List 50.
Nekaj od koristnega drevja.
6. Dren.
Dren (Kornelkirschbaum) raste kot velik germ ali majhno drevo 20 do 25 čevljev na kviško. Cvete med germovjem najpervi, včasih že konec februarja; rumene cvetlice v drobnih kepicah vkup tiče, ter pozneje zapušajo majhen lepo rudečsad, kiimapaterdo kosico.
Dren raste skorej povsod, po Nemškem in Slovenskem v gojzdih in hostah sam po sebi. Umni vert-narji so ga tudi požlahnili, ter drevesca boljega sadii po takem izredili. Navadno se dren po semenu množi, raste sila počasi, doseže pa veliko starost. (Pripoveduje se, da na Francozkom v gojzdu blizo grada Mont-uiorency stoji neko drenovo drevo, ktero cenijo več kot 1000 let staro!)
Drenovina starega drevja je znotraj rujava, zvunaj bela pa tanko rumena. Neizrečeno terda je, tedaj se da likati. Delajo iz nje kline, kolesne prečke, zagojzde* vretena, tudi obroče in kole, ki imajo dolgo terpeti. Prav ugodna je tudi kurjavi: kajti vročino pa žerjavico močnejšo daje od bukve, gabra, jesena. Skorja je stežuča, ter je včasih zdravilo. Sadje tega germa — drenjine ali drenule — dozori na jesen; je*kislasto in ogavno, tedaj ga le na kmetih jedo. Nekdanji Rimljani so drenule rabili v prešičjo hrano, kar še dan današnji Lahi delajo. Po nekterih krajih napravljajo iz drenul tudi žganje, kteremu pravijo dre novec.
7. Leska.
Leska je visok germ, ki nahaja se po celi Eu-ropi v nizkih hostah in živicah. Raste naglo, ter ga je osekavati lahko. Ni ravno vgoden, da bi ga po gojzdih redili ljudje; na sadiščih in vertih obnaša se pa dobro. Les njegov je le redkokrat tako močan, da bi služil za bolj važno orodje. Leskovi na je namreč mehka, gibka, belorudečkasta in precej jed-nakega zerna, pa se ne da gladiti. Rabijo jo za obroče, kole, kolkove, jkatljice, vitre za.košare in jerbase; njen ogel je prav lahek, ter služi za pripravljanje smodnika.
Leševje terpi le 40 do 50 let, ima pa dobro lastnost, da veliko koreninskih izrastlikov poganja. Lešnjiki so sploh znani pa prijetni sad njih; iz njih tlačijo tudi neko sladkomilo olje, ktero#polehča persne in druge težave. Leskova šiba je pri reji otrok včasih potrebna, kar tudi je sploh znano.
Glede zemljišča leska ni ravno hotljiva, vendar ljubi bolj lahke pa krepke tla; mraz in vročino lahko
*) Nadjati se smemo, da bo vis. ministerstvo zanesljivo iz vsili dežel našega cesarstva zvedilo stan pridelkov, in da bo to no časniku „Wien. Zeit.u naznanilo, kar bojo potem „Novice" brez pomude svojim bravcem vediti dale.                                                Vred.
•
198
terpi. Množiti se da po semenu, po izrastlikih in po grebenicah. Sadijo jo gojzdnarji posebno na zverin-skik rediščih, kajti rada zahaja divjad po lešnjikih. J. Š.