno. Na izletu s prostovoljci sem prvič videl morje. Kamnik s festivalom mi je zelo všeč. Rad opazujem ljudi. Tu ste mirni, sproščeni, zelo prijazni do nas vseh. Prvič sem tudi v taki skupini, različni ljudje iz različnih dežel. Tudi to mi je zelo všeč. Vsi razmišljajo drugače kot jaz. Zanimivo. Vse te izkušnje, ki jih doživljamo tukaj, nas bogatijo. Ne vem, če imam prav, a opazil sem, da je tukaj vsakomur vseeno, kdo nosi kakšno oblačilo in kaj počne.
Tega od doma ne poznam. Vaš način mi je zagotovo bolj všeč. Želim si, da bi izkušnje in spoznanja, ki sem jih dobil tu in jih še bom v naslednjih dveh mesecih v Ljubljani na Metelkovi, prenesel v mojo deželo. Nad festivalom sem navdušen in tudi sam bom poskušal nekaj podobnega organizirati pri nas doma.
Stepanka s Češke: Študiram umetnost in me je seveda festival umetnosti takoj prepričal. Ni mi žal. Tukaj je naravnost krasno in nad pričakovaji. Vsi zelo skrbijo za nas, Goran, Jus in Matjaž ter ostali iz ekipe so neverjetno umirjeni, presenetljivo nič živčni, kar vsi prostovoljci občudujemo. Vsi si vzamejo čas za nas, so hvaležni za našo pomoč. Sprašujemo se, od kje jemljejo energijo. Upam, da se kmalu vrnem.
Ewa: Kamfest je v redu. Všeč mi je, da so festival prostorsko razširili ljudje končno spoznavajo ta lep park. Koncerti so mi tudi všeč, mogoče bi bila še bolj vesela, če bi bil kakšen koncert več za publiko moje starosti kot na primer lansko leto Siddharta. Na koncerte grem skupaj s prijateljicami, zvečer pa nas pridejo iskat starši. Festival bi lahko mirno trajal dlje časa. V mestu je fajn vzdušje, srečaš prijatelje, spoznaš nove ljudi. Uživam!
Rudi: Tale lokacija v parku je čudovita in ne veni, kako se tega že prej nihče ni spomnii Ko sem bil sam še mlad, se v mestu ni dogajalo nič. Če razmišljam, koliko ljudi v 10 dneh pride v stari del mesta, mislim, da bi se to dalo izkoristiti tudi na kakšen drug način, da bi trajalo skozi vse leto ali vsaj poletje. Nimam ideje, kako bi to organizatorjem uspelo, kar najbrž že sedaj finančno komaj speljejo, a ideja je, da ljudje pridejo, če se kaj dogaja In na Kamfestu se vedno dogaja, ostale dni je mesto izumrlo. Ni vse v financah, marsikdaj ljudje veliko naredijo tudi volontersko.
Jože: Labirint, katerega sem naredil tu v parku, je posvečen Kamfestu in vsem otrokom, tudi tistim, M so mladi po srcu To je labirint moči in predstavlja našo pot po labirintu do centra, do sebe. Ko gremo po poti do sredine, se ne moremo izgubiti saj je pot že začrtana. Ta labirint moči ali Sonca odpravlja slabo voljo, vsa negativna čustva v človeku Ta labirint najbolj nazorno pokaže, kako lahko preko notranjih skrbi in bojev pridemo do moči ki jo nosimo v sebi. Takrat smo zares sami s sabo. Do labirinta so odrasli prišli predvsem zaradi otrok, saj jim je malo nerodno. Otroci kot otroci so se z veseljem sprehodili po labirintu, brez blokad. Namen labirinta je bil, da si vsak vzame kamenček, M je ob labirintu, nanj nekaj nariše, se z njim sprehodi do središča, kjer si nekaj zaželi pove željo kamenčku, katerega ob poti nazaj nekam odloži Če si nekaj zares želiš, se to tudi uresniči
Tina in Simona: V
knjižnici v parku se vsak popoldan oglasi veliko ljudi, predvsem mladih družin z otroki. Skupaj prebirajo knjigice, starejši se radi uležejo na gugalnice ob reki in v miru v senci berejo. V našem kombiju potujoče knjižnice imamo na razpolago knjige za vse starosti, nekaj knjig ki so za odpis, pa lahko obiskovalci celo odnesejo domov. V času Kamfesta organiziramo razne delavnice. Izdelovali smo Veliko knjigo zgodb, knjigo, katero so napisali in narisali naši najmlajši obiskovalci in jo vsak dan še dopolnjujemo, na delavnici Moj mali vrt smo sadili in vrtnarili, ustvarjali smo poslikavo obraza... Nad čitalnico pod drevesi so naši obiskovalci res navdušeni, kar nekaj družin, ki so se pred kratkim preselili v Kamnik, pa se je vpisalo v našo matično knjižnico. Letošnja lokacija otroškega odra in tudi naše knjižnice je veliko boljša kot prejšnja leta. Prostor je odprt, smo v senci, plaža tukaj zraven kar vabi po čitanju knjige pod drevesi, mi smo dovolj odmaknjeni od odra, da lahko v miru berete knjigo.
BOJANA KLEMENC
mriicß ''
Prostovoljci Natalia, Naser, Stepanka in Selina.
Selina iz Tajvana: Iskala sem nekaj zanimivega za poletne počitnice. Festival me je pritegnil, saj se povezuje z umetnostjo, dobila pa sem tudi priložnost, da potujem po Evropi. Navdušil me je projekt Skupine Štajn. Ko smo prišli v Kamnik, je bil park prazen, sedaj se v njem dogaja »na polno«. Obožujem Fantazijo Ekspres s pravljicami, vzdušje, ki ga ustvarjajo obiskovalci. Tudi jaz si želim, da nekaj podobnega ustvarimo v Tajvanu. Naša ideja festivala je, da vsi sedimo pri miru, gledamo predstavo in vljudno ploskamo. Tu vsi sodelujejo, poplesavajo v ritmu glasbe s kozarcem piva v roki, med seboj klepetajo. Tudi Tajvan je tako majhna dežela kot Slovenija. V Kamniku mi je zelo všeč, da je mirno mesto, vidi se, kako ljudje uživajo, si vzamejo čas zase. Pri nas doma je veliko veliko več ljudi kot tu in vsi ves čas hitijo.
Natalia iz Poljske: Pri mednarodni organizaciji za prostovoljce sem iskala projekt, kateremu bi se lahko priključila čez poletje. Moja družina je mnenja, da je Slovenija zares lepa dežela, zato sem se takoj prijavila, ko sem izvedela za ta projekt v Kamniku. Ideja festivala glasbe in umetnosti me je fascinirala. In sem srečna, da sem prišla. Dogajanje tu je nad mojimi pričakovanji. Tako mesto z okolico kot ljudje so me presenetili, vse je čudovito. Vsi so prijazni, zato se vsi prostovoljci v mestu počutimo zelo dobrodošli. Nad festivalom sem navdušena, neverjetno, kaj se lahko naredi s tako malo denarja. Menim, da vsi vpleteni v festival opravljajo odlično službo in da je festival res zelo pomemben za regijo.
Matična knjižnica Kamnik
OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE
september 2012 - junij 2013
PONEDELJEK SELA: pri gasilskem domu SREDNJA VAS: pri gasilskem domu HRUŠEVKA: pri Korošcu BUČ: parkirišče pri Vrankarju LAZE: pred trgovino
3.	in 17. september, 1., 15. in 29. oktober, 12. in 26. november,
10.	december, 7. in 21. januar, 4. in 18. februar,
4.	in 18. marec, 15. in 29. april, 13. in 27. maj, 10. junij
TOREK
ČESNJICE: na igrišču ŠPITALIČ: pri gasilskem domu MOTNIK: pri gasilskem domu ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 4. in 18. september, 2.,16. in 30. oktober, 13. in 27. november,
11.	december, 8. in 22. januar, 5. in 19. februar, 5. in 19. marec 2., 16. in 30. april, 14. in 28. maj, 11. junij
ČETRTEK
VRANJA PEČ: pred OŠ GODIČ: pri Hribarju STAHOVICA: parkirišče Calcit BISTRIČICA: pri znamenju OKROGLO: pri mostu TUNJICE: pred OŠ
6. in 20. september, 4. in 18. oktober, 15. in 29. november, 13. in
27.	december, 10. in 24. januar, 7. in 21. februar, 7. in 21. marec, 4. in 18. april, 16. in 30. maj, 13. junij
PETEK
ČRNA: med bloki
ŽAGA: nekdanja trgovina pri Petku KRIVČEVO: pri Jurčku GOZD: pri gasilskem domu 21. september, 5. in 19. oktober, 2., 16. in 30. november, 14. in
28.	december, 11. in 25. januar, 22. februar, 8. in 22. marec, 5. in 19. april, 3.,17. in 31. maj, 14. junij
15.00 do 16.30 16.45 do 17.15 17.30 do 18.15 18.30 do 19.00 19.15 do 20.00
15.00 do 16.00 16.30 do 17.00 17.15 do 18.30 18.45 do 19.30
12.15 do 13.00 13.30 do 14.00 14.15 do 15.15 15.30 do 17.00 17.15 do 17.45 18.00 do 19.30
15.00 do 16.00 16.15 do 16.45 17.00 do 18.30 18.45 do 19.15
L
VATERPOLO TEKMA VRHPOLJE : STRANJE
Na kamniškem bazenu se je v petek, 17. avgusta, v izredno dobrih razmerah odvilo vaterpolsko srečanje med ekipama Vrhpolj in Stranj. Tekma, ki je postala že tradicionalna, se je odigrala šestič zapovrstjo.
