/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU cB E Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 5 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik, Janez Dodič, Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, mag. Urška Lušina, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, mag. Ana T. Selan, Dragica Šuc, MSc , Mojca Koprivnikar Šušteršič Izbrani temi sta pripravili: mag. Mateja Kovač (Turizem na kmetijah), Judita-Mirjana Novak (Poslovanje gospodarskih družb v letu 2011) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Izbrane teme Poslovanje gospodarskih družb v letu 2011...............................................................................................................27 Turizem na kmetijah........................................................................................................................................................28 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod - 1. četrtletje 2012..................................................................................................10 Okvir 2: Trg nepremičnin - 1. četrtletje 2012................................................................................................................12 Okvir 3: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno......................................13 Okvir 4: Rebalans državnega proračuna za leto 2012...............................................................................................23 Statistična priloga.........................................................................................................................................31 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 8. junija 2012. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v prvem letošnjem četrtletju stagnirala, za celo letošnje leto pa Evropska komisija in OECD pričakujeta znižanje gospodarske aktivnosti. Ključni razlog, da je gospodarska aktivnost v evrskem območju v prvem četrtletju presegla pričakovanja iz pomladanske napovedi EK, je bila rast v Nemčiji. Kljub temu EK in OECD za letos pričakujeta padec BDP v evrskem območju. Napovedi še naprej spremljajo velika tveganja, da se bo BDP znižal bolj od pričakovanj, ki izvirajo predvsem iz negotovosti glede uspešnosti reševanja dolžniške krize. Nadaljevale se bodo tudi slabe razmere na trgu dela; visoka stopnja brezposelnosti pa bo ob nadaljevanju fiskalne konsolidacije in razdolževanja bank dodatno zavirala domače povpraševanje. V Sloveniji se je BDP v prvem četrtletju nekoliko povečal glede na zadnje četrtletje lani, vendar ostajamo v skupini držav članic EU, kjer se je aktivnost med krizo najbolj znižala. V primerjavi z enakim četrtletjem lani je bil BDP nižji za 0,2 %. Največ je k rasti gospodarske aktivnosti znova prispeval saldo menjave s tujino, pri čemer se je medletna rast izvoza nadalje upočasnila, uvoz pa je bil nižji. Ključni razlog za manjši medletni padec BDP kot v prejšnjem četrtletju pa je bila rast potrošnje gospodinjstev in države. Slednje je verjetno posledica relativno visoke rasti zaposlenosti v sektorju država. Pri potrošnji gospodinjstev še naprej upada trošenje za trajne dobrine, tekoči podatki pa kažejo nadaljevanje teh gibanj. Medletni upad investicij je bil večji kot v predhodnem četrtletju, saj so bile ob gradbenih investicijah tokat medletno nižje tudi investicije v opremo in stroje. Razmere na trgu dela kljub zniževanju števila brezposelnih ostajajo slabe; povprečna bruto plača se je zaradi izrednih izplačil v zasebnem sektorju v prvem četrtletju nekoliko povečala. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je v prvem četrtletju letos znova nekoliko znižalo, ponovno najbolj v gradbeništvu, v javnih storitvah pa se je nadaljevala rast. Podatki ankete o delovni sili pa kažejo na izboljšanje (desez.), kar je po naši oceni posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela. Aprila se je število registriranih brezposelnih znova nekoliko znižalo (desez.), a ostaja visoko (109.084 oseb). V povprečju prvih štirih mesecev je bilo za 1,2 % nižje kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi manjšega števila prijavljenih ter večjega števila odjavljenih iz evidence, kjer izstopajo predvsem kršitve obveznosti. V prvem četrtletju so gibanje plač v dejavnostih zasebnega sektorja zaznamovala izredna izplačila, v dejavnostih javnih storitev pa so bile zaradi interventnih ukrepov plače medletno nižje. Cene življenjskih potrebščin so se maja povišale za 0,6 %, medletna rast pa se je znižala na 2,4 %. Mesečno rast so zaznamovala predvsem okrepljena sezonska gibanja cen hrane ter obleke in obutve, rast cen v zadnjih dvanajstih mesecih pa ob skromni gospodarski aktivnosti ostaja nizka. Cene tekočih goriv so tokrat mesečno inflacijo znižale za 0,2 o. t., vendar k medletni inflaciji še vedno prispevale 0,6 o. t. Po prvih podatkih Eurostata je tudi v evrskem območju medletna inflacija znašala 2,4 %. Razmere v finančnem sistemu so se tudi aprila poslabšale. Kreditna aktivnost se je aprila ponovno znižala, nižji je bil predvsem obseg kreditov gospodinjstev in podjetij, močno pa se je upočasnilo kreditiranje države. Banke so v prvem četrtletju okrepile odplačevanje vseh vrst tujih obveznosti, povečale pa se je njihovo kratkoročno zadolževanje. Marca se je obseg slabih terjatev bank povečal za največ doslej in dosegel skoraj 6 mrd EUR oz. 11,8 % celotne izpostavljenosti bank. Približno tretjina povečanja je posledica krepitve nedonosnih terjatev, kjer so izstopale terjatve do gradbeništva ter finančnih in zavarovalniških storitev. Državni zbor je maja sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2012, kjer so prihodki proračuna določeni v višini 7,9 mrd EUR, odhodki pa v višini 9,0 mrd EUR. S ciljem prekinitve naraščanja primanjkljaja iz zadnjih let so predvideni odhodki v rebalansu v primerjavi z doslej veljavnim proračunom močno znižani, v primerjavi z letom 2011 pa bodo nižji za 3,7 %. Za dosego tega cilja je bil skupaj z rebalansom sprejet ZUJF, ki predvideva zelo širok nabor ukrepov, s posegom v 39 zakonov. Ker pa je v času sprejetja rebalansa še potekalo usklajevanje nekaterih določil ZUJF, zaradi katerih je skupno zmanjšanje odhodkov nižje od prvotno predvidenega, bodo v okviru proračuna potrebne še dodatne prerazporeditve odhodkov. Ob predvidenih prihodkih, ki naj bi bili za 1,4 % višji od realiziranih v letu 2011, rebalans predvideva primanjkljaj v višini 1.071 mio EUR, kar je 3,0 % ocenjenega BDP. Znižanje proračunskega primanjkljaja je skadno z zavezami iz Programa stabilnosti - dopolnitev 2012, ki predvideva konsolidacijo javnih financ. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje V prvem četrtletju letos je gospodarska aktivnost v evrskem območju stagnirala, vrednosti kazalnikov gospodarske klime pa nakazujejo nadaljevanje slabih razmer tudi v drugem četrtletju. BDP v evrskem območju je po padcu v zadnjem četrtletju lani v prvem letošnjem ostal na enaki ravni (desezonirano, v nadaljevanju desez.), kar je bilo bolje od pričakovanj, saj je EK v pomladanski napovedi pričakovala nadaljnji padec. Ključni razlog za to je bila rast v Nemčiji (0,5 %, desez.), kjer sta k rasti največ prispevala saldo menjave s tujino (0,9 o. t.) in zasebna potrošnja (0,4 o. t.), prispevek bruto investicij pa je bil negativen (-0,6 o. t.). Nasprotno se je gospodarska aktivnost znova zmanjšala v najboljizpostavljenih državah članicah (Grčija, Portugalska, Španija, Italija). Na dodatno negotovost glede okrevanja v teh državah med drugim kaže vnovično povečanje zahtevane donosnosti do dospetja njihovih 10-letnih obveznic, nasprotno pa se zahtevana donosnost nemških obveznic še znižuje. Izboljševanje kazalnikov razpoloženja (PMI, ifo, ESI, ZEW) v državah evrskega območja se je aprila in maja prekinilo, kar je bila predvsem posledica slabše ocene trenutnih razmer in ponovnega povečanja dvomov glede uspešnosti reševanja dolžniške krize v Grčiji. V ZDA se je BDP v prvem četrtletju rahlo povečal (0,5 %, desez.), vendar se je četrtletna rast v primerjavi s koncem lanskega leta upočasnila in je bila nižja od pričakovanj EK in OECD. Na Kitajskem se gospodarska rast še naprej upočasnjuje, a ostaja visoka (desez. 