Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in doinn. XXII. Pred vsem vabi k sebi romarja grob sv. Petra, kateri je pod veli5astno kuplo in plava v morju svetlobe; vedno gori 89 svetilnic. Res pre krasen pogled! Vsakega stanu, staiosti in spola ljudi najdeš tukaj pobožno klečečih na kolenih, ki častijo sv. ostanke naraestuika Kristnsovega iu kažejo svojo versko pokoršino do apostolskega sedeža. Tukaj najdeš imenitnib in prostib, bogatih in revnih, beraški plašč zagledaš zraven svetle dragocene sukuje, dubovne in posvetne vernike razaih narodov in jezikov; tnkaj se djanško kaže, da smo vsi otroci nebeškega Očeta, da smu 8i vsi bratje in sestre po Kristusu, da med natui drugega razločka ni, kakor ve6je zasluženje v pobožnem življenju. Kdor pride v Rim iz verskega namena, in tedaj prinese s seboj veino srce, ta, ako je kdaj pobožno molil ali ne, tukaj bo to gotovo storil na grobu sv. Petra. Vse diuge misli irj skrbi človeka zapustijo, le ena želja imi ostane, namreč svojo pobožnost zvesto opraviti, in oslišanje sprositi. Pred grobom v zagrajeni globljiui kleči krasna velika podoba Pija VI., ki je žive dni dostikrat sem zabajal iu goreče častil imcuitui grob svetega Petia. Tik za grobom stoji papežev altar; ua Božični in Velikonočni praznik in na deu sv. Petia in Pavla z veliko svečanostjo papež ua njem mešujejo. Baldabiu nosijo 4 bogatu pozlačeni zasukani stebri iz rudnine, cela visočina meri 29 metrov, to je vicina lepe pala5e, jn vendar se očesu na pivi pogled to ne vidi kaj izrednega. To bodi bialcu v dokaz, kako visoka da je cerkva sv. Petia, 5e se tolik baldabin v njej skoro skrije. Ta velikost sama pravo velikost cerkve sv. Petra na Vatikanu skrivlje. Še bolj to spoznaš, ako vzdigneš glavo in oko obrueš, rekel bi, v skoro nedogledao višino kuple. Človek kar strmi o tem 5udežu zi- darstva. Kuple visokost in sirina ae pri prvem obiskovanju ne da spoznati. VeSkrat ko sem prisel v cerkev, bolj sem spoznal jeno neznano prostrauost. Cudovita kupla stoji na 4 silovitib stebrili; vsak meii v okrogu 71 metrov; na vsakem stebru ua visokeni stalu ponosuo stoji kamnata podoba, in sicer sv. Veronike. Heleue, Longiua in sv. Andreja. Nad vsako podobo je niostovž, na kteiem se po velikib praznikib vernikoni za po5astenje izpostavljajo svetiuje: 1) Obrisalo sv. Veronike — volto santo — v kterega se je božji Sin na krvavem potu na Kalvarijo obrisal, in jemn vtisnil svoje sveto obliSje. PoroSuje se, da ga je Veronika sama v Rim priucsla. 2) V stebrn sv. Helene je shranjen zanimiv kos pravega križa Kristusovega. 3) Na tretjem se cuva Biilica, s ktero je vojak Longin sveto stran Gospodovo na križu prebodil. Sv. Helena jo je našla zraven križa pod zemljo. 4) V slednjem se nabaja glava brata sv. Petia, sv. apostola Andreja; Piju II. jo je Morejski knez, Demetrij," v Rim piinesel. Biezverski prekucuhi so jo leta 1846 ukradli in pred vrata niestnega zida vrgli. Na veselje vernikom bila je nied Porta Cavaleggieri in Porta S. Pankrazio najdena; ua mestu, kjer je ležala, so Pij IX. ua spotnin sreSnega najdenja čedno podobo sv. Andreja pdstavili. V poduožju kuple je iiiozajičui napis: Tu es Petrus — ti si Peter itd. vsaka čika je 7 5revljev vi8oka, očesu pa se zdi, da ne meri več, kakor mali pedenj. Tako se oko moti pri vsjakejii pogledu! Na desuem od groba sedi na tronu lapa podoba sv. Petra; Leon Veliki jo je postavil; izlila se je iz brona podobe inalika Jupiterja, kije stala nekdaj na Kapitoliju. Zanemiv pomen! Sv. Peter je z iuečem sv. križa paganske bogove v Rimn premagal, jihove prestole piekucuil, jib iz inesta piegnal •, v spomin slavne zniage mu služi prvi iualik Jupiter sarn. Po velikih prazuikih podobo v papežovo slovesno obleko oblečejo. Navada je podobi desno nogo poljubljevati in 8e nje s 5elom dotikati. Od sauiib poljubov in dotikov je že preeej oglodana. Poljub ponieui ljubezen in spoštovanje do sv. Petra in jegovega namestnika, dotik s čelom voljno pokoršino panueti v verskib resnicah, ktere uči vidljivi naslednik Kristusov. Baldahin nad podobo je bil leta 1871 ponovljen in ozalšan; nad njim visi krasna slika Pija IX. na spomin 25. letnega papeževanja. (Nastavek prihodnji5.) Dvanajst starih prerokovanj, ki se bodo pred piibodora Antikrista dopolnile. Tiste dni bodo 1. Dubovni brez spoštovanja. 2. Sodniki brez pravi5nosti. 3. Zakouski brez zvestobe. 4. Bogatini brez usmiljenja. 5. Ubogi brez ponižuosti. 6. Ženske brez srama. 7. Otroci brez strahu. 8. Stari brez uma. 9. Mladi brez sramežljivosti. 10. Podložniki brez pokoršine. 11. Kralji iu cesarji brez oblasti. 12. Ljudstva brez pobožnoati. Do leta 1890 bo baje vae skupaj. — Smešničar 2. Nek mož je na večer rajši sedel v krčrni, kakor da bi doma večno grraeuje svoje bude žene poslušal. To je žeua »poznala in sklenila tibo biti. Moža je nenavadno molčanje osupnilo. Prižge luč, posveti po izbi v vsak kot, kakor da bi kaj iskal. Žena v postelji se dolgo premaguje a naposled le ne more strpeti ter spregovoii: i kaj pa išeš? Mož jej odgovori: tvoj jezik; mialil sem da si ga res zgubila. M. P.