Pred začetkom je bilo veliko ugibanja o sestavi ekip in morebitnih okrepitvah na obeh straneh, vendar je ostalo pri zasedbah, podobnim tistim iz prejšnjih let. Tako so za ekipo Stranj nastopili vaterpolisti
Humar, Bencek, Nadižar, Jure in Franc Sitar, Mali, Leban in Anže Balantič. Ekipa Vrhpolj je nastopila v postavi Reisner, Homar, Gostič, Pungertar, Kropivšek, Žurbi, Ličen in Janez Balantič.
Igralci obeh ekip pred tekmo.
Pričetek tekme je bil silovit s strani ekipe iz Vrhpolj, ki je že v prvi četrtini postavila skoraj neulovljiv rezultat 4:1 in je prednost obdržala vse do konca tekme. Končni rezultat po štirih četrtinah tekme je bil 8:4 za Vrhpolje. Strelci za Stranje so bili Jure Sitar in Anže Balantič po en gol in Bencek dva gola. V ekipi Vrhpolj so zadeli Reisner, Žurbi, Ličen in Kropivšek po enkrat ter Homar štirikrat!
Igralci Vrhpolj tako ostajajo ne-poraženi že šesto leto zapored, vse od prve tekme, ki se je odigrala v letu 2007. To je prav gotovo spodbuda in motivacija za bolj zavzete treninge poražene ekipe, ki se bo lahko v prihodnjem letu zopet pomerila za morebitno zmago.
Ne moremo pa mimo sodnika Mariniča iz Kranja, ki je postal nepogrešljiv element pri deljenju pravice na tekmi ter obveznih diskusijah in pripovedovanju o svojih bogatih va-terpolsko-življenjskih izkušnjah po koncu tekme.
Vzdušje na bazenu je bilo enkratno, zahvaljujoč lepemu vremenu in tudi precejšnji skupini gledalcev, ki je vneto in glasno navijala in tako popestrila tekmo. Nasvidenje v avgustu 2013 !
tekst: Janez Balantič foto: Danijela Skobir Balantič
GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK V NOVO SOLSKO LETO
V začetku avgusta je Vlada Republike Slovenije sprejela Akt o ustanovitvi, s katerim se s 1.9.2012 sedanji Solski center Rudolfa Maistra Kamnik preimenuje v Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik. Sprememba je posledica racionalizacije izobraževalne mreže, ki jo izvaja MIZKS, in bo uravnotežila srednješolske izobraževalne programe po državi. Poleg spremembe imena šole se bo zgodila tudi sprememba vodstva. Združena šola (znotraj le-te ostajajo vsi trije redni programi, ki jih izvajamo že sedaj ter izobraževanje odraslih) bo imela enega ravnatelja, ki bo izbran v rednem postopku v prihajajočem šolskem letu. Za dobo največ enega leta pa je že določen v.d. ravnatelja Semso Mujanovič.
O uspešnosti na maturi in po- zmanjšalo, čeprav je na državni
klicni maturi smo že pisali na spletnih portalih, ob tej priložnosti pa posredujemo še natančne podatke.
Uspešnost naših maturantov splošne mature je nekoliko višja kot prejšnje leto in znaša 95,2 % (119/125). Rezultat pomeni dobra 2 odstotka višjo uspešnost od slovenskega povprečja. Število točk, ki so jih dosegli kamniški maturanti, je nižje od slovenskega povprečja za dobro polovico točke in znaša 19,66 točk. Dijaki iztekajočega se programa ekonomske gimnazije so uspešnejši od državnega povprečja za dobro polovico točke in so dosegli 17,09 točk.
Število letošnjih zlatih maturantov gimnazije na ŠCRM (tri zlate maturantke: Petra Kapš, Daša Svetic in Tanja Repič) se je v primerjavi s prejšnjim letom
ravni število zlatih maturantov višje kot preteklo šolsko leto. Manjše število zlatih maturantov nas je neprijetno presenetilo, saj tega res nismo pričakovali. Hkrati pa nam ti podatki pomagajo pri načrtovanju usmeritev dela v prihodnjih letih, izboljšanje teh rezultatov pa je ena izmed prioritet.
Na poklicni maturi so se trudili redno vpisani dijaki v programu ekonomski tehnik in udeleženci izobraževanja odraslih v dveh programih: vzgojitelj predšolskih otrok in ekonomski tehnik.
Uspešnost redno vpisanih dijakov Srednje ekonomske šole je bila na letošnji poklicni maturi 87% (20 od 23 dijakov je bilo uspešnih), kar je nižje od državnega povprečja 91,3%. Uspešnost se je v primerjavi s prejšnjim letom znižala. Število doseženih
GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Novi trg 41a, 1241 Kamnik
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpisujemo v programe za odrasle:
-	PREDŠOLSKA VZGOJA
-	EKONOMSKI TEHNIK
-	MATURITETNI TEČAJ
- GIMNAZIJA - TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA
Opravljate lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih
potrebujete za šolanje na drugih šolah.
VPIS in INFORMACIJE med 5. in 25. septembrom, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 11. in 15. uro, v torek in četrtek med 12.00 in 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12 www.scrm.si
Uspešnost letošnjih maturantov kamniške gimnazije je nekoliko višja kot prejšnje leto in znaša 95,2 % (119 uspešnih izmed 125 maturantov splošne mature), kar pomeni dobra 2 odstotka višjo uspešnost od slovenskega povprečja. Med njimi so tri zlate maturantke - na fotografiji z desne Petra Kapš, Daša Svetic, namesto Tanje Repič, kije ni bilo na podelitvi, pa je priznanje prevzela razredničarka Marta Janežič.
točk na poklicni maturi naših dijakov je 12,7 točk in je nižje od državnega povprečja, ki znaša 14,56 točk. Zlatih maturantov poklicne mature že drugo leto nimamo.
Odlično pa so se izkazale udeleženke izobraževanja odraslih, ki so kot prva generacija zaključile program vzgojitelj predšolskih otrok. Od 14 kandidatk je bilo 13 uspešnih, kar pomeni 93% uspešnost (slovensko povprečje v tem programu je 88,24 %). Tudi število doseženih točk je višje od državnega povprečja in znaša pri naših kandidatih 14,85 točk.
Tudi udeleženci programa ekonomski tehnik na izobraževanju odraslih so uspešnejši od povpre-
čja v državi (48,6 %) za skoraj 6 odstotnih točk - 54,5 %. Po številu doseženih točk pa so za pol točke pod slovenskim povprečjem - 13,5 točk.
Ker smo ponosni na vse naše dijake, še posebej pa na zlate maturante, ki so se že izkazali, bomo nanje opozorili z ureditvijo stene zlatih maturantov. S tem želimo vzpodbuditi prihodnje generacije, da s prizadevnim delom tudi sami zasedejo mesto med najboljšimi. Teh je do sedaj 98 in sicer 84 zlatih maturantov splošne mature ter 14 zlatih maturantov poklicne mature). Prepričani smo, da bo matura 2013 zelo uspešna.
Semso Mujanovič
TRGOVINA IH SERVIS A ŠPORTNE OPREME
PEROVO 30 KAMNIK
01/8311 238
PRI NAS VEMO, KAJ JE DOBRO KOLO.
ZNIZANJE D0 -40%
SERVIS KOLES
Delovni čas; pon-pet 9-12 in 14-19 sobota 9-13
v Sinšin	3.-14.
	SEPTEMBRA
	DNEVI ODPRTIH VRAT
Y	NA NOVI LOKACIJI V
PLESNI KLUB	CENTRU MESTA!
v v	Inf.: 040 461 747
SINSIN	info@sinsin.si
•KAMNIK»	www.sinsin.si
Angleški poučni dnevi v naravi
Med počitnicami je jezikovni center Dude iz Domžal popeljal otroke v Arboretum Volčji Potok, kjer so se posvetili skrbi za naravo in okolje, v katerem živimo. Obisk parka so popestrili z različnimi igrami v angleščini, iskanjem slik znamenitosti Kitajske, ki so bile skrite po parku in nato izdelali plakate. V programu jezikovnih delavnic je bil tudi obisk ekološke kmetije Jeršin v Tunjicah, kjer so otroci lahko božali in pestovali piščančke, zajčke, pujske, račke in spoznavali delo na kmetiji. V tednu, posvečenemu Kitajski, so se otroci pobliže seznanili z živalskim in rastlinskim svetom te dežele. Ves teden so v vsakdanjih situacijah utrjevali znanje angleščine na sproščen in naraven način, kar je bila tudi dobrodošla priprava na prihajajoče šolsko leto.
Zabavno poletje z našimi otroci
V mesecu juliju so se v Kamniku pojavile popolnoma nove zabavne poletne počitnice. Otroci vseh starosti so se v organizaciji jezikovne šole Little England Club in Športnega društva Lucka vsak dan zbirali v prostorih jezikovne šole, kjer smo jutro začeli z miganjem jezikov v angleških igricah, po obilnem zajtrku pa se odpravili na bazen. To je bil tisti del dneva, v katerem smo si z otroci dali duška v športnih igrah tako v vodi kot na suhem, se najedli sladoleda, naplavali in naskakali, nekateri naši najmlajši pa pod vodstvom izkušenega plavalnega učitelja naredili svoje prve plavalske zamahe! S ponovno nabranimi močmi po kosilu je sledilo ustvarjalno popoldne. Mali umetniki so naredili ogromno zapestnic, uhanov in okraskov ter z njimi obdarovali starše in prijatelje, maske, glinene figurice, risane plakate, in pod budnim očesom profesionalne plesalke celo nastopili v lastni plesni skupini s koreografijo! Utrujeni smo dan zaključili pozno popoldne z ogledom risanke in komaj čakali na naslednjega. To poletje je bilo nepozabno.	Manca, Ana in Luka
TRISPORTU DVA NASLOVA DRŽAVNIH PRVAKOV
Zanimiva preizkušnja ekipnega državnega prvenstva v 3-kratnem Super sprint triatlonu v Celju je domačemu klubu TK Trisport Alprem prinesla kar dva državna naslova prvakov, eno drugo in dve tretji mesti. Tekma je zanimiva predvsem zato, ker se morajo trije tekmovalci drug za drugim preizkusiti v celotnem sprint triatlonu. Potruditi se morajo zaradi svojega rezultata in za rezultat celotne ekipe. Prav tako ekipno prvenstvo pomeni izziv za klub, saj mora v ekipo izbrati tekmovalce podobnih sposobnosti in sestaviti čim več dobrih ekip.
