SVEN HEDIN - F. PALNAK: Za morjem. (Dalje.) 5. PITSBURG. r-v ittk f~) aš izseljenec Ivan se je medtem že razgledal po mi- \ ^^>Ji / / lijonskem mestu. Videl je dosti čudežev, navadil \ rx\fni / / se je že nekaj angleško govorfti ter našel tudi po I I \x\\l / / precejšnjem trudu delo v veliki tvornici, kjer mu 1 1 W\l / Je Prav prišlo, koli'kor je znal kovaškega. Tu pa I I mKl\ I ^e os^a' 'e ^va meseca, ker je dobil iz Filadelfije I I ^B 1 I ponudbo, ki je zanjo kar prijel. Namenil se je, da I I flSHl \ \ pojde od dela do dela skozi vso Severno Ameriko. / 1 Miniik \\ ^0 1)r^em v Cikago, si je dejal, da mu ne bo težko / / «F ^B^ \ \ pr'^' v ^an Francisko, kjer plačujejo delo najviše. / /mHL T^i \ Tako ga vidimo zdaj v Filadeliiji v delavnici1, ^^ ^^\j kjer narejajo vsako leto več kot tisoč lokomotiV. Ta delavnica je kar mesto zase. V velikanskih pečeh tope železo, ga ku- jejo in vlačijo ter ga izpreminjajo v jeklene parne kotle, kolesa, osi in strojne dele, ki je iz njih sestavljena lokomotiva. Vsa tvornica je prepre- žena s tračnicami, in gotovi hlaponi beže od tu po železniškem ornrežju Združenih držav. Posebno zanimivO' delo ni bilo, ki ga je opravljal Ivan; par mehaničnih prijemov, za katere ni bilo treba niti posebne pameti. Pa ravno ta enakomernost je utrujala pri vednih čezurah bolj, kakor najbolj vroči poletni dnevi časih v domovini. Da bi si ogledal mesto, je imel malo časa, pa tudi malo veselja. To-variši so mu pravili, da je Filadelfiia med največjimi mesti na svetu ter ima poldrugi milijon prebivalcev, v Ameriki1 da sta samo Novi Jork in Či-kago večja. Petina vseh prebivalcev pa so delaivci. —~ 130 — Po nekaj mesecih ne iigaja našemu prijateiju vec tukaj; zato si kupi1 vozni listek v Pitsburg, glavno mesto jekla in železa; tam, so mu zatrje-vali, da ne čaka krepak delavec nikdar na delo. Vlak iz Filadelfije v Pitsburg ga pelje brez prestopanja skozi vso dr-žavo PensHvanijo. Neštevilne proge se cepijo vsepovsod od glavne, in na vseh straneh leže mesta in naselbine. Tu gre železnica k rudokopu, tam ona drži v kraj, kjer pridelujejo koruzo in tobak, tretja zopet k veliki žagi. Po kolodvorih stoje dolgi vlaki, obloženi z žitom, lesom, petrolejem, bom-bažem, stroji, premogom — pač z vsem, kar je mogoče dobiti iz zemlje in kar morejo pripraviti človeške roke. »Kakšna naglica! Kolika priročnost!« si rnisli Ivan. Kako pridno in podjetno Ijudstvo! Ampak vidi se kaj kmalu, da mislijo tu vsi le na tri reči: na dolar, na dolar in zopet na dolar. Kdor nima imetja, si nakoplje z delom bolezen na vrat, da bi obogatel, in kdor ima že stotisoč dolarjev, dela brez miru, da bi si pridobil še več. In vendar ne vzame nthče svojega bogastva s seboj v zemljo! Prav čedno- je slišati', da je dežela zvezna Ijudovlada; vendar pa ima svojega vladarja, in še celo najhujšega od vseh, in ta vla-dar se imenuje dolar. Po obeh straneh železnice postaja zemlja hribovita, in v mnogih za-vinkih beži vlak skozi severni del Aliiganskega gorovjaL Ko ogleduje Ivan temne gozdove, rodovitno polje in dim, ki se vali iz dvorov in vasi, mu sede nasproti na klop pravi1 ameriSki človek. Ivan se odmakne od okna, zakaj prišlec pljuje v velikih lokih predse, kar je v navadi pri neizobraže-nih, dostikrat pa tudi izobraženih Američanih. Prišlec to zapazi. »Bože!