1,8 %, medletna 8,1 %). Slika 1: Rast BDP v Q1 in primerjava z napovedmi EK Q2 11 »03 11 »04 11 Q1 12 -Q1 12 napoved EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2012). EK in OECD v pomladanskih napovedih za letos pričakujeta znižanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju. EKje za letos napovedala 0,3-odstotni padec v evrskem območju, OECD pa 0,1-odstotni padec. Obe instituciji poudarjata, da napovedi še naprej spremljajo velika tveganja, da bo rast nižja od pričakovane. Tveganja izvirajo predvsem iz negotovosti okoli uspešnosti reševanja dolžniške krize v evrskem območju. Stopnja brezposelnosti bo tudi letos po pričakovanjih ostala visoka1, kar bo skupajz nadaljevanjem fiskalne konsolidacije in razdolževanjem bank v večini držav evrskega območja in EU delovalo zaviralno na domače povpraševanje. Saldo menjave s tujino bo po pričakovanjih obeh institucij največ prispeval h gospodarski aktivnosti v letošnjem letu. Napovedi obeh institucijpa se za posamezne države članice evrskega območja razlikujejo, kar je posledica različnih ocen glede izpostavljenosti posameznih držav težavam finančnega sektorja ter velikosti notranjih in zunanjih neravnotežij v teh državah. Postopno okrevanje naj bi se po napovedih obeh institucij začelo šele v drugi polovici leta in se okrepilo v letu 2013, ko naj bi rast v evrskem območju znašala okoli 1,0 %. Napovedi temeljijo na domnevi, da se bo zaupanje sčasoma okrepilo, kar naj bi pozitivno vplivalo na povečanje domačega povpraševanja, in da bodo sprejeti ukrepi za reševanje dolžniške krize, vključno s povečanjem stalnega evropskega sklada za stabilnost (ESM) (angl. firewall), zadostni. OECD ob tem opozarja, da bi morale ukrepe fiskalne konsolidacije spremljati tudi strukturne reforme, ki bodo tudi dolgoročno spodbujale ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarsko rast ter prispevale k uravnoteženju javnih financ. Slika 2: Pribitki na 10-letne obveznice nad nemškimi obveznicami 3 12 ^^ 10 'S3 8 Vir: Bloomberg. Medbančne obrestne mere v evrskem območju so se maja znižale že sedmi mesec zapored. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je maja v povprečju znižala za 7 b. t. na 0,69 %, medletno pa je bila nižja za 74 b. t. Vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,47 %) in CHF (0,11 %) sta tudi maja ostali skoraj nespremenjeni, še naprej pa ostajajo nespremenjene tudi ključne obrestne mere glavnih centralnih bank (ECB, FED, BoE). 1 Med 10,8 % (OECD) in 11,0 % (EK) v letu 2012. 16 14 4 2 0 Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij in predpostavk, uporabljenih v UMAR Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2012 2012 2013 UMAR IMF EK CONS OECD UMAR IMF EK CONS OECD mar 12 apr 12 maj 12 maj 12 maj 12 mar 12 apr 12 maj 12 maj 12 maj 12 EMU -0,3 -0,3 -0,3 -0,4 -0,1 0,9 0,9 1,0 0,8 0,9 EU 0,0 0,0 0,0 -0,1 / 1,2 1,3 1,3 1,1 / DE 0,6 0,6 0,7 0,8 1,2 1,5 1,5 1,7 1,6 2,0 IT -1,3 -1,9 -1,4 -1,5 -1,7 0,1 -0,3 0,4 0,1 -0,4 AT 0,7 0,9 0,8 0,6 0,8 1,6 1,8 1,7 1,6 1,6 FR 0,4 0,5 0,5 0,4 0,6 1,0 1,0 1,3 1,0 1,2 UK 0,6 0,8 0,5 0,4 0,5 1,8 2,0 1,7 1,8 1,9 CZ 0,0 0,1 0,0 -0,1 -0,5 1,9 2,1 1,5 1,9 1,7 HU -0,5 0,0 -0,3 -0,5 -1,5 1,3 1,8 1,0 1,5 1,1 PL 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3,2 3,2 2,6 3,0 2,9 ZDA 2,2 2,1 2,0 2,3 2,4 2,5 2,4 2,1 2,5 2,6 Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj UMAR (marec 2012), IMF World Economic Outlook (april 2012), EC Economic Forecast (april 2012), Consesus Forecasts (maj 2012), OECD Economic Outlook (maj 2012). Maja se je vrednost evra v primerjavi z osrednjimi svetovnimi valutami znižala. V primerjavi z ameriškim dolarjem se je znižala tretji mesec zapored (za 2,8 %) in je v povprečju meseca znašala 1,279 USD za 1 EUR. Vrednost evra se je znižala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 4,7 % na 101,97 JPY za 1 EUR) in britanskim funtom (za 2,2 % na 0,804 GBP za 1 EUR). Po odločitvi švicarske centralne banke septembra lani, da zaradi precenjenosti valute drži razmerje na najmanj 1,2 CHF za 1 EUR, ostaja vrednost švicarskega franka že več mesecev skoraj nespremenjena (1,201 CHF za 1 EUR). Cene nafte in neenergetskih surovin so se maja močno znižale. Glavni razlog za nižje cene surovin so poslabšani obeti glede okrevanja evrskega območja in nižje povpraševanje po surovinah na Kitajskem. Maja je povprečna cena nafte Brent znašala 110,3 USD za sod, kar je 8,0 % manj kot aprila in 4,1 % manj medletno. V začetku junija so se dnevne cene nafte Brent po 16 mesecih znova znižale pod 100 USD za sod. Izraženo v EUR so se maja cene nafte znižale za 5,7 % na 86,17 EUR za sod, medletno pa so bile višje za 8,0 %. Po zadnjih podatkih IMF so se aprila po treh mesecih rasti nekoliko znižale dolarske cene neenergetskih surovin (za 0,5 %), medletno pa so bile nižje za 14,4 %. K nižjim cenam (mesečno in medletno) so največ pripomogle nižje cene industrijskih surovin, še posebej kovin. Po začasnih podatkih se je nižanje cen neenergetskih surovin pospešeno nadaljevalo tudi maja. Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,4 1,2 B 1,0 0,8 0,6 Gospodarska gibanja v Sloveniji Realna blagovna menjava seje v prvem četrtletju letos znova zmanjšala (desez.).2 Realni izvoz blaga, katerega rast se je že lani postopoma upočasnjevala, se je v zadnjem četrtletju lani in prvem letos (-0,6 %) zmanjšal. To povezujemo predvsem z upočasnitvijo gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Podobno velja za realni uvoz blaga, kjer se je zmanjšanje v prvem četrtletju letos (-1,2 %) še nekoliko poglobilo. Slednje je po naši oceni predvsem posledica vnovičnega večjega zmanjšanja investicijske aktivnosti, kjer so se po rasti v lanskem letu v prvem letošnjem četrtletju precej zmanjšale investicije v stroje in opremo. Realni izvoz blaga se tako znova postopoma oddaljuje od povprečne ravni iz leta 2008, uvoz pa za to ravnjo še naprej zaostaja precej več. Skupno zmanjšanje izvoza blaga je po nominalnih podatkih predvsem posledica zmanjšanja izvoza v države EU (desez.).3 Izvoz blaga v evrsko območje se je po stagnaciji Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 2 Po statistiki nacionalnih računov. 3 Po zunanjetrgovinski statistiki, kjer so podatki razpoložljivi do vključno februarja. 20 Slika 4: Blagovna menjava - realno 4800 4.600 4.400 4.000 3.400 3.000 Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji a a a a Vir: SURS. Slika 5: Izvoz blaga - geografska porazdelitev -Evrsko območje -Članice EU brez evra -----Države bivše Jugoslavije 115 110 105 90 75 70 ^ \ O a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. v zadnjem četrtletju lani v prvih dveh mesecih letos zmanjšal, nadaljevalo pa se je zmanjševanje izvoza v države članice EU, ki nimajo evra. Izvoz blaga v Nemčijo je v prvih dveh mesecih letos stagniral, kar je bila po naši oceni predvsem posledica stagnacije izvoza strojev in transportnih naprav, ki predstavlja približno polovico celotnega izvoza blaga v Nemčijo. Nasprotno se je izvoz v Italijo po občutnem zmanjšanju v zadnjem četrtletju lani v prvih dveh mesecih letos nekoliko povečal. Tako je bilo zmanjšanje izvoza v evrsko območje po naši oceni predvsem posledica za okoli desetino manjšega izvoza v Avstrijo in Francijo.4 Slednje predvsem zaradi ponovnega zmanjšanja izvoza cestnih vozil. Izvoz v države bivše v % 2011 III 12/ II 12 III 12/ III 11 I-III 12/ I-III 11 Izvoz1 10,8 16,8 1,5 3,0 -blago 12,5 15,0 1,3 2,8 -storitve 4,0 26,1 2,5 4,2 Uvoz1 10,9 14,8 -0,5 1,9 -blago 12,4 14,9 -0,1 2,4 -storitve 1,9 14,0 -3,6 -1,4 Industrijska proizvodnja 1,2 1,62 0,13 0,23 -v predelovalnih dejavnostih 1,0 3,52 -0,23 -0,43 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 2,72 -10,8 3 -19,93 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 0,12 0,93 1,23 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) -nominalni prihodek 2,8 -0,32 -0,93 -0,33 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Jugoslavije, ki predstavljajo glavnino našega izvoza izven EU, pa se je v prvih dveh mesecih letos ohranil na podobni ravni kot ob koncu lanskega leta. V prvem četrtletju letos sta se izvoz in uvoz storitev nominalno povečala (desez.).5 Po plačilnobilančni statistiki je bila nominalna rast izvoza storitev posledica povečanja izvoza vseh skupin storitev, z izjemo največje komponente, izvoza potovanj, ki so ostale na podobni ravni kot v predhodnem četrtletju. Najboljse je sicer povečal izvoz drugih storitev.6 Uvoz storitev se je v prvem Slika 6: Storitvena menjava - nominalno 900 a Vir: SURS. 4 Leta 2011 je izvoz blaga v te štiri države znašal 48,7 % celotnega izvoza blaga, izvoz v evrsko območje skupaj pa 56,2 % . 