Naslov ekipnega državnega prvaka so z odličnim časom dosegli mladinci TK Trisport v sestavi Matevž Planko, Leon Obreza in Jan Lipovšek in članice v sestavi Maruša Klemene, Ana Grkman in Liza Uršič. Mladinke (Tinkara Capuder, Tjaša Vrtačič in Gaja Perko) so dosegle odlično 2. mesto za ekipo iz Ribnice. Ekipno tretje mesto pa so osvojili mladinci (Domen Obreza, Mark Mandič in Matej Dečman), ter mladinke (Teja Bela Kočar, Katarina Spruk in Maša Kuret).
V izredno močni članski konkurenci so vidno sedmo mesto osvojili Kam-ničani v sestavi Miha Rojc, Grega Zore in Pero Mandič.
Zaključek poletja in jesen sta še bogata s športnimi prireditvami. Tudi triatlonskimi. Med vsemi gre omeniti tradicionalni Blejski triatlon, ki bo pester z različnimi tekmovalnimi disciplinami (cici triatlon, mladinsko evropsko prvenstvo v super sprint triatlonu, olimpik triatlon, triatlon za vsakogar, medijski triatlon, štafetni triatlon). Prireditev bo organiziral TK TRISPORT pod vodstvom Mira Kregarja na Bledu v soboto, 8. septembra.
Romana Capuder
»To je tvoj trenutek. Navdušuješ nas s svojimi dosežki. Si del triatlonske družine Challenge«
Slogan, zapisan na slovitem mostu čez Donavski kanal, namenjen triatloncem, ki so se v nedeljo, 8. julija, podali na svojo življenjsko preizkušnjo na Ironman razdalji, ki obsega 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka. Nekateri prvič, drugi so želeli izboljšati čas predhodnih Ironmanov ali zgolj obogatiti zbirko svojih nastopov na največjem triatlonskem tekmovanju... Kot pravi kamniški triatlonec Matic, ko te enkrat zagrabi, te ne izpusti več...
Triatlon velja za enega najhitreje razvijajočih se športov v zahodnem svetu in tudi enega najbolj popularnih, čemur so pripomogli številni zvezdniki, ki se ukvarjajo s triatlonom za izboljšanje fizične moči in kondicije, kot sta npr. Jenson Button in Jennifer Lopez. K promociji tega športa po svetu pa so najbolj pripomogla prav Ironman tekmovanja.
Tekmovanje v Rothu, danes imenovano Challenge Roth, je znano kot srce triatlona. Bilo je najstarejše tekmovanje Ironman v Evropi in je na sporedu že od leta 1987 naprej. Leta 2002 je sicer izstopilo iz uradne Ironman serije, tako da kvalifikacije na svetovno prvenstvo, ki se vsako leto od leta 1978 odvija na Havajih, iz tega tekmovanja niso mogoče. Kljub temu pa tekmovanje v Rothu ostaja eden najbolj priljubljenih in obiskanih 'long distance' triatlonov nasploh. Je del t.i. Challenge Familiy, serije 13 tekmovanj na treh kontinentih, ki predstavlja eno vodilnih triatlonskih organizacij na svetu, kar ne bi bilo mogoče brez triatloncev, ki pridejo na tekmovanja zaradi odlične organizacije, edinstvenega vzdušja in občutka pripadnosti veliki družini, ki resnično postavi športnika na prvo mesto.
Z več kot 5.000 tekmovalci iz več kot 50 držav, močno konkurenco najboljših triatloncev na svetu, 200.000 gledalci ob trasi je to zagotovo ena največjih športnih prireditev na svetu. Tu sta bila postavljena tudi oba svetovna rekorda v Ironman razdalji, tako moški kot tudi ženski. O priljubljenosti tekmovanja v Rothu priča tudi dejstvo, da je bilo 5.000 štartnih mest za naslednje leto razprodanih v dobri uri po odprtju spletnih prijav. Zato ni naključje, da si ga je za prizorišče svojega Ironmana izbralo kar šest triatloncev TK Trisport, Kamničanov, z izjemo Klemna Kočarja in Matjaža Bojanca, ki živita v Radomljah. Za Klemna Kočarja, Tomaža Planka in Aleša Podgorška je bil to drugi nastop na Ironman razdalji po lanskoletni premierni udeležbi na Ironmanu v Celovcu. Pero Mandič, Ivan Maradin, Matjaž Bojanc in Grega Zore pa so veličino in muke ironman tekmovanja občutili prvič. Vsi so preizkušnjo kljub velikim naporom uspešno prestali, eni bolj zadovoljni, drugim se mogoče vse le ni izšlo čisto po pričakovanjih, kar pa je najpomembneje, da so v cilj pritekli celi in zdravi. Ta izkušnja jih je zagotovo obogatila in utrdila. Kolikor jih poznam, sem prepričana, da noben izmed njih na tem tekmovanju še ni rekel zadnje besede. Ni izključeno, da se tega podviga nekoč ne lotim tudi sama...
Vzdušje na tekmi je res veličastno. Težko si predstavljaš, če tega ne do-živiš v živo. Prebivalci ob trasi proge in številni prostovoljci, ki so skrbeli, da tekmovalcem ni ničesar manjkalo, resnično živijo za to tekmovanje. Pozitivna energija in navdušenje se čuti na vsakem koraku, tako med gledalci, kot med tekmovalci. Redko doživiš, da tekmovalci pozdravljajo in mahajo gledalcem ob progi. To je njihov trenutek, njihov življenjski dosežek, za to živijo in se marsičemu odrekajo. Samo oni vedo, koliko truda, časa, energije in volje je vloženo v priprave na takšno tekmovanje. In po izrazih tekmovalcev vem, da se splača. Samo oni vedo, kako dober je občutek na startu plavalnega dela, ko ti v zgodnji jutranji uri adrenalin še dodatno dvigujejo glasni zvoki spodbudnih pesmi, med njimi We are The Champions od skupine Queen. Ali pa na kilometrskem vzponu na Solarberg, kjer te v stilu Tour de France bodri preko 20.000 navijačev. V živem koridorju, širokem manj kot meter, tekmovalci doživijo nepopisen sprejem. In to dvakrat. O teh občutkih, spominih, odločitvah in pripravah na to življenjsko preizkušnjo, kot lahko Ironman upravičeno poimenujemo, in še čem pripovedujejo naši triatlonci v nadaljevanju.
KLEMEN KOČAR se je Ironman tekmovanja lotil drugo leto zapored. Bil je prepričan v dober rezultat, saj mu je na treningih, kljub lažjim poškodbam tekom zime, šlo bolje kot lansko leto. Tako kot vedno je bil precej motiviran in brez treme. Vendar ga plavalna in kolesarska proga nista navdušili, tekaške pa ni niti poznal, a v tek tudi približno ni dvomil. Kot pravi, se je tekme že v začetku lotil precej zaspano. »Ko sem prišel iz vode, je bil čas približno enak kot lani, menjava hitrejša, kolo brez problemov in kljub slabim razmeram hitrejše, druga menjava tudi hitrejša, tako da sem resnično pričakoval boljši čas kot lani. A ravno tam, kjer naj bi bil najboljši, sem povsem odpovedal. Z zelo slabim časom teka sem bil skupno za 30 minut slabši kot lani v Avstriji. Zato z nastopom nisem najbolj zadovoljen, kljub občutno boljši pripravi kot lani. A to ni tekma, ki jo lahko ponoviš naslednji teden. Prizorišče tekmovanja je lepo, a ni najbolj naklonjeno družinam z manjšimi otroki, saj je preveč logističnih problemov zaradi različnih prizorišč in prestavljanja navijačev iz kraja v kraj med tekmo. Recimo,
cilj... Navdušen sem nad odlično organizacijo tekmovanja, ki je na zelo visokem nivoju.« Da, ko enkrat začneš, težko nehaš, je prepričan tudi Ivan, ki že razmišlja o naslednjem Ironmanu.
