—   32   -
Podučenje, kako naj se bolniku
streže, ki je na vročinski bolezni —¦ legarju —
zbolel. IzNotrajnskiga smo prejeli tole prošnjo: ?;)Dajte
kako 'podučenje    zastran   legarja   v   Novice, ker se ta bolezin tudi po deželi razširja."
Radi vstrežemo ti prošnji. — Legar (Tvphus) je vročinska bolezin, ktera je sedaj skorej po celim našim cesarstvu razširjena, in ktera je nasledek lanj-6ke vojske. Večidel vselej je legar bil in bo nasledba vojskinih težav. Pervi začetek ali vzrok legarja je tedaj v vojski iskati. Začeta bolezin se pa potem tolikanj lože razširja, ker je tudi vremenstvo (Wit-terungsconstitu(ion) tako, de človek, ki bi drugi čas ne bil na legarju zbolel, zdaj zavolj p osebni ga vre-menstva na legarju obleži.
Legar se večidel iz trojnih vzrokov začne: 1) človek naleze to bolezin od takiga bolnika, 2") ali se iz nezmerne ali scer napčne jedi in pijače začne, ali 3) iz prehlajenja.
De ima legar nekolikšno kužnost v sebi, ne moremo tajiti, ker žalostne skušnje to spričujejo. Vunder hvala Bogu! legar, ki zdej razsaja, ni tiste hude kužne lastnosti, kteriga znamnje je: de se kmalo v začetku po celim životu poseben spušek (Ausschlag} prikaže (thvphus exanthematicus}. Sedanji legar večidel le tam in takrat kužen postane, kjer je bolnikov v tesni izbi natlačenih, de se ves zrak (luft) popači. De je to resnično tako, nam kaže skušnja, ker zdravniki, duhovni in strežniki le večidel nalezejo bolezin v bolnišnicah (spitalilf), in malokdej pri bolnikih zunej bolnišnic. — Iz samiga tega se že vidi, de perva potreba pri bolnikih na legarju je: prostorna, snažna, čista, ne prevroča izba!
Scer ima sedanji legar tudi to lastnost, de bolezin ni prehuda, in de veči del bolnih se spet ozdravi.
Legar se s temi le poglavitnimi znamnji začne: Človeka mraz strese, po kterim vročina pride; glava ga strašno boli Qo je nar poglavitniši znamnje}; vsi udje mu berž odpadejo, de je bolnik grozno slab; nobena jed mu ne diši; žeja je večidel velika, život je večidel zapert. — Huda vročina potem bolnika kuha; nekteri bolniki, posebno ki so kervi polni, se kmalo mešati začno; včasih bolnika v nekterih dneh tudi driska napade; po životu se včasih prosence (Friesel-ausschlag) prikažejo i. t. d.
v
Čeravno se tudi s zgorej imenovanimi znamnji tudi druge bolezni začno, je vunder legar sedanji čas nar navadniši bolezin. To zamore na tanjko le zdravnik razločiti, po kteriga naj se brez odlašanja pošlje.
Dokler pa zdravnik ne pride, se ima z bolnikam na legarju takole ravnati:
Bolnik naj se berž v postijo vleže; nespametna misel je , če kdo misli, de bo bolezin vžugal, če se ne vleže; — še hujši mu bo potem.
Zganja, vina3 kofeta in clo nobene vinske ali scer močne pijače naj se ne dotakne; kdor kaj taciga zdaj pije, pije strup, ki mu možgane popol-nama vname in ga pod zemljo spravi.
Dokler človeka mrazi, naj se dobro odene, pa vunder ne prehudo, — -in naj pije gorkiga ajbše-viga čaja 0Eibischthee} ali ječmenove vode poma-lim. Izba naj ne bo merzla, pa tudi ne prevroča. Bolnik naj nikdar blizo peči ne bo. Ce je le moč, naj on sam v izbi leži, in strežnik pri njem.
Cisti zrak, dobra sapa v izbi je več vredna, kakor vsako drugo zdravilo. Vsaki dan naj se tedaj varno nekoliko čistiga zraka v izbo spusti, in zrak v hiši s čistim ognjem (ne z dimam) brin o vi g a lesa poboljša.
Ce bolnika vročina  kuha,  naj  pije   kolikor   le hoče, mlačniga  ajbševiga  čaja,   ali,  če  ima   silno
požcljenje po cisti vodi,   naj pije tudi vodo,   ktera pa ne sme premerzla biti.
Ga glava hudo boli, de clo gledati ne more, ali se bolnik clo meša , naj se mu pokladajo lahke rutice, v mer zlo vodo ali v snežnico namakvane, na glavo čez čelo.
De se mu huda vročina in kri iz glave spravi, mu je tudi večkrat potreba pijavk na senca ali za ušesa postaviti, kar se pa sme le po ukazu zdravnika zgoditi.
De se bolniku vročina iz glave bolj potegne, naj se mu na oboje meči ^bodeljne) ribaniga hudiga hre'na, ali štupe goršičniga (^ženofoviga) semena, z mlačno vodo nekoliko namočene, perveže in skozi pol ure ležati pusti, de ga prav peče. To se zna vsaki dan ponoviti , dokler vročina v glavi ne jenja.
Jesti naj se bolnik clo nič ne sili; sama čista in ne mastna mesena župa, po malim 2 ali 3 krat na dan,  naj bo ves  njegov živež,   ki je tudi  zadostim
Ce bolnika driska prime, naj se skerbi za posebno znažnost. Zoper drisko, ki v sedanjim legarju večidel ni prehuda, je le ajbšev čaj piti in nič dru-ziga ; driska je dostikrat zdravna, in možgane olajša.
V tem, kar smo tukaj povedali, obstoji vse ravnanje, dokler zdravnika ni. Samo tako, pa zvesto ravnanje je že dosti bolnikov zopet na noge spravilo.
Ce zdravnik pride, bo ukazal v pripomoč tega še kakšno notranje zdravilo, ktero pa tudi nikdar ne sme take lastnosti biti, de bi vročino delalo (nichts erhitzendes). Ipecacuanha v začetku in pozneje s al a m oniacus d ep ur atu s ste po mnogih skušnjah nar bolj poterjeni notranji zdravili.
Bolezin terpi 2, 3 ali še več tednov. Nekteri le kake 3—4 dni leže, za glavo tožijo, in se spet ozdravijo. Po prestani bolezni tare bolnika huda lakota; naj se varje, de le nedolžne reči in le malo na enkrat je, — če ne, se bolezin p o verne in bolnika rada v grob spravi. Po prestani bolezni znajo oslabljeni bolniki vsak dan enmalo vina, na pol z vodo zmešani-ga, piti.
Zdaj še nekaj tistim , ki imajo z bolniki opraviti. Že v 5. listu smo priporočili, kako bolnike obiskati, — danes še pristavimo: Kdor ima z bolniki opraviti, naj bo vesele in dobre volje; naj ter-dno zaupa, de bolezni ne bo nalezel, ker je gotovo, de nima vsak človek nagnjenja do nje; naj zmerno živi v vsim ; naj si v svoji izbi preveč kuriti ne da; ko od bolnika pride, naj si izmije obraz, usta in roke z vodo, kteri je bila polovica hudiga jesiha primešana; če je moč, naj ukaže, predin v izbo slopi, de se izba enmalo prevetri, pa tako, de bolniku ne škodje; naj se k bolniku nikar tako ne vsede, de bi ta vedno v njega sopel, ali de bi sopar izpod odeje na-nj planil.
Vse to se da lahko storiti, brez de bi nas mogel kdo za to boječnosti dolžiti.
-   33   -