5 Po statistiki nacionalnih računov. 6 V skupino druge storitve smo pri desezoniranju vključili komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Te vse skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 95 85 80 Okvir 1: Bruto domači proizvod - 1. četrtletje 2012 BDP se je v prvem četrtletju letos nekoliko povečal, medletni padec (-0,2 %) pa je bil manjši kot v zadnjem četrtletju lani. Po zmanjševanju v vseh četrtletjih lanskega leta se je BDP prvem četrtletju leta nekoliko povečal (0,2 % desez.). V evrskem območju je gospodarska aktivnost stagnirala, vendar ostajamo v skupini držav članic, kjer se je aktivnost med krizo najbolj zmanjšala. Zunanja menjava se je v prvem četrtletju zmanjšala glede na predhodne četrtletje, precej se je upočasnila tudi njena medletna rast. Prispevek salda menjave s tujino k skupni medletni rasti (1,4 o. t.) je bil kljub nadaljnji upočasnitvi rasti izvoza (0,9 %) podoben kot v predhodnem četrtletju, saj je bil uvoz manjši (-1,1 %). Ključni razlog za manjši medletni padec BDP kot v zadnjem četrtletju lani pa je bila rast potrošnje gospodinjstev (1,4 %) in države (0,2 %). Slednje je kljub padcu izdatkov za blago in storitve verjetno posledica relativno visoke rasti zaposlenosti v sektorju država (1,3 %). Pri potrošnji gospodinjstev pa tekoči podatki kažejo nadaljevanje neugodnih gibanj, saj razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, še naprej upada tudi trošenje za trajne dobrine. Nadaljeval se je padec investicij (-10,9 %), ki je bil še nekoliko večji kot v predhodnem četrtletju, saj so bile ob nadaljevanju zmanjševanja gradbenih investicij tokat medletno manjše tudi investicije v opremo in stroje. Dodana vrednost se je v prvem četrtletju zmanjšala (-0,2 %, desez.), manjša je bila tudi glede na enako četrtletje lani (-0,9 Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je po medletnem padcu v predhodnem četrtletju tokrat ostala enaka in bila skupaj z rastjo dodane vrednosti v ostalih industrijskih panogah ključna za manjši medletni padec skupne dodane vrednosti kot v zadnjem četrtletju lani. Glavni razlog za nadaljnji medletni upad skupne dodane vrednosti pa je bil znova padec dodane vrednosti v gradbeništvu, ki je k skupnemu padcu prispeval 0,6 o. t. Podobna gibanja kot v zadnjem četrtletju lani pa so zabeležili v dejavnostih tržnih storitev, kjer je bila dodana vrednost še naprej medletno nižja, in v javnih storitvah, kjer se je nadaljevala medletna rast. Slika 7: Izdatkovna struktura BDP v Slovenije I Zasebna potrošnja I Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) ^^m Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. 8 6 4 2 iäR 0 ^^v D m -2 t^ -4 JE -8 -10 -12 Slika 8: Raven BDP v Sloveniji in v nekaterih pomembnejših partnericah —•—Slovenija -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija ---------Hrvaška 103 102 101 5?100 II C^ 99 c^ 98 -ž 97 ■Ö 96 95 ša 94 ^§93 92 91 90 oöaaaöaaaöaaaöa Vir: Eurostat, preračuni UMAR. četrtletju nominalno sicer nekoliko povečal, vendar z manjšimi nihanji ostaja podoben že od začetka leta 2010. Znova se je povečal uvoz ostalih poslovnih storitev, tokrat pa tudi drugih storitev. Nasprotno se je znova zmanjšal uvoz potovanj in tokrat tudi uvoz transportnih storitev. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po stagnaciji v drugi polovici preteklega leta v prvem četrtletju povečal (desez.) in dosegel raven iz enakega obdobja lani. Večja kot v predhodnem četrtletju je bila predvsem proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, a je ostala nižja kot v enakem obdobju lani (z izjemo popravil in montaže strojev in naprav). V tehnološko zahtevnejših panogah, ki v obdobju od začetka krize okrevajo najhitreje, se je nadaljevala šibka rast. V nizko tehnološko zahtevnih panogah se je nadaljevala stagnacija, ki se je začela v prvi polovici leta 2011. To je po naši oceni tudi posledica večje usmerjenosti teh panog na domači trg, kjer so se prihodki od prodaje v prvem četrtletju znova zmanjšali. Prihodki od prodaje na tujem trgu pa so se po padcu v tretjem četrtletju lani7 na začetku letošnjega leta povečali. 7 K čemur je po naši oceni prispevalo zmanjšanje proizvodnje v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Te panoge proizvajajo večinoma blago za vmesno potrošnjo in so med prvimi zaznale upočasnitev tujega povpraševanja. Slika 9: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti in prihodki od prodaje po geografski usmerjenosti - Obseg proizvodnje nizko teh. zaht. panoge - Obseg proizvodnje sr. nizko teh. zaht. panoge • Obseg proizvodnje sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge ---Prihodki od prodaje domači trg -Prihodki od prodaje tuji trg a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Zaostanek za ravnmi proizvodnje iz leta2008se je na začetku leta zmanjšal, a ostaja večji kot v povprečju EU. Proizvodnja v EU, ki je v prvem letošnjem četrtletju ostala na podobni ravni kot četrtletje prej (-0,6 % desez.), za proizvodnjo iz leta 2008 zaostaja za nekoliko več kot 5 %, v Sloveniji pa za 12 %. Zaostanek je bil večji kot v povprečju EU tudi v sredozemskih in skandinavskih državah članicah, Franciji ter nekaterih novih državah članicah (Bolgarija, Ciper, Malta). Ostale nove države članice (razen Madžarske) so ravni iz leta 2008 presegle že v lanskem letu. V Nemčiji in tudi Avstriji, ki sta poleg Francije in Italije naši najpomembnejši trgovinski partnerici, proizvodnja predelovalnih dejavnosti dosega ravni iz leta 2008. K večjemu zaostanku za ravnjo proizvodnje iz leta 2008 v primerjavi z EU prispevajo predvsem nekatere tehnološko manj zahtevne panoge. Zaostanek je največji v tekstilni industriji in proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, ki tudi v EU okrevata najpočasneje, ter pohištveni industriji, drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih in proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas. Najbliže ravnem proizvodnje pred krizo so prehrambena industrija, ki je manj odvisna od konjunkturnih gibanj, in tehnološko zahtevnejše panoge8, ki so tudi zaradi večje izvozne usmerjenosti okrevale hitreje. Poleg nekaterih tehnološko zahtevnejših panog je proizvodnja okrevala hitreje kot v EU in presegla ravni iz leta 2008 le v usnjarski industriji9, ki je najbolj izvozno usmerjena nizko tehnološko zahtevna panoga. 8 Večji kot v povprečju celotne dejavnosti je le zaostanek proizvodnje drugih vozil in plovil. 9 V usnjarski industriji je bila zaposlenost v začetku leta medletno ponovno večja. Več delovno aktivnih kot v enakem obdobju lani je tudi v večini tehnološko zahtevnejših panog (z izjemo proizvodnje električnih naprav) in tehnološko manj zahtevni dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav. Slika 10: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in EU ■ 2009 «2010 «2011 »01 2012 98 96 94 92 90 J^ 88 84 82 Slovenija EU Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. V zadnjih mesecih se je intenzivno zmanjševanje gradbene aktivnosti prekinilo. Ob nadaljevanju mesečnih nihanj se je vrednost opravljenih gradbenih del marca povečala za 2,7 % (desez.). V prvem četrtletju je bila aktivnost višja kot v drugi polovici lanskega leta. Vrednost opravljenih gradbenih del je sicer še vedno na nizki ravni; v primerjavi s prvim četrtletjem lani je bila manjša za 19,9 %. Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del - Gradbeništvo skupaj - Nestanovanjske stavbe -----Stanovanjske stavbe ---------Gradbeni inženirski objekti O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Slabi ostajajo tudi obeti. V prvem četrtletju je bilo po vrednosti sklenjenih za 13,5 % manj novih pogodb kot v enakem obdobju lani. Obeti so najslabši v gradnji stanovanj, kjer je bila vrednost sklenjenih novih pogodb le 30 % tiste iz prvega četrtletja lani, najboljši pa v gradnji civilno inženirskih objektov, kjer je bila celo večja za 5,3 %. Slabe obete v gradnji stavb potrjujejo tudi podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih. V prvem četrtletju je 86 80 Okvir 2: Trg nepremičnin - 1. četrtletje 2012 Število prodaj rabljenih stanovanj se je v prvem četrtletju občutno zmanjšalo, število prodaj novih pa narašča. Po začasnih podatkih GURS se je v prvem četrtletju število evidentiranih transakcij s pretežno rabljenimi stanovanji (glede na predhodno četrtletje in tudi medletno) zmanjšalo približno za petino. Zmanjšanje prometa se kaže tudi pri vseh drugih vrstah nepremičnin, ki jih spremlja GURS. Število prodajnovih stanovanj, ki jih spremlja SURS, sicer že drugo četrtletje narašča, vendar je glede na enako obdobje predhodnega leta še vedno manjše, dosežena raven prometa pa je precejbližje dosedanji najnižji kot pa najvišji ravni. V teh prodajah so se prvič začele pojavljati prodaje novih stanovanj iz stečajnih mas gradbincev. Cene rabljenih stanovanj ostajajo stabilne, cene novih stanovanj pa so se v prvem četrtletju vidneje zmanjšale. Po podatkih SURS in GURS se cene rabljenih stanovanj že tri leta le malo spreminjajo. Po navedbah poročila EK1 je bilo zmanjšanje cen stanovanj v Sloveniji razmeroma nizko. Podatki SURS za prvo četrtletje pa kažejo, da so se cene novih stanovanj glede na predhodno četrtletje, prav tako pa tudi medletno zmanjšale za 8 %, od najvišje ravni pa skupaj za 16 %. Cene nepremičnin na ostalih segmentih trga, ki jih spremlja GURS, nimajo izrazite skupne tendence. V prvem četrtletju se je nadaljevala rast nominalnega prihodka v trgovini na debelo, realni prihodek v trgovini na drobno je ostal na podobni ravni, v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa se je realni prihodek nadalje zmanjšal (desez.). Ob manjši prodaji novih avtomobilov10 se je v prvem četrtletju nadaljevalo zmanjševanje realnega prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (po tekoči in medletni primerjavi). Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je povečal tudi v prvem letošnjem četrtletju11, kljub temu pa izmed vseh treh panog najbolj zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Realni prihodek v trgovini na drobno je v prvem četrtletju ostal na podobni ravni kot v preteklih dveh četrtletjih. V trgovini na drobno se je ponovno povečal realni prihodek v trgovini z motornimi gorivi, prihodek v trgovini z živili in neživili pa se je še znižal. V trgovini na drobno se je še povečala prodaja motornih goriv, kar je bila po naši oceni tudi posledica rasti obsega v kopenskem prometu, nižjih cen nekaterih motornih goriv v primerjavi s sosednjimi državami, verjetno pa tudi povečane prodaje nekaterih drugih proizvodov12. V ostalih segmentih trgovine na drobno, tj. v trgovini z neživili in v trgovini z živili, so se ob zaostreni situaciji na trgu dela nadaljevala negativna gibanja. V teh dveh panogah je bil prihodek manjši tudi v primerjavi s prvim četrtletjem lani. Medletno zmanjševanje prihodka v trgovini z živili (gre predvsem za nakupe v hipermarketih, marketih, diskontih ^), ki Slika 12: Trg nepremičnin Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah -Cene SURS rabljena -Cene GURS - Transakcije novih SURS --------Cene SURS nova ---Evid. transakcije GURS 130 120 110 100 Ji 90 ES 80 iS 70 Xi j= 60 50 40 30 A M......- / . \ A ___ — ^^^^ \ \ A A \ h ^ n /\ \ / \ * 1 \ / \\ \\ 1 \ '--A // v // \ k / ~ \ v \ \ \\ n \\ H S O O O O Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR. 1 European Commission: In depth Review of Slovenia, Brussels 2012. bila skupna površina stavb, predvidenih z gradbenimi dovoljenji, za 30,8 % nižja kot leto pred tem (stanovanjske stavbe -35,8 %, nestanovanjske stavbe -25,6 %), kar je povezano tudi z uvedbo odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč sredi lanskega leta, ki je povečalo stroške investitorjev. - Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real. ■ od tega Motorna goriva, real. - Trgovina na debelo, nom. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 10 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo v prvem četrtletju letos za 14,0 % manjše kot v prvem četrtletju lani, od tega fizičnih oseb za 18,0 %, pravnih pa za 10,9 %. 11 Glede na zadnje lansko četrtletje za 1,2 % (desez.), glede na prvo lansko četrtletje pa za 3,3 %. 12 Ker so podjetja po dejavnostih razvrščena glede na njihovo glavno dejavnost, poleg povečanja količin prodanih pogonskih goriv na celotno povečanje prihodka v trgovini z motornimi gorivi vpliva tudi povečana prodaja ostalih proizvodov, ki jih prodajajo ta podjetja, npr. prodaja trgovskega blaga in storitev, električne energije, zemeljskega plina ipd. Leta 2011 je bil prihodek v tej panogi večji za 15,3 %, v prvem četrtletju letos pa medletno za petino. Okvir 3: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno Za pretežno živilske prodajalne v Sloveniji je značilna visoka koncentracija, ki pa se v zadnjih letih, predvsem zaradi povečane prodaje v diskontnih trgovinah, zmanjšuje. Za nespecializirane prodajalne, ki pretežno prodajajo živila (hipermarketi, marketi, diskonti ^),1 je bila od leta 2000 značilna krepitev koncentracije, ki je bila posledica propadanja manjših družb oz. njihovega povezovanja ali prevzemanja s strani večjih podjetij. Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), je v tej panogi po nizki vrednosti v letu 2000 leta 2005 presegla mejo visoke koncentracije (1.800). Potem ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost HHI, se je stopnja v zadnjih petih letih stalno zniževala, a je indeks tudi v letu 2011 še izkazoval visoko koncentracijo. Zniževanje koncentracije v zadnjih petih letih je bila predvsem posledica krepitve prodaje v tujih diskontih, ki so na slovenski trg vstopili v letih 2005 in 2007. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in s spreminjanjem nakupovalnih navad slovenskega kupca, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize, v letu 2011 skupaj ustvarili dobrih 13 % celotnega prihodka od prodaje panoge (leta 2007 le dobrih 6 %). Zniževal pa se je delež največje družbe v prihodku panoge2. Deleža drugih dveh največjih družb pa zadnja leta ostajata na podobni ravni in skupaj dosegata približno tretjino vseh prihodkov panoge. Slika 14: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih, pretežno živilskih prodajalnah na drobno -HHI ■ Delež največjih treh družb v čistih prihodkih, ustvarjenih na domačem trgu (desna os) 3.50^ I-^-^-^-^-:-:-:-:- 105 3.000 1.500 90 45 2000 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 201 1 Vir: AJPES, preračuni UMAR. 1 Družbe, ki so po SKD registrirane v 47.110. 2 Od najvišje vrednosti v letu 2006, ko je družba ustvarila več kot polovico vseh prihodkov panoge, se je delež do leta 2011 znižal za 11,4 o. t. se je začelo leta 2009, kaže tudi na vse večjo previdnost potrošnikov pri nakupih, na nadaljnjo selitev v cenejše diskontne trgovine (gl. tudi Okvir 3), na zamenjavo obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi znamkami ipd. Manjši nakupi trajnih in poltrajnih dobrin se kažejo tudi v zmanjšanju prihodka v specializiranih prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami ter v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom. Prihodek se v tem segmentu trgovine sicer zmanjšuje že od druge polovice leta 2008 in je od povprečne vrednosti v letu 2008 nižji za tretjino. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)13 se je v prvem četrtletju 2012, z izjemo prometnih storitev, ponovno zmanjšal (desez.). Prihodek se je zmanjšal v vseh glavnih tržnih storitvah, le v dejavnosti prometa in skladiščenja se je povečal za 2,0 % Ta največja storitvena dejavnost14 ostaja tudi edina med glavnimi storitvami, kjer prihodek presega povprečno raven iz leta 2008 (za 7,9 %). Znotraj prometa in skladiščenja se je povečal predvsem prihodek v kopenskem prometu. V gostinstvu je prihodek, po relativno močnem zmanjšanju v zadnjem četrtletju lani letos stagniral. V informacijsko-komunikacijskih storitvah se je, predvsem zaradi 3,4-odstotnega zmanjšanja v telekomunikacijski dejavnosti, nadaljevalo zmanjševanje prihodka. V strokovno-tehničnih storitvah, kjer se je prihodek že daljčasa rahlo povečeval, je v letošnjem prvem četrtletju ponovno prišlo do večjega zmanjšanja. Najbolj so k temu prispevale arhitekturno-projektantske storitve (ki so močno povezane z gradbeno dejavnostjo), kjer se je prihodek zmanjšal za 4,4 %. V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (dejavnost N) prihodki stagnirajo na ravni, ki je za okoli 5 % nižja od povprečne v letu 2008. Pri tem prihodki pri zaposlovalnih storitvah že dlje časa naraščajo, prihodki potovalnih agencijpa se močno zmanjšujejo. Slika 15: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) -----Gostinstvo (I) -----Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 13 Gre za dejavnosti od H do N, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 14 Ustvari več kot tretjino prihodka tržnih storitev. 