Za TOMAŽA PLANKA je nastop v Rothu pomenil vrhunec letošnje sezone. Dobro razpoloženje v mini slovenskem taboru so s svojimi nastopi na Junior Challengu še izboljšali sin Matevž z drugim mestom, Klemen Bojanc in Luka Bela Kočar, ki sta bila tretja. V triatlonskih krogih po mnenju »poznavalcev« tekma v Rothu velja za eno lažjih. Že po ogledu kolesarske trase z nešteto »hupserji« pa je bilo Tomažu hitro jasno, da je realnost povsem nekaj drugega. 1700 višincev in veter, ki nikakor ni hotel pihati v pravo smer, nista obetala ravno idealnih razmer za kolesarske rekorde. Po nekajdnevnem »karboloadingu«, ko ti ogljikovi hidrati praktično že gledajo iz ušes, je končno nastopil dan, ko je bilo treba dokazati svojo pripravljenost. Plavalni del je po uvodnem pretepanju takoj po startu minil po pričakovanjih. V nasprotju s tekmo v Celovcu, kjer naenkrat starta vseh 3500 tekmovalcev, so startali v več valovili, zato med plavanjem ni bilo velike gneče. »Ker se plava v umetnem kanalu Donave, mi vijuganje od ene do druge boje, ki označujejo obrat, tokrat ni povzročalo težav. Kolesarski del je za-
Da je Ironman družinski projekt, dobro ve družina Kočar, kije v Rothu stiskala pesti za Klemna.
naši so me v cilju pričakovali mnogo prej, zato se na tekaški del proge niso podajali in so me čakali v cilju »celo večnost«. Kakorkoli že, smo se pa imeli lepo in poleg tekme doživeli še marsikaj zanimivega.«
Tudi vsi trije Kočarjevi otroci se ukvarjajo s triatlonom Najmlajša lina je stara 5 let in doma kar sama trenira menjave (tek kolo tek). Včasih jo je treba prav prositi, da naj že malo počije. Luka je star 13 let in se s triatlonom ukvarja 5 let. Njegovi najboljši rezultati so 1. mesto St. Poelten 2011, 3. mesto Roth 2012, 2. mesto'ironkids Celovec 2012. Glede na to koliko energije vlaga v šport, je kar v redu, čeprav včasih na tekmah pretirava in se mu ne izide tako, kot bi si sam želel. Tea je stara 16 let in se s triatlonom ukvarja 2 leti, prej pa je igrala prečno flavto. Ker je zelo pridna, je v plavanju zelo napredovala, kolo in tek pa ji gresta malo slabše, ker ju tudi manj trenira. Na tekmah nižjega ranga je osvojila 1. in 2. mesto.
IVAN MARADIN se
je v mladosti ukvarjal z različnimi športi, od atletike, lokostrelstva, lokostrelskega biatlona do teka na smučeh. S triatlonom se je pričel ukvarjati pred petimi leti. Pravi, da je šport njegov življenjski moto. Navaden smrtnik si težko predstavlja, koliko treninga je potrebno za uspešen nastop na Ironman preizkušnji. V planu je imel 6-mesečno pripravo, 15 do 25 ur na teden, vendar je moral plan priprav zaradi zloma ključnice prisilno prekiniti za 6 tednov. Kljub temu, da se dobro pripravljaš, gre lahko pri tako dolgem tekmovanju marsikaj narobe in težko pred samim nastopom ugotavljaš svojo zrelost. Gre za to, da se temeljito pripraviš, ne samo telesno, ampak tudi predvsem psihično na različne pogoje. Kajti na dan tekmovanja so lahko temperature zelo visoke ali pa nizke, lahko piha močan veter... »Izpolnil sem velik osebni
Tudi Tomaža je v Rothu spremljala vsa družina, ki je tekmovanje, skupaj s Kočarjevimi, izkoristila za mini počitnice. Res so posrečeni tile Plankovi, lepo jih je videti, kako se znajo uskladiti in uživati v svojih aktivnostih.
znamo val dokaj močan veter. Najbolj mi bo ostal v spominu Solarberg, kjer tekmovalce na kilometrskem vzponu bodri preko 20.000 navijačev. Priznani, da so mi solze tekle po ličili... Srčni utrip pa se ni umiril še kar nekaj časa. Po 180 km kolesarjenja je bilo treba preteči »samo« še maraton. Če bi rekel, da je teh 42 km užitek, bi se zlagal, ampak pretirano hudo pa tudi ni bilo. Nekoliko sem preklinjal le zadnji klanec na štiridesetem kilometru.«
Že takoj po prihodu v cilj pa je bil trdno prepričan, da njegov drugi nastop na Ironman razdalji ne bo zadnji. Tomaž je z nastopom zadovoljen, saj je lanski dosežek iz Celovca izboljšal kar za 24 minut. Kot pravi, pa bi bil rezultat brez podpore družine, ki njegove muhe prenaša med letom, drži pesti in navija zanj, precej slabši. »Hvala je najmanj, kar lahko rečem.. Hvala tudi Gregi Zoretu, ki ni niti enkrat v letu pozabil na moj načrt vadbe. Vesel sem, da se je tudi za prijatelje iz kluba izteklo po pričakovanjih.«
Plankovi živijo zelo športno. Sin Matevž bo jeseni star 14 let, s triatlonom se ukvarja od 7. leta. Pridno hodi na treninge in že komaj čaka, da bo dovolj star, da bo lahko nastopal na tekmah za evropski mladinski pokal. Za seboj ima že veliko uspešnih nastopov. V svoji starostni kategoriji je državni prvak v duatlonu in ekipnem triatlonu. Lovro je star 11 let. Najprej se je preizkusil v triatlonu, a je ugotovil, da plavanja ne mara preveč. Dobro leto trenira biatlon pri SK Ihan. Najbolj vesel je bil zmage na pokalni tekmi to zimo na Pokljuki. Še vedno rad nastopi na kakšnem duatlonu. Njegov vzornik je Jakov Fak. Skratka, otroka sta poskrbela, da so aktivni v poletnem in zimskem času. Mami Nataša, ki trenira skupino najmlajših triatloncev v TK Kamnik, se redno udeležuje tekaških prireditev, kjer dosega lepe rezultate. Aprila letos je maratonsko razdaljo na Dunaju premagala v manj kot tri ure in pol, kar je zavidljiv rezultat, na krajših tekih pa se redno uvršča na stopničke v kategoriji.
Nadaljevanje na 13. strani
NAŠI IRONMANI
24. avgust 2012 13
Nadaljevanje s 12. strani
ALEŠ PODGORŠEK se je
za razliko od lanskega Iron-mana v Celovcu na dirko v Rothu pripravljal sistematično skozi vse leto. Zato se je količina treninga kar konkretno povečala, pove, da je v obdobju 10 mesecev opravil približno 600 ur treninga Vse to je rezultiralo v času 9:48, ki je za 48 minut boljši od lanskega, čeprav je to težko primerjati zaradi različne trase in razmer. Letos je opravil 35% več treninga za 10% boljši rezultat. »Vesel sem, da se mi ni bilo potrebno ukvarjati s kakšnimi težjimi poškodbami, kot sta jih izkusila Grega in Ivan, zato jima res iz srca čestitam in vem, da bodo njuni prihodnji rezultati boljši. Tekma je predstavljala pravi organizacijski presežek, ki ga ne bom pozabil. Tu ne gre za dirko samo, temveč za pristop vseh ljudi pri organizaciji dogodka, za usklajenost delovanja celotne ekipe, ki skrbi za dobro počutje tekmovalcev, za hrano in pijačo na progi, kar se tega tiče sem resnično brez besed. Letošnji cilj sem delno uresničil, pričakoval sem za 18 minut boljši čas, zdaj to ostaja želja za prihodnost. Vsem sodelujočim čestitam za dosežke, spremljevalcem pa se zahvaljujem za vso pomoč in podporo«.
MATJAŽ BOJANC se
je v osnovni šoli ukvarjal z ekipnimi športi, s košarko in odbojko, uspešen je bil tudi v tekmovanjih v skoku v daljino in višino. Potem se s športom ni ukvarjal do pred slabih treh let, ko se je priključil triatlonskemu klubu 3K šport. Tam kje spoznal veliko športnikov z ogromno pozitivne energije, ki so delovali kot složna družina. Vsak od njih je imel svojo zgodbo, svoje cilje, ob tem so bili tudi uspešni poslovni ljudje. Pravi, da mu na začetku ni bilo povsem jasno, kaj te ljudje žene, ko pa so tako doživeto in s ponosom pripovedovali zgodbe s tekmovanj in druženj, je spoznal, da mora biti nekaj, za kar se splača trenirati in potrpeti. »Ko sem pred 2 leti vključil v triatlonsko šolo starejšega sina Klemna, ki je pred tem treniral nogomet, sem spoznal vodjo triatlonske šole Grega Zoreta, s katerim sem se dogovoril za program treningov, obenem pa sem se vključil tudi v njihovo šolo plavanja Za nastop na Ironman preizkušnji sem se odločil povsem nepričakovano, saj sem računal, da bom za prvi nastop potreboval še kar nekaj let. Tako pa je od moje prve triatlonske tekme - sprint triatlona do štarta na Ironman razdalji minilo le 13 mesecev. Glavni krivec za to odločitev je bil Tomaž Planko, ki mi je za 40. rojstni dan prinesel majico z napisom, da po 40. letu treniram za Ironman Roth z jasnimi navodili za prijavo. Majico sem moral takoj obleči in vsem razložiti, za kaj gre. Nisem jih smel razočarati, zato sem se zadeve lotil skrajno resno. S trenerjem sem se dogovoril, da mi program treninga prilagodi za nastop na Ironmanu. Pozimi sem treniral od 10 do 12 ur tedensko, v spomladanskem času pa od 13 do 16 ur tedensko, ko so se začeli tudi daljši treningi kolesa. Planov zaradi obveznosti sicer nisem uspel v celoti izpolniti, vendar je bilo 80-90% izpolnjenih treningov dobra popotnica za nastop. Da sem morda zrel za Ironman, mi je bilo jasno po drugi polovički v Grazu, kjer je bil rezultat nad pričakovanji. Vseskozi pa me je skrbelo, kako bom preplaval, prekolesaril in pretekel vse te
razdalje in to v enem dnevu, eno za drugo, saj tudi posamičnih razdalj še nikoli nisem dosegel. Izpolnil sem cilj, ki se mi je nedolgo nazaj zdel popolnoma neizvedljiv, vendar mi ga je uspelo doseči s samodisciplino in skrbno odmerjenim časom za treninge. In na koncu nisem razočaral prijateljev, ki so vseskozi verjeli vame. Najbolj mi bo ostal v spominu uvodni del in priprava na tekmo, ko so se nekateri objokani poslavljali, bila je tudi maša za vse nastopajoče in res je bilo zelo ganljivo ob spremljanju opernih pesmi. Na dirki pa ne morem pozabiti Solarberga, ko nas je na kilometrskem klancu spremljalo več kot 20.000 ljudi. Počutil sem se kot tekmovalci na touru in klanca sploh nisem občutil. Prav tako nas je v cilju na zadnjih 500 metrih spremljalo več 10.000 ljudi. Za uspešen nastop se moram v prvi vrsti zahvaliti svoji družini, ki mi je stala ob strani, kljub temu, da sem bil večkrat nervozen. Potem pa je tu glavni krivec Tomaž, s katerim sva skupaj večkrat trenirala, in trener Grega Zore, ki je verjel vame«.