« se zasmeje široko, »vidi se vam, da ste v Ameriki še novinec!« In koi Ivan prikima, dostavi: »Tu se morate še na marsikaj navaditi. Sicer pa brez zamere!« Ivan je opazil z začudenjem in studorri! že v delavnicah, kjer je delal dozdaj, kako malo gledajo ljudje na snago, zato se tudi' zdaj ni dosti več brigal za Američanovo pljuvanje, zlasti ker je bil ta drugače prijazen mož. Tudi vedel je dosti. In Ivan je spoznal, da so delavci v Ameriki dosti bolj poučeni v državnih in družabnih zadevah in da poznajo svojo deželo ve-liko bolje, kakor je to navada v Evropi. »Kar tam vidite,« mu je dejal njegov spremljevalec, ko je gledal Ivan z zanimanjem skozi okno, »so grebeni Aliganskega pogorja, ki so sestav-ljeni iz granita, gnajsa in skrilovca ter tvorijo razvodje ined Atlantskim oceanom in Misisipijem. Pa ne smete misliti, da so hribje vsepovsotl vi-deti tako prijazni. Na jugozapadu, v Severni Karolini na primer so vr-hunci, ki so visoki nad 2000 m. V nižinah pridelujejo koruzo in sadje, in polje se menjava z jako lepimi iglastimi in listnatiini gozdovi. Vmes pa so tu'di obspžni kraji, kjer se izgubite v goščavi plazečih rastlin. To so skrivališča, karnor še ni stopila človeška noga, kjer pa prebivajo med-vedje in volkovi med goščo, podrtimi drevesi in z mahom poraslimi ska-latni. Od tistega časa, ko so se vojskovali tu nied seboj indijanski rodovi, —~ 131 ~— se ni tn nič izpremenilo. Indijancev se vam sicer ni treba več bati. Pazite se pač pred rjavimi kačami klopotačami s temnimi lisami po hrbtu! Te so nevarnejše. Na srečo imajo v repu rožen klopotec in če se plazijo po tleh, je čuti, kakor bi stresal kdo suh grah v rešetu. — Kam pa ste pravzaprav namenjeni, tovariš?« »V Pitsburg grem iskat dela; doma sem bil kovač in sem že spoznal, da pridem tu s takim rokodelstvom laže naprej kot pa s poljedelsk-itm de-lom na farmah.« »Je že mogoče. Ampak v Pitsburg! No, hvala lepa! Veste, kako pra-vijo Pitsburgu pozimi? Pekel! Poleti sploh nima imena, bržkone, ker ni ne na zemlji, ne pod zemljo hujšega gnezda, kakor je to strašno mesto železa in dima, žarečih plavžev in neizmerno bogatih jeklenih kraljev.« »Vi pa poznate Pitsburg menda dobro?« »O, precej! Dve leti sem biil tam višji delavec za jeklo. Pitsburg je zrastel iz zemlje kakor po čudežu, odkar so odkrili1 tam petrolejske vrelce, in je zdaj izmed največjih industrijskih rnest na svetu, in kar se tiče že1-leza in jekla, prvo^ v Ameriki. Kolikor tu na leto napravijo, ima vrednost kake pol milijarde. V bližini so skoro neizčrpni premogovniki, in nad dva-najst železniških prog se snide v Pitsburgu. Poleg tega ima na razpolago še tri glavne reke, katerih dve tečeta v tretjo, Ohajo, ki se izliva v Misi-sipi. Povrhu vsega pa so zvezane te reke z mnogimi prekopi. V predmest-jih Pitsburga ie polno tvornic za stroje, livarnic in steklarnic. Pitsburg ima nad pol milijona prebivalcev; tretjina jih je tujcev, največ Slovanov, mnogo pa tudi Lahov in Ogrov. Povem vam, da imate Pitsburga prek-inprek dosti, če si ogledate enkrat s kakega hriba cel gozd tvorniških dimnikov ter mislite na nesrečneže, ki garajo tam spodaj pod črnimi oblaki premogovega