75 60 30 0 0 Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se še zmanjšuje. V zadnjih mesecih so se močno poslabšala pričakovanja potrošnikov in v trgovini na drobno. V gradbeništvu, kjer ostajajo najnižja, pa se postopoma izboljšujejo. Slika 16: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo 40 30 20 10 es me3-0 (Ž -20 k ^^ -30 n d ^ -40 -50 f^ -60 es es Q -70 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Slika 17: Delovno aktivni po področjih dejavnosti ■ Q1 11 Q2 11 ^<03 11 "04 11 »01 12 Vir: SURS. Predelovalne Gradbeništvo Tržne storitve Javne storitve Vir: SURS, preračuni UMAR v javnih storitvah pa se je nadaljevala rast. Enako velja za primerjavo s povprečjem leta 2008, v primerjavi s katerim jih je bilo v prvem četrtletju letos za približno 7 % manj. Podatki ankete pa kažejo da se je število delovno aktivnih v prvem četrtletju povečalo (za 1,0 %, desez.). Razlika glede na podatke po registru je po naši oceni posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela. Trg dela Število delovno aktivnih po statističnem registru^^ se je v prvem četrtletju letos znova nekoliko zmanjšalo, podatki ankete o delovni silP^ pa kažejo na skromno izboljšanje sicer še vedno zaostrenega stanja na trgu dela. Glede na predhodno četrtletje se je število aktivnih po registru zmanjšalo za 0,2 % (desez.), v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bilo nižje za 0,9 %. Zmanjšanje je bilo znova največje v gradbeništvu, po rasti v predhodnem četrtletju tudi v predelovalnih dejavnostih, Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Aprila se je število registriranih brezposelnih znova nekoliko zmanjšalo, a ostaja visoko. Konec aprila je bilo brezposelnih 109.084 oseb, kar je 0,3 % (desez.) manj kot predhodni mesec, v povprečju prvih štirih mesecev pa za 1,2 % manjkot v enakem obdobju lani. Ključni razlogi za to ostajajo medletno manjše število prijavljenih v evidenco brezposelnih (2.270 oseb manj), predvsem zaradi manjšega števila oseb, ki so izgubile delo, in večjega števila odjavljenih iz evidence (2.940 več), kjer prevladuje večje število odjavljenih oseb zaradi kršitev obveznosti, več pa je bilo tudi zaposlitev brezposelnih v okviru javnih del. Stopnja registrirane brezposelnosti je Število v 1.000 Sprememba števila 2011 III 11 II 12 III 12 2011/ 2010 III 12/ II 12 III 12/ III 11 I-III 12/ I-III 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 184,3 184,6 184,6 -3.725 49 395 470 Gradbeništvo 67,8 68,9 59,9 61,0 -10.709 1.123 -7.832 -9.150 Tržne storitve 342,2 342,4 340,4 340,7 -3.400 333 -1.631 -680 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 110,0 108,7 108,6 -2.078 -81 -1.426 -1.005 Javne storitve 170,2 169,5 171,8 172,4 1.406 558 2.817 2.577 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,2 50,9 50,9 -661 -63 -303 -341 Izobraževanje 64,7 64,7 65,8 66,0 1.145 204 1.341 1.277 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 53,6 55,0 55,4 922 417 1.779 1.642 Drugo 59,0 58,1 55,3 55,7 5.355 418 -2.354 -2.402 Vir: SURS, preračuni UMAR. 15 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 16 Število delovno aktivnih po ADS poleg zaposlenih in samozaposlenih vključuje tudi različne neformalne oblike delovne aktivnosti (občasno delo, neplačano delo pomagajočih družinskih članov, ipd.), ne vključuje pa začasno zaposlenih tujcev. marca, kljub rahlemu zmanjšanju v zadnjih dveh mesecih, ostala visoka (11,7 %, desez.). Tudi podatki ankete kažejo, da se je v prvem četrtletju letos število brezposelnih oseb zmanjšalo (desez.), nekoliko se je zmanjšala tudi stopnja Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2011 III 12/ II 12 III 12/ III 11 I-III 12/ I-III 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,2 -1,2 -1,1 Formalno delovno aktivni -1,3 0,3 -1,0 -1,1 Zaposlene osebe -2,4 0,3 -0,9 -1,1 Registrirani brezposelni 10,1 -3,6 -2,7 -1,1 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 0,8 0,7 1,6 -dejavnosti zasebnega sektorja* 2,6 1,1 1,1 2,3 -dejavnosti javnih storitev* 0,0 0,0 -0,6 -0,3 2011 III 11 II 12 III 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) desezonirano 11,9 11,9 11,8 11,7 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.523,98 1.523,11 1.535,11 -dejavnosti zasebnega sektorja* (v EUR) 1.451,57 1.452,03 1.452,38 1.468,68 -dejavnosti javnih storitev* (v EUR) 1.750,03 1.744,95 1.734,78 1.734,13 Slika 18: Izbrane kategorije prilivov v in odlivov iz evidence brezposelnih 35.000 30.000 25.000 20.000 iS 15.000 10.000 5.000 0 -5.000 -10.000 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Razmejitev na dejavnosti zasebnega sektorja in dejavnosti javnih storitev je (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javne storitve vključujejo dejavnosti O-Q, zasebni sektor pa vse ostale (A-N, R-S). Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Prijavljeni - Odjavljeni - Odjavljeni - izgubili delo kršitev obveznosti javna dela Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. brezposelnosti (za 0,3 o. t. na 8,2 %, desez.), pri čemer se je stopnja brezposelnosti žensk povečala, medtem ko je moških ostala na enaki ravni (originalni podatki). Bruto plača na zaposlenega je marca ostala približno na ravni predhodnega meseca (desez.), v prvem četrtletju pa se je znova povečala (za 0,4 %, desez.). Povečanje je zadnji dve leti in pol posledica rasti plač v dejavnostih zasebnega sektorja, sajse povprečna bruto plača v dejavnostih Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 III 12 11/10 III 12/ II 12 III 12/ III 11 I-III 12/ I-III 11 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.305,88 1.293,94 3,1 3,5 -2,1 0,0 B Rudarstvo 1.978,29 2.012,08 3,8 0,8 3,8 8,5 C Predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.403,52 3,9 0,1 1,9 3,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.144,83 2.100,32 2,3 1,2 3,6 5,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.443,42 1.438,51 -0,1 0,8 0,5 2,1 F Gradbeništvo 1.235,95 1.206,63 2,0 0,4 -3,1 -0,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.362,26 1.369,80 2,8 1,4 1,0 2,1 H Promet in skladiščenje 1.459,76 1.433,67 2,7 1,4 2,0 2,2 I Gostinstvo 1.096,99 1.077,80 2,1 0,3 -1,7 -0,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.110,90 2.171,24 0,9 5,9 0,5 0,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.158,65 2.207,76 0,6 -0,7 3,8 4,5 L Poslovanje z nepremičninami 1.520,36 1.527,49 2,9 1,2 -1,5 1,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.757,35 1.753,19 -0,4 2,8 -1,1 -0,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 985,27 996,57 3,5 -1,4 2,0 3,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.784,27 1.762,00 0,3 -0,8 -0,7 -0,2 P Izobraževanje 1.733,58 1.731,15 0,2 0,8 -0,5 -0,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.709,50 -0,7 -0,4 -0,6 -0,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.719,70 1.748,14 -0,7 5,0 1,3 -0,6 S Druge dejavnosti 1.409,41 1.402,92 0,9 1,4 0,0 0,6 javnih storitev17 zaradi interventnih ukrepov vlade v tem obdobju skoraj ni spremenila (v prvem četrtletju je bila medletno za 0,3 % nižja). V dejavnostih zasebnega sektorja pa je za marec običajno sezonsko povišanje, delno zaradi večjega števila delovnih dni, delno pa zaradi izplačil za ugotovljeno poslovno uspešnost in opravljene nadure v predhodnem letu. V zadnjih dveh letih pa je bilo to povišanje skromnejše kot običajno,18 saj so večino izrednih izplačil (še posebej letos) izplačali že s plačami za februar. Posledično se je marca upočasnila tudi medletna rast plač v teh dejavnostih in bila v povprečju prvega četrtletja 2,3-odstotna (lani 3,9 %). Slika 19: Medletna in desezonirana rast plač v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev Slika 20: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju 14 12 Dej. zaseb. sektorja - medletno o4 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Medletna inflacija se je maja ob 0,6-odstotni mesečni rasti cen življenjskih potrebščin znižala na 2,4 %. Mesečno rast so zaznamovala predvsem okrepljena sezonska gibanja cen hrane ter obleke in obutve. Cene tekočih goriv so se po štirih zaporednih mesecih rasti nekoliko znižale in tako znižale mesečno inflacijo za 0,2 o. t., vendar k medletni inflaciji še vedno prispevale 0,6 o. t. Po prvih podatkih Eurostata je tudi v evrskem območju medletna inflacija znašala 2,4 %. Mesečno gibanje cen življenjskih potrebščin zaznamujejo predvsem sezonski vplivi in trošarinska politika, dolgoročneje pa šibka gospodarska aktivnost. K mesečni rasti cen so aprila (1,1 %) poleg sprememb cen, ki so 17 Do sedaj smo v Ekonomskem ogledalu za dejavnosti O-Q (javna uprava, izobraževanje in zdravstvo ter socialno varstvo) poenostavljeno uporabljali izraz 'javni sektor, odslej pa bomo uporabljali izraz dejavnosti javnih storitev. 