Matjaž se bo 2. septembra v Walchsee-ju na avstrijskem Tirolskem skupaj s še petimi trisportovimi tekmovalci pomeril na Iron polovički. Prihodnje leto bo tekmoval le na polovičnih Ironmanih, celega se bo poskušal lotiti čez dve leti, morda v Celovcu, če se mu bo uspelo prijaviti, morda ponovi Roth. Njegov življenjski moto je poskusiti narediti čim več stvari in se ob tem zabavati, tako on kot vsa družina.
Da je triatlon družinski šport, dokazujejo tudi Aleševi, Ivanovi in Matjaževi otroci, ki se vsi aktiv no ukvarjajo s triatlonom. Manca in Jan Maradin, Nejc in Žiga Podgoršek ter Klemen Bojane trenirajo dve leti, Domen Bojane pa eno leto. Nejc in Žiga Podgoršek na slovenskih tekmah vedno stojita na stopničkah v svoji kategoriji. Ponavadi je Nejc boljši, vendar je bil na Ptuju na višji stopnici Žiga. Nejcu in Žigi pa za vrat diha Jan Maradin, kije letos večkrat stopil na 3. stopničko, v Kopru pa je bratoma premešal štrene in bil drugi. Manca je letos naredila velik napredek in suvereno nastopa na tekmah.
V	Portorožu je dobila medaljo za 3. mesto. Domen je med mlajšimi v svoji kategoriji in po medaljah težko poseže, saj so dve leti starejši fantje pretrd oreh.
V	Avstriji je v kategoriji dečkov 7 leti in mlajši že stal na zmagovalnem odru. Klemen je na slovenskih tekmah ponavadi na 2. ali 3. mestu, na državnem prvenstvu v duatlonu v Tropovcih je bil drugi.
PERO MANDI» je v Rothu presenetil vse, še najbolj pa samega sebe. Med celotno tekmo je deloval zelo močno in sproščeno. Več kot izpolnil je svoja in trenerjeva pričakovanja ter dokazal, da je tudi z manj, a kvalitetnim treningom, nemogoče mogoče. Kot otrok in mladostnik se je ukvarjal z več športi. Treniral je rokomet, nogomet, odbojko, vaterpolo in atletiko. S triatlonom se je začel ukvarjati pred tremi leti na pobudo hčere Žane. Na iron preizkušnjo se je pripravljal eno leto. Zaradi narave službe, dela namreč v gostinstvu, je intenzivneje treniral vsak drugi teden po 12 ur tedensko, pozimi še manj. Za Roth se je odločil iz radovednosti in zaradi prijateljev. Zanimalo ga je, če to zmore. »Najbolj mi bo ostala v spominu vsa pozitivna energija že na samem startu. Da sem uspešno opravil to preizkušnjo, se moram najbolj zahvaliti družini za potrpljenje in spodbudo, trenerju Gregi Zoretu, predvsem pa sebi za vztrajnost. Zagotovo bom na Ironman še šel, in to čimprej, ampak takrat ne bom samo sodeloval, temveč tudi tekmoval«.
Tudi Perotovi otroci se ukvarjajo s triatlonom Mark je star 14 let, najraje ima tek, na treninge hodi z velikim veseljem in tam uživa. Nje-
govi rezultati so iz leta v leto boljši. Žana je stara 12 let, bila je pobudnik triatlona v naši družini. Vendar pa ni tekmovalen tip, njeno bistvo življenja je uživanje, kar pa v tem športu ni dovolj. Zato je treninge postavila na stranski tir. Tara je stara 9 let in je zelo tekmovalen otrok. Na tekmah dosega lepe rezultate. Rada teče, pove, da je dober sprinter. V prihodnosti upa na tekme v evropskem pokalu. Najmlajši Maj je star 3 leta in tudi zelo rad teče, že dvakrat se je udeležil mekinjskega krosa. Mamica Irena pa poskrbi, da družini Mandič ničesar ne manjka, tudi njo vidimo, kako vsak dan pridno nabira tekaško kilometrino.
GREGA ZORE, trener in vodja triatlonske šole TK Trisport, se je s triatlonom prvič srečal leta 1997, ko smo lahko veliko brali o uspehih Mira Kregarja in Igorja Kogoja, ki sta nastopala predvsem na Ironman razdalji. V tistih časih je bil triatlon poznan predvsem po Ironman tekmovanjih, zato si je že takrat zadal, da bo to enkrat »dal skozi«. »Pred petimi leti sem se odločil, da si bom to pustolovščino privoščil za 30. letnico, kar sem tudi izpolnil. Kot trener vedno stremim k temu, da s čim manj dela dosežem največji možni učinek. To sem poskušal tudi pri sebi, vseeno pa sem potreboval kakšen nasvet od izkušenejših kolegov v klubu, ki so mi rade volje pomagali. Resneje sem se začel pripravljati konec lanskega poletja, ko sem se izboljšal na teku in izgubil nekaj kilogramov. Za cilj sem si zadal rezultat pod 10 ur. Na pripravah mi je šlo kar dobro, najprej sem uspel popraviti osebni rekord na 21 km, v aprilu pa sem na Dunaju odtekel svoj prvi maraton in dosegel želeni čas (2:52).Vse je potekalo po planu, tudi na kolesu sem bil zelo močan. Dva dni po maratonu pa sem bil na treningu udeležen v padcu s kolesom, kjer sem utrpel zlom komolca in natrgane ramenske vezi. Kljub temu, da je večina že mislila, da je z mojimi plani za letos konec, sam niti za sekundo nisem pomislil, da ne bom nastopil in sem ostal zelo pozitivno naravnan. Mislim, da je prav pozitiven odnos do poškodbe pospešil zdravljenje, zato sem že po dobrih treh tednih ponovno sedel na kolesu, malo za tem sem že tekel, nekoliko več težav sem zaradi rame imel s plavanjem. Nisem bil optimalno pripravljen, vendar dovolj, da sem še vedno ciljal na rezultat pod 10 ur. Izkušnja na tekmi je bila res fenomenalna. Organizacija je bila brezhibna. Najbolj zanimivo je medsebojno spodbujanje tekmovalcev. Že pred tekmo sem se najbolj bal krčev in žal so se moja predvidevanja uresničila, tako da je bila maratonska preizkušnja zelo boleča in pol ure počasnejša, kot sem pričakoval. Ura se je na koncu ustavila pri 9 urah 59 minutah in 38 sekundah. Nepozabno!«
Utrujena, a srečna. Pero in Grega. Prijatelja, ki sta svoj življenjski dosežek v cilju zasluženo proslavila s pivom, družbo jima dela Perotov starejši sin Mark, ki se razvija v obetavnega triatlonca. Gene ima definitivno prave.
Našim Ironmanom iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspešnih jeklenih podvigov!
ANITA MEJA»

Po 180 km kolesarjenja se dirka navadno šele začne. Preteči je potrebno »samo« še maraton. Kako težka in boleča je ta preizkušnja, je izkusil tudi Grega Zore, kije svoj prvi Ironman premagal pod desetimi urami.
Tek na Grintovec v presežnikih
Mladoporočenca Jure in Natalija Grmšek na vrhu Grintovca s kralji višin in Dušanom Papežem, ki jima je postregel z napotki za srečno zakonsko življenje. (Foto: Trif).
14. gorskega teka na Grintovec
(WMRA grand prix, državno prvenstvo, Tekaški pokal Občine Kamnik) v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež se je udeležilo 322 tekačev in tekačic, do vrha jih je priteklo 252. Tek je bil malodane svetovno prvenstvo v malem, saj so se ga udeležili tekači iz 16 držav (Slovenija, Češka, Velika Britanija, Romunija, Norveška, Madžarska, Avstrija, Hrvaška, Italija, Eritreja, Turčija, Japonska, Avstralija, Poljska, Nemčija, Srbija).
Letošnji kralj Grintovca je postal temnopolti eritrejski tekač Azerya Teklay, ki je progo premagal v času 1:17:27 in ni podrl dosedanjega rekorda Jonathana Wyata (1:15:43). Sledil mu je aktualni evropski prvak Ahmed Arslan, lanskoletni kralj Grintov-ca. V veselje domačih navijačev je kot tretji na vrh pritekel Nejc Kuhar s časom 1:22:03.