dkna. Tu ne čujete nič drugega, kakor večno kova-nje in trkanje, večno rožljanje železa in jekla, in težko obloženi vlaiki vo-zijo po' progah. Vse vre in kipi v prezakurjenih plavžih, in pod kladivi skačejo iskre. Ponoči se vam zdi, da ste na dnu ognjenika, kjer vre pod pepelom lava in žuga, da ga vsak čas predre ter vse uniči1. Iz mnogo tisoč dimnikov se leskeče rdečerumenkasta luč ter ožareva spodnje robove gostih oblakov dima, ki pokriva Pitsburg kakor ogromna kučma. Verujte mi, da rajši podivjam v gozdovih Aliganskega gorovja, kakor pa da po-ginem v pitsburških plavžih.« »Nimate predobrega mnenja o mestu in vendar hvalite njegovo obrt-nijsko pridnost vn njegovo bogastvo.« »Seveda — bogastvo, ki ostane v nekaterih redkih rokah, medtem ko gine na tisoče delavnih ljudi kakor v vedno deiujočem mlinu! In v tem mlinu izgine vsako leto petnajsttisoč delavcev! O, jaz vem, kako se to zgodi; jaz sam sem dobival kot višji delavec posebno plačo, da sem pomagal izpresati trumi takih Ijudi moč iz telesa. Delodajalci1 znižujejo plače, in nevedni priseljenci, ki se tu zbirajo, se še niso naučili, da bi se združili v obrambo lastnih zadev. Njih predstojniki so plačani' zato, da —. 132 *+- priganjajo siromake, da delaio kakor živina. Bog mi odpusti greh, da sem bil tudi nekoč tak paznik sužnjev!« »Kar mi tu pravite, mi je čisto novo. Mislil sem, da je Pitsburg za delavca prava pravcata deveta dežela.« »O, to pa to! Le mislite si tvornico z desettisoe delavci. Da ostane število vedno popolno, mora najeti deladajalec vsako leto več kot dvaj-settisoč delavcev, in v taki tvornici vedno odhajajo stari in prihajajo novi, da pozna člavek komaj svoje najboljše tovariše. Le nekaj dobro plača-nih stalnih delavcev je strokovno izvežbanih. Velika množica dela kakor stroji in ji ni treba misliti na nič. In mislite, da skrbi kdo za zdravje in varnost? Več kot petsto delavcev pomre vsako leto nasilne smrti pod stroji, in še večji del iih je, ki so pohabljenil za vse življenje. Družina ie potem brez kruha, in le redkokdaj se zgodi, da bi skrbel za njo deloda-jalec. Pa stanovanja bi morali videti^ kjer morajo biti delavci! Luknje so, pravi zasmeh za snago in skrb za zdravje! To ste že v Evropi na boljem! V delavskih kosarnah prebiva največkrat po deset do dvanajst delavcev skupaj v eni sobi. Umazanost, mrčes, slab zrak, slaba voda, pretnalo po-čitka, premalo hrane im preveč dela — vse to mora1 kraalu uničiti najkrep-kejšega človeka. Potem pa še tisto posedanje po krčmah, da ima človek vsaj nekaj od življenja. Največ jih pobere živčna mrzlica.« »In to vse je mogoče v Ameriki, deželi svobode in bodočnasti!?« »Ptav gotovo! Pred par leti je bilo še vse tako. Zdaj so se nekateri sicer zavzeli za stvar, in morebitii pride boljši čas tudi za delavca1. Am-pak tako kmalu še ne. Pride pa gotovo na dan vsa umazanost, ki si je grabila v temnem denar skupaj! Če bi bil jaz na vašem m-estu, deset pa-rov konj me ne spravi v Pitsburg, ampak bai se peljal kar naprej v Čikago. Ne da bi bil Čikago raj, pa vendar je za vas kot tujca tam boljše i*n ste bliže zapadu, ki daje vedno dovolj pornoči.« »Hvala lepa za vaš nasvet! 2e itak sem bil namenjen v Čikago, se pa peljem kar z vami naprej.