18 V obdobju 2004-2010 je bilo povprečno marčno zvišanje 3,9-odstotno (neupoštevaje dvig minimalne plače v letu 2010), lani 2,8-odstotno, letos pa le 1,1-odstotno. Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. običajne za ta mesec, prispevale predvsem nadaljnje podražitve obutve (0,3 o. t.) ter dražja tekoča goriva (0,2 o. t.). Zaradi zagotavljanja dodatnih proračunskih prihodkov je vlada v začetku aprila povišala trošarino za tobačne izdelke in alkoholne pijače, katerih cene so se povišale za 3,5 % oz. 0,5 %, kar je k inflaciji prispevalo okoli 0,1 o. t. Zadnji razpoložljivi podatki Eurostata o HICP kažejo, da je bil vpliv davčnih sprememb na medletno rast cen marca pozitiven, kar je v pretežni meri posledica povišanja trošarin na tobačne izdelke aprila in oktobra lani. Dolgoročnejše gibanje inflacije v evrskem območju in doma ostaja umirjeno in zaznamovano z vplivom šibke gospodarske aktivnosti, kar se odraža tudi na zelo umirjenem gibanju osnovne inflacije. Slika 21: Struktura medletne inflacije 8 ---T— 7 6 5 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana Vir: SURS, preračuni UMAR. 7 6 5 4 3 2 0 10 8 ™ 6 2 0 4 3 2 0 -1 -2 Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine, april 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 2,5 100,0 2,5 1,5 100,0 1,5 Blago 3,3 66,0 2,2 2,0 58,5 1,2 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 1,7 15,4 0,3 1,1 11,9 0,1 Nepredelana hrana 7,6 7,3 0,6 2,1 7,2 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago 0,6 28,8 0,2 0,9 28,5 0,3 Trajne dobrine -0,2 10,6 0,0 -0,2 9,0 0,0 Netrajne dobrine 0,9 8,8 0,1 0,9 8,2 0,1 Poltrajne dobrine 2,2 9,4 0,2 2,3 11,2 0,3 Energija 7,9 14,5 1,1 6,4 11,0 0,7 Električna energija 4,2 2,7 0,1 3,4 2,6 0,1 Plin 1,3 1,1 0,0 3,0 1,8 0,1 Tekoča goriva 9,4 1,7 0,2 6,2 0,9 0,1 Trda goriva -5,5 0,9 0,0 0,8 0,1 0,0 Daljinska energija 7,9 0,9 0,1 3,4 0,7 0,0 Goriva in maziva 11,4 7,2 0,8 9,7 4,9 0,5 Storitve 1,1 34,0 0,4 0,5 41,5 0,2 Storitve - stanovanje 0,0 3,0 0,0 0,8 10,1 0,1 Storitve - transport 2,0 5,9 0,1 1,6 6,5 0,1 Storitve - komunikacije 1,1 3,5 0,0 -1,2 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,2 13,5 0,2 0,0 14,5 0,0 Storitve - ostale storitve 0,9 8,1 0,1 1,1 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,0 78,2 0,8 0,6 81,8 0,5 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika 22: Vpliv davčnih sprememb na medletno rast cen Vpliv davčnih sprememb (desna os) -HICP -HICP z nespremenjenimi davčnimi stopnjami 8 8 m 2 .....f 2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Vpliv davčnih sprememb je bil izračunan na medletni ravni kot razlika med HICP in HICP z nespremnjenimi davčnimi stopnjami. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih ostaja še naprej nizka. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se je v primerjavi z marcem nekoliko zvišala (za 0,1 o t.) in Slika 23: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 20 16 12 8 t^t 4 š^ 0 etl ld -8 -12 -16 znašala 0,7 %. Umirjena cenovna gibanja so še naprej posledica medletno nižjih cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter šibke rasti v pretežnem delu ostalih predelovalnih dejavnosti (0,8 %). Podobna cenovna gibanja so značilna tudi za cene proizvodov, 01 01 luj aj.1n jlu.1 \/ir: SURS 6 6 4 4 0 0 ki jih dosegajo domači proizvajalci na tujih trgih. Aprila se je medletna rast cen ohranila na enaki ravni kot v predhodnem mesecu (0,8 %). Aprila je bilo izboljšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva ponovno manjše kot v večini preostalih članic evrskega območja. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP, je aprila stagniral na marčevski ravni (-0,1 %), kar je bila posledica stabilnega nominalnega tečaja, pa tudi relativnih cen. Medletno znižanje realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi HICP, je bilo nekoliko večje (aprila -1,5 %, v prvih štirih mesecih -1,0 %) predvsem zaradi znižanja nominalnega efektivnega tečaja, ki je bil posledica padca tečaja evra do valut zunaj EU (zlasti do USD, CHF in JPY). Aprila in v prvih štirih mesecih letos je bilo medletno izboljšanje cenovne konkurenčnosti Slovenije med nižjimi v evrskem območju, sajso bili zaradi geografske strukture naše zunanje menjave pozitivni učinki znižanja vrednosti evra na cenovno konkurenčnost relativno manjši.19 Slika 24: Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP -REER defl. HICP -NEER .........Relat. HICP 106 105 104 Ei H 103 400 102 e d ^^ 101 100 ^ 99 .....f.......r 98 -^ Vir: ECB, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Primanjkljaj salda tekočega računa plačilne bilance je b il v prvem četrtletju letos višji (152,6 mio EUR) kot v enakem obdobju lani (90,9 mio EUR). Na višji medletni primanjkljaj tekočih transakcijsta vplivala primanjkljajv bilanci tekočih transferov in višji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov, saldo menjave s tujino pa se je izboljšal. Skromna rast obsega menjave s tujino v prvem letošnjem četrtletju odraža šibko zunanje povpraševanje in nadaljnje krčenje domačega trošenja. Saldo menjave s tujino je v prvem letošnjem četrtletju beležil presežek, pri čemer je bil blagovni primanjkljajmedletno nekoliko nižji, storitveni presežek pa višji. Blagovni primanjkljaj je v prvem letošnjem četrtletju dosegel 300,7 mio EUR, v enakem obdobju lani pa 310,9 mio EUR. Storitvenipresežek, ki se tretje leto zapored povečuje, je v prvem letošnjem četrtletju znašal 371,2 mio EUR in je bil medletno višji za 53,6 mio EUR. Na medletno izboljšanje salda storitvene menjave je predvsem vplival višji presežek v menjavi transporta (večinoma pomorski transport) in presežek v menjavi potovanj. Poleg tega je bil nižji tudi primanjkljaj v menjavi skupine ostalih storitev, kar je bilo večinoma posledica ugodne menjave gradbenih storitev. Izvoz gradbenih storitev (ki zajema sicer manjši delež) je bil namreč medletno kar petino višji, medtem ko se je uvoz približno za toliko skrčil. Slika 25: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance I Blagovna menjava I Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena menjava Tekoči transferi 19 Slovenija nadpovprečno velik delež menjav realizira na evrskem območju, zato je na nihanja evra relativno manj občutljiva. a a Vir : BS. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov še naprej povečujejo neto plačila obresti tujini, poslabšala se je tudi bilanca tekočih transferov. Primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov je v prvem letošnjem četrtletju dosegel 193,6 mio EUR (v enakem obdobju lani 144,3 mio EUR). K povečanju so največ prispevala neto plačila obresti zasebnega sektorja, zlasti domačih poslovnih bank, kar je povezano z zaostrenimi pogoji na mednarodnih finančnih trgih. Neto plačila obresti državnega sektorja so bila nekoliko nižja, vendar zaradi visokega zadolževanja države z obveznicami v strukturi predstavljajo največji delež. Nižji je bil presežek salda obresti BS, in sicer večinoma zaradi višjih plačil obresti Evrosistemu. Skupna neto plačila obresti tujini so v prvem četrtletju znašala 116,4 mio EUR, v enakem obdobju lani pa 69,4 mio EUR. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferov je bil v prvem letošnjem četrtletju posledica primanjkljaja državnega sektorja (v enakem obdobju lani presežek). Slovenija je prejela manj sredstev iz strukturnih skladov proračuna EU, poleg tega so bila višja tudi nakazila davkov in prispevkov tujini. Primanjkljaj zasebnega sektorja je bil medletno nekoliko nižji, predvsem zaradi nižjega primanjkljaja pri zavarovanjih. Tabela 7: Plačilna bilanca I-III 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-III 11 Tekoče transakcije 6.706,6 6.859,2 -152,6 -90,9 -Blagovna menjava (FOB) 5.156,5 5.457,2 -300,7 -310,9 -Storitve 1.092,9 721,8 371,2 317,6 -Dohodki od dela in kapitala 174,7 368,4 -193,6 -144,3 -Tekoči transferi 282,5 311,9 -29,4 46,7 Kapitalski in finančni račun 2.777,2 -2.590,6 186,7 112,3 -Kapitalski račun 64,2 -57,8 6,4 -6,8 -Kapitalski transferi 63,9 -57,4 6,5 -4,0 -Patenti, licence 0,4 -0,4 -0,1 -2,7 -Finančni račun 2.713,0 -2.532,8 180,3 119,1 -Neposredne naložbe 157,3 -22,1 135,1 52,6 -Naložbe v vrednostne papirje 58,3 -994,7 -936,4 2.591,9 -Finančni derivativi 7,7 -6,5 1,3 -79,6 -Ostale naložbe 2.451,1 -1.509,5 941,6 -2.454,4 -Terjatve 9,5 -1.317,5 -1.308,0 -1.525,2 -Obveznosti 2.441,6 -191,9 2.249,6 -929,2 -Mednarodne denarne rezerve 38,7 0,0 38,7 8,6 Statistična napaka 0,0 -34,1 -34,1 -21,4 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Finančne transakcije s tujino so v prvem letošnjem četrtletju izkazale visok neto odliv naložb v vrednostne papirje in visok neto priliv ostalih naložb; tokovi neposrednih naložb pa ostajajo skromni. V prvem letošnjem četrtletju so bile finančne transakcije neto prilivne v višini 141,6 mio EUR (v enakem obdobju lani 110,5 mio EUR). Naložbe v vrednostne papirje so bile neto odlivne v višini 936,4 mio EUR. Februarja je namreč zapadla v plačilo glavnica 3-letne obveznice RS64 v višini 1 mrd EUR, katere večino vrednosti so kupili tuji vlagatelji in predstavlja glavnino letošnjega odplačila zunanjega dolga državnega sektorja. Znižale so se tudi portfeljske naložbe tujcev v vrednostne papirje zasebnega sektorja. Ostale naložbe so bile ponovno neto prilivne, in sicer v višini 941,6 mio EUR. Zaradi poglabljanja dolžniške krize in s tem omejenega dostopa do tujih virov financiranja se poslovne banke dodatno oskrbujejo s centralno bančnim denarjem. Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so v prvem četrtletju znašale 2,1 mrd EUR, kar je največ od začetka finančne krize. Del teh sredstev so poslovne banke namenile za odplačila zunanjega dolga, preostanek pa naložile na račune v tujini. Tokovi neposrednih naložb so še vedno šibki, prevladovalo pa je znotrajpodjetniško kreditiranje. V prvem letošnjem četrtletju so bile neposredne naložbe neto prilivne v višini 135,1 mio EUR, pri čemer je bilo več tujih neposrednih naložb v Slovenijo (157,3 mio EUR) kot pa domačih naložb v tujino (22,1 mio EUR). Slika 26: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih Neposredne naložbe ^^m Finančni derivativi -Neto finančni tok ■ Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe a a Vir: BS, preračuni UMAR. Neto zunanji dolg Slovenije je konec marca letos dosegel 12,0 mrd EUR (33,9 % ocenjenega BDP) in je bil v primerjavi z decembrom leta 2011 višji za 0,6 mrd EUR. Konec marca je bruto zunanji dolg znašal 42,8 mrd EUR (120,1 % BDP), kar je 1,2 mrd EUR več kot decembra lani. Bruto zunanji dolg se je povečal predvsem zaradi izrazitega povečanja obveznosti BS do Evrosistema, deloma pa tudi zaradi kreditiranja med kapitalsko povezanimi podjetji. Dolg državnega sektorja se je zaradi odplačila glavnice obveznice RS64 znižal. Znižal se je tudi zunanji dolg poslovnih bank (odplačila posojil in umik vlog nerezidentov) in ostalih sektorjev, med katerimi prevladujejo podjetja (odplačila komercialnih kreditov). Bruto dolžniške terjatve do tujine so konec marca dosegle 30,8 mrd EUR (86,2 % BDP) in so bile v primerjavi z decembrom leta 2011 višje za 0,6 mrd EUR. K povečanju bruto dolžniških terjatev so prispevala predvsem imetja gotovine in vlog poslovnih bank. Slika 27: Neto zunanji dolg Slovenije ^^ Državni sektor ^^ Banka Slovenije Zasebni sektor -Neto zunanji dolg 16.000 a a a a a Vir: BS. Opomba: pozitivna (negativna) vrednost pomeni neto zunanji dolg (neto terjatve do tujine) Finančni trgi Kreditna aktivnost slovenskih bank se je tudi aprila zmanjšala. V primerjavi s preteklimi meseci se je močno upočasnilo kreditiranje države, obseg kreditov podjetij in NFI ter gospodinjstev, najetih pri domačih bankah, pa se je znižal. Odplačila tujih bančnih obveznosti so se aprila nekoliko zmanjšala, a bančni viri ostajajo precej omejeni. Tudi v evrskem območju ostajajo razmere na kreditnih trgih zaostrene. Banke in podjetja se v tujini zadolžujejo kratkoročno. Po marčevski rasti se je obseg kreditov gospodinjstev aprila ponovno znižal. Znižanje je bilo na ravni dobrih 30 mio EUR in je bilo posledica odplačevanja potrošniških kreditov in kreditov za ostale namene, medtem ko so se stanovanjski krediti še vedno krepili (za dobrih 11 mio EUR, kolikor znaša tudi mesečno povprečje letos). V prvih štirih mesecih letos se je obseg kreditov gospodinjstev znižal za 73 mio EUR, k temu pa je največ prispevalo znižanje potrošniških kreditov. Obseg kreditov podjetij in NFI se je tudi aprila zmanjševal, vendar je bilo znižanje občutno manjše kot mesec pred tem. Znašalo je 22,6 mio EUR, pretežni del znižanja pa je tudi tokrat prispeval manjši obseg kreditov podjetij, znižanje kreditov NFI pa je bilo precej skromno (1 mio EUR). Obseg kreditov podjetij in NFI se je v prvih štirih mesecih letos znižal za 55,5 mio EUR. Po razmeroma močnih februarskih neto odplačilih tujih kreditov, podjetij in NFI so ta bila marca skromna, ročnostna struktura kreditov, najetih v tujini, pa se še poslabšuje. Podjetja in NFI so tako neto odplačala tuje kredite v višini 4,3 mio EUR, kar je izključno posledica neto odplačil dolgoročnih kreditov, kratkoročno zadolževanje pa se je okrepilo in bilo na ravni 37,9 mio EUR. V prvem četrtletju letos so se podjetja in NFI na tujem neto razdolžila za dobrih 10 mio EUR. Potem ko so se razlike med domačimi in tujini obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI v preteklih mesecih zniževale, pa so se te marca precej okrepile in presegle 210 b. t. Banke so v prvem četrtletju letos še okrepile neto odplačevanje tujih obveznosti. Neto odplačila so tako znašala 1,1 mrd EUR in so bila precejenakomerno porazdeljena med kredite, vloge ter obveznice, gibala pa so se na ravni med 330 in 380 mio EUR. Do nekoliko večjih razlik je prišlo znotraj neto odplačil kreditov, saj se je letos krepilo kratkoročno zadolževanje, neto tokovi so bili pozitivni in znašali slabih 60 mio EUR, neto odplačila dolgoročnih kreditov pa so se krepila. Viri bančnega financiranja so ostali omejeni tudi aprila. Banke so tako po podatkih Banke Slovenije zmanjšale obveznosti do tujih bank v višini slabih 70 mio EUR, kar je sicer precej manj kot Slika 29: Neto zadolževanje bank na tujem 2.000 ■ 1.500 500 I I I I ^^ Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj -1.000 -1.500 Vir: BS. Slika 28: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi I Gospodinjstva ■ Podjetja in NFI I Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 E 100 iE o 0 J^ -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 C ^ C ^ C ^ C ^ Slika 30: Mesečni prirast slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu Ostalo I Gradbeništvo I Predelovalne dejavnosti I Finančne in zavarovalniške stor. I Promet in skladiščenje Vir: BS, preračuni UMAR. aj a j o aj a Vir: BS, preračuni UMAR 0 Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 30. IV 12 30. IV/ 31. III 12 30. IV 12/ 31. XII 11 30. IV 12/ 30. IV 11 Krediti skupaj 32.733,86 32.922,33 -0,1 0,6 -1,7 Krediti podjetjem in DFO 22.065,54 22.010,02 -0,1 -0,3 -4,5 Krediti državi 1.214,88 1.531,90 0,5 26,1 32,2 Krediti gospodinjstvom 9.453,45 9.380,41 -0,3 -0,8 0,8 Potrošniški 2.723,04 2.636,76 -0,7 -3,2 -5,4 Stanovanjski 5.163,55 5.208,48 0,2 0,9 5,7 Ostalo 1.566,85 1.535,17 -1,5 -2,0 -3,5 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,17 15.256,56 0,2 1,1 2,6 Čez noč 6.440,82 6.502,84 0,5 1,0 2,9 Kratkoročno vezane 4.127,66 4.152,51 -0,1 0,6 -4,1 Dolgoročno vezane 4.521,12 4.593,19 0,0 1,6 8,9 Vloge na odpoklic 7,57 8,01 12,8 5,8 6,0 Vzajemni skladi 1.810,64 1.882,97 -1,3 4,0 -9,1 Bančne vloge države skupaj 2.848,94 2.446,38 -1,6 -14,1 -26,8 Čez noč 139,72 72,73 -34,5 -47,9 130,8 Kratkoročno vezane 694,47 420,75 7,9 -39,4 -67,4 Dolgoročno vezane 2.013,33 1.948,78 -1,8 -3,2 -3,5 Vloge na odpoklic 1,42 4,12 76,2 190,9 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. mesec