Med člani KGT Papež je bil najhitrejši Matjaž Mikloša (1:28 :00), odlični peti v absolutni raz-
vrstitvi, zelo dobra pa sta bila tudi mlajša člana Gašper Bregar (9.) in Luka Mihelič (10.) V kategoriji članov je bil Gregor Mlakar (KGT Papež) na 15. mestu tudi najboljši Kamničan, saj uvrstitve teka na Grintovec štejejo tudi v točkovanju Tekaškega pokala Občine Kamnik. Poškodovani Bojan Ambrožič je dosegel vrh kot trideseti, sledila sta še brata Klemen in Rok Markuš. Med ml. veterani so si od 2. - 4. mesta sledili Mirko Janjatovič, Igor Šalamun, Metod Bregar (vsi KGT Papež). Pri st. veteranih sta 2. in 3. m. zasedla Franci Teraž in Bojan Kemperl (oba KGT Papež), peti je bil Bojan Kožuh, 17. pa Lado Urh.
Kraljica Grintovca je postala Čehinja Iva Milesova (1:39:37), sledila ji je Britanka Emma Clayton (1:39:44), ki se je tik pred ciljem spotaknila. Tretja je bila najhitrejša Slovenka Mateja Ko-sovelj , odlična deveta pa Petra Mikloša (KGT Papež).
Med mladinci, ki so tekli do
Kokrskega sedla, sta bila brata Anže in Aljaž Božič (KGT Papež) četrta in peta.
Ponovno odlični so bili tudi najmlajši tekači KGT Papež. V kategoriji ml. deklice je postala državna prvakinja nepremagljiva Ana Milovic, državna podprvaki-nja pa Tjaša Cirovic, sledile so Hana Dobovšek, Eva Šinkovec, Ana Šinkovec in Maja Uršič. Med ml. dečki so zmagovalne stopničke zasedli vsi trije tekači iz KGT Papež. Naslov državnega prvaka je pripadel Kleme7nu Golobu, ki je 750 m pretekel v času 3:28 in podrl dosedanji rekord proge. Državni podprvak je postal Rok Sušnik, Luka Uranič si je pritekel bron. Od 4. -7. mesta so si sledili Igor Cosič, Matej Šlebir, Miha Podbregar, Aleš Prelovšek, Rok Podbregar in Žan Uršič. Pri dečkih/deklicah je 4. mesto zasedel Grega Zagorc, Nuša Uranič je bila tretja. V kategoriji st. dečki/deklice je državna prvakinja postala Karmen Orehek, Uroš Cirovic je bil tretji.
Dramatično napetost v pričakovanju rekorda smo prvič v zgodovini tekov lahko spremljali preko internetne povezave tudi v dolini, za kar je poskrbel Tadej Petek. Pred prihodom zmagovalca pa bili v ciljem prostoru priča poroki Jureta in Natalije Grmšek, z navodili za srečno zakonsko življenje pa jima je postregel Dušan Papež. Jure je namreč član KGT Papež in ker ni mogel teči na Grintovec, je želel na vrhu potrditi zakonsko zvezo. Naj bo trdna in večna kot je Grintovec.
Svojevrsten rekord pa je dosegel 14-letni Igor Hrastovec, ki je dokazal, da je grintovške strmine mogoče premagati tudi bos. Pogumni in trpežni Igor je pritekel bos na Grintovec v 2 urah in 48 minutah.
Ko se združijo cilji tekačev, organizatorja, vseh pomočnikov, od posameznikov do donatorjev in sponzorjev, takrat čutimo, da ima Grintovec resnično eno veliko srce, kjer vsak prispeva po svojih zmožnostih. Zato smo na zahvale zapisali: Lepo je deliti in dati.
Kot zvezda stalnica nam vsa
leta ob strani stojijo gorski reševalci. Tako je letos dežuralo 23 reševalcev, od tega trije letalci reševalci in en zdravnik letalec. Razporejeni so bili ob celotni trasi teka. Na tekmi so posredovali dvakrat. Najprej so oskrbeli huje poškodovanega padalca, ki se mu je ponesrečil start pod vrhom Grintovca, kasneje pa so oskrbeli še tekača z mišičnimi
krči. V obeh primerih so uporabili transport s pomočjo helikopterja. Zato še posebna zahvala gorskim reševalcem, zdravniku Primožu Trunku za hitro in strokovno zdravniško pomoč.
Tudi zato tek na Grintovec ostaja nepozaben, saj se vedno znova napaja z voljo, trudom, zanosom in ponosom!
MIRA PAPEŽ
14 24. avgust 2012
Kamniški OBČAN
PLANINSKI KOTIČEK
»Gasilke dejmo, po Koželjevi poti pejmo!
«
Tako se je glasil slogan vabila na četrti tradicionalni pohod, ki ga organiziramo članice GZ Kamnik za gasilke celotne Gasilske zveze Slovenije. Tokrat je bil dan D sobota, 7. julija. Že uro pred dogovorjenim startom so prva rdeča vozila parkirala na parkirišču ob žičnici na Veliko planino. Pravo veselje je bilo videti nasmejane obraze pohodnic in njihovih maloštevilnih spremljevalcev in vedeli smo, da tudi tokrat dobre volje ne bo manjkalo.
Nekateri so morali na pot že zelo zgodaj in ker »prazen žakelj ne stoji pokonci«, smo vsem že pred štartom postregli z domačim pecivom, ki smo ga napekle gasilke. Sledil je uvodni pozdrav glavne organizatorice pohoda Vladke, potem pa je nekaj napotkov o varni hoji dodal še Uroš, ki mu je bila tudi letos zaupana pomembna vloga »glave pohoda«. Svojo vlogo je vzel zelo resno, saj se je odlično pripravil tudi na razlago naravnih in kulturnih znamenitosti na poti.
vedele zanj. Pot se je strmo vila v breg in nekaj posameznicam so pojemale moči. Seveda je bilo za logistiko dobro poskrbljeno in voznik Jani je poskrbel za varen prevoz do naslednje točke, tako da ni bila nobena prikrajšana za kak ogled. Pot smo nadaljevali proti Lepemu kamnu. Ker smo imeli ključe (hvala Aleš), smo se lahko povzpeli tudi na opazovalnico in si ogledali okoliške hribe. Gasilkam smo želeli posredovati tudi nekaj praktičnega znanja z uporabo vrvne tehnike, zato sta Uroš in Damjan (sicer gorski reševalec in inštruktor iz GZ Cerkno) demonstrirala pripravo vrvne ograje in varovanja pri plezanju. Gasilke so bile nad prikazanim navdušene in tudi same so želele preplezati nekaj metrov stene. Seveda so bile primerno zavarovane z zaščitno opremo. Skupna ugotovitev je bila, da bi bilo dobro, da bi del teh veščin obvladala vsaka gasilka.
Pot smo nadaljevali proti Ko-krski žičnici in se ustavili ob balvanu Žagana peč, ki je še
druženje se je nadaljevalo v International piknik centru Pri Jurju. Prostor sta nam brezplačno odstopila prijazna lastnika Boža in Marjan Jeraj. Ko so si udeleženci »privezali dušo«, je bil čas za prikaz gasilskih veščin. Tri skupine po devet prostovoljk so izžrebale gasilske znake s funkcijami. Nadeti so si morale zaščitne čelade, obuti škornje (ti jih niso tiščali, saj so bili številka 44 ali 45) ter v treh minutah izvesti vajo z motorno brizgalno. Dovoljeno je bilo vse, od govorjenja do pomoči sotekmovalk in »glasu ljudstva«. Marsikatera tekmovalka je zaradi napadov smeha težje opravila nalogo. Tek v velikih škornjih pa je izgledal kot počasni posnetek finiša pri kakšnem šprintu. In če je smeh pol zdravja, potem so gasilke dobile veliko dozo le-tega. Tekmovalna komisija je vestno opravila delo, seveda upoštevala tudi umetniški vtis, ter razglasila zmagovalno ekipo.
Gasilke so se še zavrtele ob zvokih harmonike, a ure blisko-
GORSKI REŠEVALCI ZBIRAJO DENAR ZA REŠEVALNO VOZILO
Čeprav je DGRS Kamnik že prevzelo novo reševalno vozilo, ki ga že uspešno uporablja, ga še niso uspeli povsem plačati, ker jim še ni uspelo zbrati dovolj denarja. Zato nameravajo 15. septembra v Kamniški Bistrici na prostoru »Pri Jurju« pripraviti za vso javnost delni prikaz svoje dejavnosti vključno z uporabo helikopterja, nato pa družabno prireditev, na kateri bo igral ansambel »Grintovci«. Upajo, da jim bo tako uspelo zbrati vsaj nekaj denarja za poplačilo dolga za reševalno vozilo, ki znaša še okoli 10.000 evrov.
ALPINISTIČNA ŠOLA KONČANA
Alpinistično šolo v organizaciji AO Kamnik, ki se je začela lani oktobra, je uspešno končalo 8 tečajnikov: Blaž Gladek, Dejan Kuserbanj, Grega Podlesnik, Janez Koncilja, Katja Drolc, Katja Klemen, Matic Javoršek, Sandra Janežič in Jure Tomelj, ki so po opravljenem teoretičnem izpitu, praktičnih izpitih plezalne tehnike in izpitni turi postali mlajši alpinistični pripravniki. Naslednja šola se bo začela predvidoma zadnji četrtek v septembru. Več informacij bo v septembrski številki in na spletnih straneh PD Kamnik.
TUDI ODPRAVA V PAMIR ALAI JE BILA USPEŠNA
V ponedeljek, 6. avgusta, se je iz Kirgizije v domovino vrnila odprava v Pamir Alai, ki je odšla na pot 11. julija. Vodila jo je članica kamniškega AO Monica Kambič. Poleg nje so v odpravi sodelovali še Tina Di Batista (AO Ljubljana-Matica), James Cherry (Kanada), David Debeljak (AO Rašica) in Andrej Erceg (AO Črnuče). Območje gora, ki se
Za dobrodošlico je vsak prejel še drobno darilce in pisana po-hodniška gasilska druščina, lahko bi rekli od Goričkega pa skoraj do Pirana, se je začela viti po Koželjevi poti. Vseh skupaj nas je bilo tudi letos preko sto.
