Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. Spisujc Josip Levičnik. Moto: ,,IfnUa dles slne linea!" Slari rimljaitski pregovor. K obsekovanju drevcs, o čimur sem k sklepu v zadnjem sostavku govoril, naj dostavim danes še, da se je taka drevesa gojiti svetovalo zlasti ob vodah in tudi na bolj oddaljenih mejab knietij. Javor, jesen, jagnjeda itd. dajo poleg dobrega listja za pičo tudi zastran svoje košatosti veliko sence, kar posebno rast trave dobro pospešuje in je tudi v prijetno hladilo za pašečo živino. *) Dodam naj (ii tudi še o smesnih gozdib to, kar sem bil zadnjič v naglici prezerl, da se v njih lahko odrpja lesovje za stavbe (Baubolz), na kar dandanašnje morajo gospodarji toliko bolj gledati in ozirati se, ker se je smrekovina res že tako vgnala in iztrebila, da se o kakem požaru že tudi v takih krajih, ki so jih prcd nialimi že za lesa — bogate imeli, z naj večjo (ežavo pripravni Ies dobiva. Po teh splošnih ukih o gozdnarstvu je prestopil g. profesor na umetno gozdorejo, ktera je zlasti ondi potrebna, kjpr se je gozd ali brez vse primere in vspga premislika sekal ter vgnal; ali pa tam, kjer se sam po sebi prepočasno zaploduje. Lesovje, ki se izvoli v umetno zasajenje, naj bo ali navadnih gozdev, kauior spadajo: buka, tri plemena hrasta, breza, smreka, jelka, mecesen, bela in černa hojka (borovec); ali pa nenavadnih, za ktere imamo: brestje, jesen, javor itd. Le-te poslednje imajo posebno to dobro na sebi, da naglo rastejo, ter dajo mnogostrano korist. Kdor si hoče umetni gozd zasaditi, more dobro prevdariti, kakšni les sme spjati ali saditi; more pa zraven ozirati tudi se na krajne, obnpbne in višavne razmere. Na večjih višavah se raznoverstne hovjevine (Nadplholzer) naj bolje sponašajo; ludi buka še dobro shaja na visočinah 3 do 4 tisoc čevljev. Srednje višave dobro služijo bukam, ludi mecesnom, jelkam in smrekam. Ob podnožjih hribov in po ravninah, zlasti na peščeni zemlji dobro rodijo: beli in černi borovec, breza, akacija i. d. Umetni gozdi se morejo izgojiti na dva načina, namreč po setvi, ali pa po sajenju. Ako se poslužimo setve, moramo imeti: a. dobro vravnani in pripravni svet; b. dovolj in dobrega semena, in c. se mora to zgoditi o pravem času in v primerni množini. — 0 semenu se je govorilo naj prej. Moremo si ga nabrati sami, ali pa si ga kupiti. Bolje je, ako si ga sami nabrati moremo, ker le tako smo si gotovi, da si ne kupimo mačka v žaklji. V to si pa moramo zvoliti: pravi čas, subo vreme, ter zraven vediti, da premlada ali pa prestara drevesa dajo slabo seine. Seme dreves srednje starosti je naj boljše. Razdeljuje se pa seme v tri verste: debelo (grosse-), drobno (dtinne-) in habato, (kleine, gefliigplte Samen). Debelo seme iraenujemo storže raznoverstne hovjevine; k drobnetnu se šteje želod, žir in kostanj; babato seme pa imajo: bres<je, javor, •) E tim drevesom se prišteva tudi še verba, ki daje obilno vejevja la razne leene pletenine, kar dandanašnji donaša tudi mnogim lepi zaslužek. Pis. jesen, breza itd. Debelo seme, t. j. storže raznega hovja moramo nabirati, ko še niso sprezani, ali z drugimi besedami: dokler se seme v sloržih skrito tiči. Čas za nabiranje tega semena je vsa zima, in sicer čim pozneje, tim bolje. Edino izjembo dela jelka, ker njeni storži sc razprczajo koj, kakor bitro je senie zrelo; torej se pravi čas za nabiranje tudi zamudifi ne snie. Slorži se morajo potera popolnoma posušiti. Za jelkine storže je dosti, ako se le na kaki zračni kraj vsujejo; posušeni razpadajo zdajci sami po sebi. Storži od smreke, mecesna in raznoversfnib borovcev pa potrebujejo za razprezanje še posebne gorkote; naj se nasujejo torej ali na solnčnem kraji,*) ali pa v kaki dobro zakurjeni stanici. Ko so storžipopolnoma suhi, se denejo v kaki žakelj in se enekrati dobro pretresejo z ene strani v drugo, da seme ven poleti. Ako nabiramo drobno seme, t. j. želod, žir ali kostanj, moramo dobro paziti na (o, da ima pravo debelost, in da ni od žižeka (Riisselkafer) razjedeno. Tudi to seme se mora posušiti, posušeno se sme nakupičiti v večji množini, in ako v tem stanu ne postane potno, je znamenje, da je popolnoma dobro. Habato serae (brestjevo, javorjevo, jesenevo, brezovo itd.) pa se niora nabirati neposredno iz drevja, ker ga sicer veter na vse strani raznese. Sploh pa velja za vsa drevesna seniena naslednja opazka: vsa so o času zrelosti vlažna. Ako jib pustimo nakupičeno ležati, se sama po sebi razgrejejo, vnamejo, (er zgubijo plodnost. Zlasli brezovo seme je v tej zadevi posebno kočljive narave, torej je dobro, da nasujemo seniena plitvo na kake dilje ali pa po skednu, in še le popolnoma suhe spraviuio dotlej, da jih rabimo. (Dalje prih.)