« »Dobro, tu je pitsburški kolodvor! Kar kupite si vozni Iistek; samo glejte, da ga ne dobite po pomoti za Sen Luj.« 6. MISISIPI. »Sen Luj; kje pa je to?« vpraša Ivan, ko je sedel spet v železniškem vozu s svojim sopotnikom. »Ob Misisipiju,« odvrne Američan, »od Pitsburga vozi tja dol želez-nica. To je križišče, ki mu ga ni kmalu para. Neštevilne glavne železniške proge se stekajo tjakaj, in mnogoštevilni parniki od tam gor po Misisi-piju in Misuriju in proti vsem velikim mestom ob njunih dotokih. Zakaj v Sen Luju se steka Misuri in Misisipi, da je ta z njim najdaljša reka na zemlji, kakor se )o meri od njenega Izliva v skalnatem gorovju. Le Ama-zonski veletok v Južni Ameriki ima še več vode. Plana Misisipijeva do-lina je neizmerno rodovitnai; na obrežjih raste dovolj rži, da bi prehra- Poletno bivališče turškega suliana —« 134 .— nila mnogo milijonov ljudi, kar ie neizčrpen vir bogastva za našo deželo. Ko pa spomladi naraste ta ogromna reka, poplavi toliko zemlje, da je vi-deti le velikansko jezero. Kakor je Misisipi brezprimeren blagoslov za človeštvo, terja vsako ponilad težke davke. Ogromna, rjavoumazana vodna množina odrezuje tedaj dostikrat ostre rečne ovinke ter si na-pravlja nova pota. Dostikrat skrajšaio taki predori dolžino reke tu za 20 km, tam zopet za 20. Lahko si rnislimo, kakšno zmešnjavo to provzro-ča. Mesto. ki je ležalo ob Misisipijevem kolenu, je kar hipoma za 10 km proč od reke, v drugem mestu pa, ki ie bilo daleč proč od veletoka, mo rajo biti prebivalci vsak hip pripravljeni, da utonejo kakor mlade mačke. Železniški most stoji hipomai na suhem, tam naprej pa je odnesla voda že-lezniški nasip in tračnice. Mnogo je inženirjev, ki se trudijo s tem, kako bi uravnali nagajivi Misisipijev tok ter obvarovali pred njim človeške zgradbe. In vendair ne mine nobeno leto, da ne bi upostošal veletok ter napravljal obrežnim^ posestnikom velikanske škode, ko jim odnese živino. — Le poglejte si to-le vodo; pa si lahko mislite, koliko zemlje, peska in blata odplavija s seboj vsako leto. In vse to blato pušča reka v svoji plani delti pri izlivu pod mestom Novim Orleanom. Zato se pa poinika delta tudi vsako leto niže v Mehikanski zaliv.« »To je pa prav priipraven način, kako naj si kdo poveča svoje ozemlje!« »Res, pa radi bi tudi pustili teh par kvadratnih milj, če bi nam Misi-sipi le prizanesel s svojimi strašnimi pomladanskimi poplavarai.« 7. ClKAGO. Vlak, ki sta v njem sedela naša dva potnika, je predrdral mejo pen-silvansko in vozil zdaj zapadno skozi državi Ohijo in Indiano. Na severu in na jugu se razprostirajo brezkončne ravnine, kjer raste koruza, pšenica, oves in tobak. Najpogostejša je koruza, nepregledno morje zrelega žita. Ravno z žetvijo so začenjali; veliki stroji, vanje vpreženo krdelo konj, podirajo steblu ter jih nalagajo v kupe, drugi stroji pa mečejo kupe na voz. Delavci' nimajo poleg pravzaprav drugega opravila, kot da gonija konje, vse drugo opravijo stroji. Prav si misli Ivan, dai bi pri toliki mno^ žini človeške roke tudi malo narediie; trope delavcev bi se razgubile ined koruzo kakor krtice. Zdaj beži vlak ob Mišigenskem jezeru, čigar sinja gladina se razpro-stira proti severu, in kmalu obstoji v Čikagu, kraljici Kanadskih jezer. Tu se loči Ivan od svojega spremljevaka, da si poišče sreče na lastno roko. Ta mu je še priporočil, naj se zglasi v pisarnici nemške družbe, ki skrbi tudi za Avstrijce ter jim dobiva delo. Od vseh severoameriških mest je v Čikagu največ Nemcev med dvema milijonoma prebivalcev. Vsak četrti človek je tu Nemec, in v dve-stopetdesetih šolah v mestu poučujejo neinščino. Nemški pesniki irnajo tu svoje spomenike. ^. 