Pot ob reki Kamniški Bistrici je bila prijetna zaradi hladu vode in sence dreves. Ustavili so se ob zagozdenem kamnu, ki predstavlja naravni most in povezuje oba bregova. Ogledali so si sotesko Predaselj, kjer si je reka izrezala 30 metrov globoko korito. Udeleženci so slišali nekaj zanimivosti o tem predelu in pot nadaljevali po levem bregu Kamniške Bistrice do enega izmed njenih izvirov. Tu so spoznali življenjsko zgodbo gornika in lovca Valentina Slatnarja - Bo-sovega Tineta ter se mimo spomenika padlim borcem NOB, ki je oblikovan kot nekakšen totem, zagrizli v breg proti 45 metrov visokemu balvanu Sivnica. Ta je tako dobro skrit sredi gozda, da celo nekatere domačinke niso
eden izmed zanimivih stvaritev narave, saj resnično daje podobo, kot da bi se velikan lotil žaganja ogromne skale. Čeprav je bil zavidljivi del pohodnic v zrelejših letih, najstarejša pa je v začetku julija praznovala 76 let, so v prijetnem kramljanju brez težav sledile tempu hoje proti naslednji točki ogleda - Spominskemu parku. Park je posvečen vsem, ki so življenje izgubili v Kamni-ško-Savinjskih Alpah in Kamniča-nom, ki so svojo življenjsko pot sklenili v gorah.
Ob Plečnikovem dvorcu je bil še zadnji del spoznavanja zgodovine in znamenitosti, potem pa je sledil postroj udeležencev za prihod skozi cilj.
Prijetno je bilo videti dolgo kolono nasmejanih obrazov, ki so ob zvokih Matejeve harmonike ob prehodu preko ciljne črte doživeli dobrodošlico s kruhom in soljo ter okrog vratu prejeli spominsko medaljo. Že četrto leto nam je medalje »gratis« natisnil Tomaž Sedeljšak. Prijetno
vito minejo takrat, ko je lepo. Ob slovesu so z zadovoljstvom obljubile, da prihodnje leto zagotovo zopet pridejo.
Videti nasmejane ljudi, polne energije, pa je bila za nas organizatorje najlepša nagrada in takoj smo pričeli razmišljati kam se bomo podali prihodnje leto in kateri delček naše čudovite narave jim bomo pokazali.
A. G.
Oddamo
poslovni prostor - pisarno 15 m2 v centru Kamnika.
Tel.: 041-695-725.
Prodam kvalitetna suha bukova drva, možnost dostave in razreza.
Informacije na tel.: 070/770-510
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V dopolnjenem 98. letu starosti je za vedno zamrl veder nasmeh na licih nase drage mame, babice, prababice
in tašče
MARINKE GREGORS
upokojene učiteljice in upraviteljice OŠ Marije Vere Duplica
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in učencem ter znancem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, nam izrekli ustna ter pisna sožalja in darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, govornikom za čustvene besede slovesa: nekdanjemu učencu Franciju Pestotniku, sosedu Janezu Primcu in nekdanji sodelavki Marinki Aparnik, pevcem
kvarteta Grm ter citrarju Tomažu Plahutniku. Še posebno smo hvaležni osebni zdravnici dr. Plavčevi in sestri Emi, dr. Jermanovi, gospe Jožici Lužar ter patronažni sestri Majdi za vso nudeno medicinsko pomoč. Za vedno bo ostala v naših srcih! Žalujoči: hčerka Stanka z možem Mirom, vnukinja Julija z Robertom in pravnuček Ažbe Kamnik, julij 2012
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-6851 www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, vmrlisko vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
dvigajo na meji med Kirgizijo in Tadžikistanom, je obiskalo že več slovenskih alpinistk in alpinistom, med njimi je dolino Karavšin, območje Ak-Su, leta 2007 obiskala slovenska odprava (Sisernik, Tratnik, Davidova, Kriselj (AO Kamnik), Hrastelj), ki so v 45 dneh opravili 12 alpskih vzponov, štiri poskuse in prvenstveni vzpon (Sisernik-Davi-dova: Neimenovana, 400 m, 6a+).
Pot jih je vodila najprej z letalom z Brnika preko Istanbula v Biškek in naprej v Batken, nato pa še nekaj kilometrov s kombijem in dva dni peš do baznega tabora, ki je bil 2950 m nad morjem. Sledilo je plezanje v stenah z odličnim granitom, ki ga je prekinjalo slabo vreme. Kljub temu jim je uspelo preplezati kar veliko število kvalitetnih smeri: Debeljak - Cherry in Di Batista
-	Kambič: Pic du Pamir (stolp nad baznim taborom), Suzina poč, 6b, 250 m; Debeljak - Cherry in Erceg
-	Di Batista: Pic du Pamir, O.W. levo od Suzine poči, 6c+, 250 m; Erceg
-	Di Batista - Kambič, Francoski steber v vrhu 1000 (YORC) let ruskega krščanstva (4150 m), 1500 m, 6a (z varianto 6c); Debeljak - Cherry in Erceg - Di Batista: Pik Slesova (4250 m), Perestrojkina poč, 7b; Debeljak: Pik Kotin (4.523 m), 6a, 1000 m.
USPEŠNA ODPRAVA NA K7 - GLAVNI VRH
Urban Novak je lani vodjl slovensko odpravo v območje Čarakuse v Pakistanu, katere člana Luka Stražar (AAO) in Nejc Marčič (AO PD Radovljica) sta za prvenstveno smer Sanjači zlatih jam na Zahodni vrh K7 prejela prestižno priznanje zlati cepin. Letos pa se je Urban udeležil ameriške odprave, ki jo je vodil Kyle Dempster. Poleg njiju je v odpravi sodeloval še Američan Hayden Kennedy, pozneje pa so se
jim v baznem taboru pridružili še trije ameriški prijatelji: Jesse Mease, Erin Wilson in Shingo Ohkawa. Odprava je odšla na pot 26. junija, vrnila se je 4. avgusta.
Najprej so morali v Islamabadu 4 dni čakati, da so uredili birokratske formalnosti in dobili letalske vozovnice za notranji let v Skardu. Po prihodu v bazo so vsi imeli prebavne motnje, tako da so lahko začeli z aklimatizacijo šele po nekaj dnevnem počitku. Najprej so se povzpeli na 5950 m visoki vrh Sulu, kjer so prespali, nato pa so morali počakati še na ugodnejše vreme. 17. julija so vstopili v do takrat še nepreplezano vzhodno steno 6934 m visokega glavnega vrha K7, ki je prej zavrnila že tri poskuse. Po treh dneh napornega plezanja, kjer je težavnost dosegla tudi oceno M6, za konec pa jih je čakalo še naporno gaženje v globokem snegu, kjer se je še posebej izkazal Urban, so dosegli vrh. Sledil je še naporen sestop z bivakom in s spusti po vrvi po preplezani smeri.
Poleg teh dveh vzponov so člani odprave in pridruženi člani opravili vzpone v Nasser Brakku (ok. 5100 m) - Britanska smer: Erin Wilson, Urban Novak; v Lady fingerju (ok. 5300 m) - spodaj verjetno novo, težavnost do IV (400 m) in Vzhodni raz (150 m): Hayden Kennedy, Urban Novak; v Phatan Brakku (5410 m): Jesse Mease, Urban Novak in poskuse v zahodnem Farolu (okoli 6300 m) - poizkus nove smeri v južni steni do višine ok. 6000 m: Kyle Dempster, Urban Novak; v 2. steberu v masivu K7 - južna stena: Kyle Dempster, Urban Novak; v steni Iqbal poizkus v Ski tracku: Erin Wilson, Kyle Dempster, Hayden Kennedy, v Nafees capu - poizkus v smeri Ledgeway to Heaven: Erin Wilson, Hayden Kennedy in Kyle Dempster.	Bojč
www.irmi.si C
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ZAHVALA
V 84. letu je v miru zaspala
FRANČIŠKA MARTINC
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja ter cvetje in sveče.
Sin Franci
Julij 2012
Vsakomur enkrat zastane korak in odide v kraje nam živim neznane. In če je v ljubezni nastalo slovo, ne odide za vedno in je manj hudo, v spominu in duši nam za vedno ostane.
(Janez Medvešek)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama
MARIJA VRHOVNIK
iz Tunjic, Laniše 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. mase. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožefu Razingerju in Danijelu Kastrunu, Tunjiskemu oktetu in cerkvenemu zboru ter govorniku Anžetu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji lajšali trpljenje zadnja leta. Hvala tudi sosedom za vso pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
Laniše, julij 2012
Veliko bilo je bolečin. In vedno našla si nasmeh in dobro voljo. Dan p rišel najhujši je za nas. A vedno bomo s tabo, naša mami.
ZAHVALA
V 84. letu je po hudi bolezni tiho odšla naša draga mami, stara mama, prababi, sestra in teta
VIDA SLEVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalja.
Hvaležni smo patronažni službi ZD Kamnik, še posebej Miji in Cvetki, in dr. Dolenčevi za vso pomoč in skrb.
Vsi njeni
Julij 2012
n
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
Mineva pet let odkar nas je zapustila naša
JANA TEKAVC
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem, ki obiskujete njen grob, prižigate sveče, prinašate cvetje ter obiskujete sv. maše.
Vsi njeni
Avgust 2012
ZAHVALA
V 89. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama
IVANKA BERLEC
iz Nevelj 20
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše in nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, praporščakom in kvartetu Grm za lepo petje.
