Krištof Šmid
(Balje.)
Krištof Šmid je tuili v Augsburgu o svojih prostih urah pisal za mla-dino. Vii ob Btiril zjutraj je bil po zinii in po leti pri pisarskej miziei ter je deM s pcresom v roct VefSkrat je dejal: ,,<5as od štirili do osmih, to jo moj čas." Po dnevi je imel namreS čez glavo dela v školijskej pisamici in z okrajnim šolskim nadzorovanjem. Ba-si je bilo njegovo življenje zel6 sa-motno, Tendar je bil pri kosilu Tselej dobre volje, posebno takrat, kadar je jmel goste pri sebi, kar se je zgodilo Tečkrat v letn. 0 takili priložnostib je znal svoje goste prav pvijetno razreseljevati, iiikoli mu Eij zmanjkalo šaljirih povestic in primeruili kratko5asnic. Kdor koli jo bil k njemu ja^ kosilo po-Tabljen, vsak se je Se dolgo potem spominjal prijetnib ui1, ki Ijih je imel v tovariSiji Krištofa Šiaida. 0 lepih poletnii večerih se je rad izprehajal bodi bi sam, ali pa s k&tevim avojili prijatoljev po zeloiiih mestaih drevoredih. Trnivši se dom6v je nekoliko povejSerjal, pregledal cSasopise, ali je pa h kake kBJige bral s^ojej sestii, td je priSla malo ne vsak TeSer s BTojim delom v
Bazren pesniitva je Kr. Šmid posebno ljaliil slikarstvo; tudi saui je dobro risal in poznal vsakovrstne slikarije. Imel je lepo zbii'ko krasnih oljnatiJi Blik. Tudi cvetice so bile njegovo veselje in veselilo ga je, kadar mu je kdo prineael šopek dehteSih cvetic. Na vrtu ob njegovem staaovanji je v pomladi in po leti cvetelo vse polno najlepštii CTetie. Po zimi so večkrat prileteli ptiSki na njegovo okno, kjer jim je zrnja ia dtobtinic n&stavljal. SlavSka ali pa kannrčka je imel zmirom v sobi. Oj kako je bil žalosten, ko mn je maSka necega dne pobrala ptieje gnezdo, ki je bilo v vrtnej meji!
Ono posebno ljubezen in prijaznost do avojega bližnjoga, katero je Krištof Šmid v svojih spisih bralcem na srce pokladal, izpolujeval je pogostoma sam v svojem življenji. Mnogim družiiiam je pomagal t revSfiini; mnogo sirot je pri sjeni imelo podporo in muogo iibožnib učeneev je dobivalo od Djega me-seiSni Solski denar. Zato je pa tudi tcga blagega iiloveka spoStoval ves iz-obražoni avet. Muogo Sesti in veselja so niu izkazovali v njegovej sivej atarosti kralji, Skofls, nžeDJaki in umcteljniki obiskavajoiS slavnega pisatdja v njegoveoi bomem stanovanji.
Krištoi Šniid bi bU rad spojo zlato lnago bral natiltoma, a poslanci iz njegovega rojstnega mesta Dinkelsblhla so ga prišli slovesno vabit ia prosit, da bi to redko slovesnost obhajal doma. Vsa šolska mladina, kakiliSka ia protestanto?ska, šla je naproti STOjeinu Ijubemn prijatelju, ki je priSel iz Auga-burga prijazao pozdniTljajoiS otroke, kl uiu so pokesali cvedce pg poti iu mu
__n_
peli slavnostne pesni. Meš&ni so mnogo storili, da bi slarno sprejeli srojega sorojaka. Hiža, v katerej jc bil rojen čestitljivi starf-ek, okinčana je bila s creticami in zelenim listjem; a na pokopali&H so bili grobi njegovih ataršev posuti & eveticami in venci. Krištof Sniid je sam govoril z lece y velikej stolnej eerkri v DinkelsbuHu, ki je bila polua pobožalh poslušalcev obeh rer. Njegov govor, ki so ga pozneje tndi v natis dali. liil je ze]6 gauljiv in polhen hnle do Boga; vsi navzoči so se jokali, poslušujoč sivega starčka s ttiliio krepostjo in ponižnostjo govoriti. ~- Tudi Augslraržani so si muogo prissade' jali, da bi Kr. Šmida v njcgorej siTej starosti razreselili. Sn njegof osem' desetletui rodni dan eo naprarili V Augsburgu ujeinu na Cast prav lepo in jioinonljiTO sloresnost. Vladni predaednik pl. Pišer je šel zjutraj lo. avgnsto na dom po čestitljivega starCka ia ga je peljal v staro meščaasko hišo. Tudi škof in oba mestna župaua sta prišla tja, tla so skupno spremili Kr. Smida v veliko pozlačeno dvorano ; pred iijim je SIo 12 belo obločeuih in z modrim pasoin prepasanih deklio, ki so s CTeticami potresale pot pred ujini. V dvo-rani ga je aprejela Solaka mladijia obeh ver, Ippe pcsni prepevajoC. Mnogo plemenite gospAde ia Augsburžanov iz vseli stanov, posebuo mnogo lnater im hSerl je bilo navzoeih pri tej redkej slovcsnosli. Zdaj stopi zala deklica pred Kr. Šmida iu mu poda veliko zlato svetinjo, ki jo bila nalaSJ v spomin td redke slaraosti uarejena. y& prFtj strani je bila podoba Kr. Šmida s pod' pisoin: nPrijateIju mladine, Križlofn pl. Šmidn, rojenenni 15. avgusta 1768. L v njegov osemdcsetktui rodni daE." Na drngej strani svetiuje jo bil angeJj, ki je varoval dva spttCa otroka; z j«duo roko je držal robee nad velicim pre-padom, a z drugo je odganjal strupeno kaJo. Podpis: cOtroke varovati, je angeljsko delo," bil je net h neke Šmidove povesti. Iz njegovega rodnega mosta so mu la dan priuBsli poslanci prekrasno izddan vencc iz srebrnega, lavorovega in brastovega pžrja z zlatiini želodki. Teuec je ležal ua blazinici od rndečega žameta, v blazinico je bilo všito ime: Kristof Šmid. Potero so otroci predstavijaii šest lepih živih podob, fti so bUe vzete iz najtepSii) ŠmidoTili poTesia.
Otroci in starži so se gnjeli otoli veselega etaržka, ko je šel ?es ginjen iz slavnostne dvorane, ter se je prijazno zahvaljeval na \se strani. Ta slovcs-uost je bila pravo veselje v svetej aedolžiiosli. Jn res ga oij lepšega prizora na tem avetu, nego je SOletiii inladiuoljub Križtof Šmid, s srebrao-sirimi lasmi in rudečimi lici, sredi cvetočih veselili otrok z rajaviini in rnmeniini kodri!
Po tej slavuosti sta bili Se dve drugi. Bavarski knilj Maks uiu je dal 1850. 1. križec, red sv. Mihela ifl Pražko TseaSeliSce ga jo poC-estilo o pri-ložnosti svoje oOOletnice z diplomom teologifnega doktorja.
V znamenje hvaleiSiiosti za slovesnost, ki sojo bili Eapravili Kr. Smidii iceščanje Angsburžaju ia otroci ob«h ver, dal je mestnemu staresiastvu 1200 goldinarjev v dobrotne napravc iu v pomoč moataiin siromakom. (Koijm prihodoji<;.>