135 t^ Pa tudi v tej pisarnici je povpraševanja po delu vedno več kakor pa oddaje, še slabše pa je za Avstrijca druge narodnosti. In tudi za nasega Ivana se je začelo, da je hodil sempatja, da je povpraševal in se priporo-čal. Pričel se je boj z velikimi oddaljenostmi in voznimi zvezami, ki so mu dostikrait napravile, da je prišel prepozno. Zakaj Čikago, najmlajše svetovno mesto, je po površju osemkrat toliko kot Dunaj. Tvornice pa niso vse v enem mestnem oddelku, ampak vsepovsod raztresene, in ob-sežni, še nepozidani prostori razkosavajo mesto. Še pred sto leti je bil tu le gozd in moevirje; leta 1818. so stanovali tu štirje beli naseljenci, in 1. 1829. so postaivili šele prvo vas, Ko pa so zvezali1 s prekopi reko Čikago, je kraj rastel si!a hitro; leta 1848. je že bilo 20.000, 1. 1870. pa celo 300.000 prebivalcev. Kar pa pokonča leta 1871. strahovit požar skoro vse mesto. Pa kakor da je ta nesreča podeseterila veselje do dela pri prebivalcih, je stal Čitkago v enern letu spet, in na mestu lesenih kolib so stale kame-nite palače. Ko je bila otvorjena leta 1893. v Cikagu svetovna razstava, • tujci kar niso mogli dosti pripovedovati o- čudežih v Čikagu. Danes je Čikago peto največje mesto na svetu, in njegov letni pro-met cenijo na 13 milijard kron. Pa tudi ta veličina ima svojo slabo stran. Čikago iina naid sedemtisoč krčem ter izda na leto 600 milijonov kron za • pivo in žganje! Zato pa vlada v nekaterih mestnih oddelkih tudi življenje kakor v razbojniških jamah. Policija je brez moči, tako da si človek na cesti ni vedno varen svojega življenja. Pri tem pa silno skrbe za Ijudsko izobrazbo, in poleg ljudskih parkov in igrišč je veliko knjižnic, celo knjiž-nic za otroke, kjer je vedno polno takih mladih učenjakov. Ko je Ivan iskal dela, je videl prav kmalu, da zdavnaj niso razmere več tako ugodne, kakor so bile za tiste svetovne razstave in ki so priva-bile toliko tujcev, zlasti Nemcev, in da že zdavnaj ni več v veljavi po-nosna beseda nekegai predsednika Združenih držav, ki je rekel: »V Ame-riki išče delo moža, in ne mož dela.« — Po večtedenskem čakanju pa mu je bila sreča mila. Da bi se odločil za delo v kateri velikih klavnic, kjer koljejo po vsak dan do 60.000 glav živine ter pripravljajo za izvoz, ni mogel, četudi so mu že pohajali prihranki; zakaj slišal je že dosti o teni, kako grdo ravnajo v teh klavnicah. V miiogoštevilnih tvornicah, kjer iz-delujejo železniške vozove, mlatilnice in žetnice, je zaman vpraševal. Končno se mu posreči vdinjati se pri> splavarjih, ki spravljajo naprej les iz preobsežnih gozdov ob robu velikih Kanadskih jezer. Zakaj tudi v tr-govini z lesom je Čikago najznaimenitejše mesto na svetu. To opravilo pa prija Ivanu teinbolj, ker dela latiko ves dan zunaj pod tnilitn nebom ter spoznava lahko zemljo in ljudstvo. (Dalje).