Vsi njeni
Nevlje, avgust 2012
ti
ZAHVALA
V 98. letu je preminula naša draga teta Valčka
VALERIJA BERNOT
roj. Božič iz Spodnjih Stranj
Za večletno pomoč, skrb in človeško toplino se posebej zahvaljujemo ge. Pavli Pavšin, g. Binetu Kladniku, ge. Ireni Golob in ge. Poloni Trpčevič Dobovšek. Hvala tudi
negovalkam zavoda Pristan. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje, iskrena hvala.
Njeni: Milenka, Lara in Boštjan, Daniel ter drugo sorodstvo
Kamnik, avgust 2012
V SPOMIN
16. avgusta je minilo žalostno leto, odkar je po hudi bolezni odšel dragi mož
VINKO SOVIČ
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala.
Žena Marta
Kamnik, avgust 2012
Stopinj več ni, ne smeha ne besed, pustila si nam le topline bolečo sled.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta
JOŽICA ŠUŠTAR
roj. Osolnik
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in našim sodelavcem Menine in Ete Kamnik za izražena sožalja, podarjene sveče in spremstvo naše mame na njeni zadnji
poti.
Hvala pevcem in trobentaču za ganljive pesmi v slovo. Sin Slavko in hči Sonja z družinama in drugo sorodstvo
Julij 2012
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, atija, ata, brata in strica
FRANCA PAVLIČA
Erzinovega iz Šmartnega
se iskreno zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb in nego ter izrečena sožalja. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena
sožalja, sveče, darove za cerkev in za svete maše. Hvala g. župniku Simonu Lorberju za^ lepo opravljen pogreb, pevcem cerkvenega pevskega zbora Šmartno in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Šmartno, julij 2012

Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo. Zdaj pa, ko poslavljaš se od nas, delček nas odnašaš s sabo.
ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustila naša draga žena, mati, hčerka, sestra, teta in svakinja
MARIJA VIDMAR
iz Gmajnice pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na
njeni zadnji poti. Hvala dr. Jezerškovi in njeni ekipi za dolgoletno skrb med
boleznijo ter za ves njihov trud pri zdravljenju. Hvala župnikoma in pogrebni službi za lepo opravljen pogrebni obred. Večno boš ostala v naših srcih.
Vsi njeni
Komenda, Podgorje, julij 2012
Zaman so bili vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat, stric, svak in tast
d %
CIRIL VODLAN
iz Vranje Peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali in molili z nami, darovali cvetje, sveče
in za svete maše. Hvala župnikom Štefanu Steletu, p. Stanetu Zoretu in Hermanu Gregoriču za lepo opravljen pogrebni obred ter
domačim cerkvenim pevcem. Vsem in vsakemu še enkrat hvala, ker ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njegovi
Avgust 2012
ZAHVALA
Vsem, ki ste pomagali reševati po nesreči v Ravnah 16. junija se iskreno zahvaljujemo. Vsem in vsakemu posebej:
prijateljem: Tilen in Anja, Sašo in njegovi družini (Oševarjevi), Policijski postaji Kamnik: g. Mubi, g. Kovačevič , g. Udovč, g. Sabljakovič, ekipi ZD Kamnik: dr. Ambrožič, Sek Jožica, Trobevšek Adolf, ekipi PGD Kamnik: Česen Rok,Galjot Blaž in Darko, Golob Matej, Janežič Jože in Primož, Jazbinšek Marko, Jeras Samo, Malič Safet, Repanšek Janez, Resnik Uroš, Suštar Milan, Verovšek Aleš in Schnabl Luka.
Iskrena hvala!
Hvaležna starša, sestra in brata z družinami
Mama, ti dovršila življenja si boj, uživaj v nebesih pri Bogu pokoj.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA BIZJAK
roj. Srebot iz Podgorja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob slovesu stali ob strani z izrazi sožalja in pozornosti. Hvala vsem za cvetje, sveče, denarno pomoč
ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Posebna zahvala partonažni sestri Jani, dr. Jermanovi in sestri Mateji.
Hvaležni smo župniku g. Dularju za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem skupine Krt.
Vsi njeni
Julij 2012
Adijo, očka ljubljeni, ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj!
ZAHVALA
V 67. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in prijatelj
ALOJZIJ TREBUŠAK
po domače Cesarjev Lojze
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, gasilcem in prijateljem, ki ste se poklonili njegovemu spominu z lepimi mislimi, cvetjem, svečami in darovi za sv. maše ter
ga pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodom župnikom za lepo opravljeno sv. mašo in iskrene besede ob slovesu.
Žalujoči: žena Jožica, sinova Janko in Rok ter hčerka Stanka z družinami
Žubejevo, Stebljevek, avgust 2012
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, - - .	mame in babice
^ W ANE SIMŠIČ
W ,
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in humanitarni prispevek SPOMINČICI - slovenskemu združenju
za pomoč pri demenci. Za poslovilne misli, ki jih je izrekel v imenu Občinske zveze ZZB za vrednote NOB, se zahvaljujemo Matevžu Koširju, za besede slovesa v imenu ženske sekcije Društva upokojencev
Kamnik pa Anici Blejc. Hvala tudi pevcem Solidarnosti, trobentaču in praporščakom. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, z njo delili trenutke ustvarjalnosti, radosti in bolečine ter vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Julij 2012
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 79. letu se je od nas poslovila naša draga mama
FRANČIŠKA VRHOVNIK
po domače Davčarjeva mama iz Tunjic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč.
Hvala vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje,
darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju, župniku Razingerju za lepo opravljen pogrebni obred, tunjiskim pevcem ter Anžetu
Slani za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
Tunjice, julij 2012
Slovenska c. 24, Mengeš T: 01 723 89 80 G: 041470 614 I: www.frizerstvo-teja.com
Uniq One za nego poškodovanih las krtače Tangle Teezer
Odprto: 8h-19h, sobota 8h-12h, Zaželjeno naročanje
20 LET PRAZNUJEMO SKUPAJ Z VAMI!
Od 27. 8. do 1. 9. nudimo
10% PRAZNIČNI POPUST
ob plačilu z gotovino
Po ugodnih cenah nudimo:
KOZARCE IN STEKLENICE ZA VLAGANJE vseh velikosti IN POKROVČKE, LONCE ZA VKUHAVANJE, SOKOVNIKE, PA-STERIZATORJE, RP sode za sok in vino, sušilce sadja, kristal, porcelan, posodo, čistila, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, namizne prte, PVC škafe, cevi in priključke za vodo, WC školjke in deske, sušilci za perilo, barve, lake, pipe, gašeno apno, kolesa, in še in še ...
VSE ZA ŠIVANJE! šivanke, sukanci, elastike
Velika izbira aranžiranih daril in darilni boni!
ŠOLA GOLFA
osnovni tečaj za vse
^ generacije
99,00€
otroci do desetega leta imajo igrišče BREZPLAČNO klubski treningi za otroke /1.-4. razred OŠ/
u
□ M L A K A Rn
< vrt! letu1 v
goitdna^MU a%
Qxuns.x ezA/itafiai, i.^i.
-J^juLtjaniHa.
U^ufitica jiii U\a.nzniAu tel.: 831 27 58 041 578 300
gostilna.mlakar@siol.net
malice kosila poslovna srečanja slavnostne večerje obletnice, poroke..
Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net
^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali ^ nega psov - kopanje, striženje ^osteopatija
ir
Stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda
Aljaževa 30, Ljubljana
Tel.: 0599 37 081, gsm: 040 703 517, 070 736 727 www.stomatologija.si,info@stoiriatologija.si
Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici.
Še poseben poudarek namenjajo
*	implantologiji - zobni nadomestki, ki se vgradijo v kost kot A nadomestna korenina naravnega zoba,
*	protetiki
*	beljenju zob.
Sodobno naročanje preko telefona, sms sporočila ali elektronske pošte.
Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek od 13h do 19h, torek in petek od 9h do 14h.
Naselje oskrbovanih stanovanj v Kamniku raste
Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma starejših občanov Kamnik. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vseljivih takoj, je še na razpolago. V treh novih objektih gradijo še dodatnih 51 stanovanj, od tega 15 garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. Gradnja bo končana do konca septembra 2012.
Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje v prijetnem in mirnem okolju z zagotovljeno oskrbo, : ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje.
Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine.
OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU
Ne skrbi, oče, zagotovila ti bom varno in mirno starost.
"Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino."
Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si.

mi
Dolenjgrad
DOLENJGRAD d. o. o.
Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si
Pooblaščeni prodajalec
*Akcijska cena velja ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja pri Mobitelu, s storitvijo izbira NAJNAJ 5. Ostali pogoji so objavljeni na spletni strani www.mobitel.si.

\/isi
ion
Inovativen uporabniški vmesnik 3D
3,7 palčni zaslon
5 MP fotoaparat z avtomatskim ostrenjem I
Priložena 4 GB spominska kartica
1€

AKUSTIKA GROUP d.o.o. Vojkova 58, SI-1000 Ljubljana T. +386 /0/1 563 64 65 www.akustikagroup.si
PE DOMŽALE AKUSTIKA GROUP d.o.o. Ljubljanska 73, SI-1230 Domžale T. +386 /0/1 722 60 80
PE KAMNIK
AKUSTIKA GROUP d.o.o. Perovo 26, SI-1241 Kamnik T. +386 /0/1 839 51 11
PEJARŠE
AKUSTIKA GROUP d.o.o Kamniška cesta 24, SI-1235 Radomlje T. +386 /0/1 724 02 00
AKUSTIKA
- GROUP-