pred tem. Država je aprila ponovno umikala vloge iz bančnega sistema v višini dobrih 40 mio EUR, medtem ko je bil povečanje vlog gospodinjstev s 27,5 mio EUR skromno, krepile pa so se predvsem vloge čez noč. Slabšanje kakovosti bančne aktive se je marca močno okrepilo. Obseg slabih terjatev se je povečal za dobrih 300 mio EUR, kar je največ doslej. S tem je dosegel le nekoliko nižjo vrednost od 6 mrd EUR, delež slabih terjatev pa se je tako povzpel že na 11,8 % celotne izpostavljenosti bank. Približno tretjina povečanja je posledica krepitve nedonosnih terjatev, kjer so izstopale predvsem terjatve do gradbeništva in finančnih ter zavarovalniških storitev. Med terjatvami, razvrščenih v C bonitetni razred, pa so se poleg prejomenjenih dejavnosti tokrat močno okrepile tudi terjatve do predelovalnih dejavnosti, in sicer predvsem v panogi proizvodnja vozil in plovil. Javne finance V prvih štirih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost20 vplačanih 4,4 mrd EUR prihodkov, kar je 0,5 % več kot v enakem obdobju lani. Od pomembnejših kategorij davkov in prispevkov so k medletni rasti prispevali prihodki od prispevkov za socialno varnost (1,0 o. t.), trošarin21 (0,6 o. t.) in dohodnine (0,2 o. t.). Skupno rast so zmanjšali prihodki davka na dohodek pravnih oseb (za 1,4 o. t.), vpliv rasti davka na dodano vrednost pa je bil nevtralen. Prispevki za socialno varnost so ob nespremenjenih prispevnih stopnjah sledili razmeroma ugodnemu gibanju mase plač. Prihodki od trošarin so bili v prvih štirih mesecih ob nekoliko nižjih trošarinskih stopnjah medletno večji predvsem zaradi večjih prodanih količin glavnih energentov22. Aprila so se sicer povečale Slika 31: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki .H Vir: MF, preračuni UMAR. 20 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-april 2012, Uprava za javne prihodke. 21 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 22 V obdobju januar-marec 2012 so bile količine prodanih glavnih vrst mineralnih olj višje za 7,5 % (v tem D-2 kar za 21,8 %), količine tobaka in tobačnih izdelkov so bile medletno manjše za 1,7 %, količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov pa za 3,0 %. Tabela 9: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-IV 12 IV 12/ IV 11 I-IV 12/I-IV 11 I-IV 11 I-IV 12 Javnofinančni prihodki - skupaj 4.410,1 -0,5 0,5 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 178,1 -65,1 -25,0 5,4 4,0 -Dohodnina 699,4 12,0 1,0 15,8 15,9 -Davek na dodano vrednost 1.006,9 6,9 0,1 22,9 22,8 -Trošarine* 477,8 8,7 5,4 10,3 10,8 -Prispevki za socialno varnost 1.737,3 2,0 2,6 38,6 39,4 -Ostali javnofinančni prihodki 310,6 3,5 1,7 7,0 7,0 Vir: UJP- Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, preračuni UMAR. Opomba: *Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. trošarine za alkohol in tobak, kar bo na prilive od trošarin vplivalo šele naslednji mesec. Prihodki davka od dohodka pravnih oseb so bili medletno manjši zaradi poračunov, ki so bili opravljeni po poslovnih rezultatih za leto 2011. Zaradi poračunov za preteklo obračunsko obdobje so se aprila nekoliko povečali tudi prilivi davka na dodano vrednost. V prvih treh mesecih so bili zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti in manjšega domačega trošenja medletno nižji, po poračunih pa so bili v štirih mesecih letošnjega leta medletno na enaki ravni . V prvih dveh mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance23 MF javnofinančni prihodki znašali 2,3 mrd EUR, odhodki pa 2,9 mrd EUR. Prihodki so bili v prvih dveh mesecih medletno manjši za 2,1 % (lani večji za 3,7 %), odhodki pa so bili večji za 3,6 % (lani za 5,5 %). V ekonomski strukturi odhodkov je bila najvišja rast odhodkov za obresti (21,6 %), visoka pa tudi za subvencije (9,3 %) in plačila v evropski proračun. Zmernejša je bila medletna rast investicij in investicijskih transferov (4,2 %), pa tudi plač s prispevki in drugi izdatki zaposlenim. Medletna rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom se je upočasnila (1,3 %, brez pokojnin 0,6 %). Med njimi so bili v prvih dveh mesecih letos po dolgem obdobju rasti medletno manjši izdatki za transfere brezposelnim (-11,4 %). Še naprej so bili medletno manjši transferi za zagotavljanje socialne varnosti (-10,0 %), po daljšem obdobju stabilne rasti pa so bili manjši tudi družinski prejemki in starševska nadomestila (-1,3 %). Oboje je po naši oceni posledica pričetka uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev24 in verjetno tudi težav z njegovo implementacijo. Medletno so se v prvih dveh mesecih močno povečali izdatki za boleznine (34,9 %). Medletna rast izdatkov za pokojnine se je v prvih dveh mesecih glede na lani upočasnila in znašala 1,8 % (lani 3,7 %), saj zaradi zamrznitve pokojnin po interventnem zakonu februarja ni bila izvedena valorizacija pokojnin. Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2011 2012 v mio EUR v % BDP rast v % I-II 12 v mio EUR I-II 2012/ I-II 11 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.981,3 42,0 1,3 2.275,6 -2,1 -Davčni prihodki 13.209,3 37,1 2,8 2.058,7 0,7 -Davki na dohodek in dobiček 2.723,5 7,6 9,3 433,9 2,5 -Prispevki za socialno varnost 5.267,6 14,8 0,6 881,2 2,2 -Domači davki na blago in storitve 4.856,4 13,6 1,6 726,0 0,3 -Prejeta sredstva iz EU 814,9 2,3 12,5 60,6 -51,2 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.543,8 46,4 -0,9 2.929,5 3,6 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.882,8 10,9 -0,8 656,3 2,2 -Izdatki za blago in storitve 2.442,0 6,9 -2,7 388,6 0,7 -Domače in tuje obresti 526,6 1,5 7,9 271,2 21,6 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.533,1 18,3 4,1 1.068,6 1,3 -Investicijski odhodki 1.023,0 2,9 -21,6 111,1 1,5 -Investicijski transferi 371,7 1,0 -4,3 28,0 16,5 -Plačila sredstev v proračun EU 405,1 1,1 2,1 127,2 9,4 Primanjkljaj -1.562,4 -4,4 -653,9 Vir: MF, Bilten javnih financ. 23 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 24 Zakon se je začel uporabljati 1. 1. 2012. Okvir 4: Rebalans državnega proračuna za leto 2012 Državni zbor je maja sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2012, s katerim so se zmanjšali prihodki, odhodki in primanjkljaj doslej veljavnega, decembra 2010 sprejetega državnega proračuna za leto 2012. Prihodki doslej veljavnega državnega proračuna so se z rebalansom zmanjšali za 753 mio EUR, odhodki pa za 1.104 mio EUR. Zmanjšala se je tudi višina primanjkljaja državnega proračuna, ki je po rebalansu državnega proračuna predviden v višini 1.071 mio EUR, kar je 3,0 % ocenjenega BDP. Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pomeni hkrati uresničevanje Programa stabilnosti - dopolnitev 2012, ki predvideva hitrejšo konsolidacijo javnih financ.1 Prihodki proračuna za 2012 so določeni v višini 7,9 mrd EUR in se bodo v primerjavi z letom 2011 nominalno povečali za 1,4 %. K rasti prihodkov bodo prispevala predvsem sredstva iz EU proračuna (1,0 o. t.) ter kapitalski in drugi prihodki (0,6 o. t.). Davčni prihodki bodo zaradi slabšega makroekonomskega okolja in tudi posegov v davčno zakonodajo nižji in bodo skupno rast zmanjšali za 0,2 o. t. Rast prihodkov državnega proračuna bodo po rebalansu najbolj zmanjšali prihodki od dohodnine (za 0,8 o. t. ), na katere bodo poleg gibanja mase plač vplivali tudi prihodki iz cedularne obdavčitve dobičkov iz kapitala in povečanje deleža dohodnine, namenjenega občinskim proračunom. V Zakonu za uravnoteženje javnih financ (ZUJF2) je sicer predvidena sprememba lestvice dohodnine in povečanje stopnje cedularne obdavčitve dobičkov iz kapitala (z 20 % na Tabela 11: Prihodki, odhodki in primanjkljaj državnega proračuna zneski v milj. EUR 2011 realiza-ciia 2012 Rebalans Rast v % Struktura v % Delež v % BDP 2011/2010 2012/2011 2011 2012 2011 2012 S K U P A J P R I H O D K I 7.833,3 7.942,4 3,8 1,4 100,0 100,0 22,0 22,3 DAVČNI PRIHODKI 6.574,7 6.559,1 5,2 -0,2 83,9 82,6 18,4 18,4 Dohodnina 912,5 853,0 1,2 -6,5 11,6 10,7 2,6 2,4 Davek od dohodka pravnih oseb 669,2 620,5 49,2 -7,3 8,5 7,8 1,9 1,7 Prispevki za socialno varnost 54,5 54,2 -0,7 -0,7 0,7 0,7 0,2 0,2 Davki na plačilno listo in del. Silo 29,2 29,1 4,2 -0,6 0,4 0,4 0,1 0,1 Domači davki na blago in storitve 4.796,5 4.883,4 1,6 1,8 61,2 61,5 13,5 13,7 V tem: Davek na dodano vrednost 2.992,4 3.032,8 1,8 1,3 38,2 38,2 8,4 8,5 Trošarine 1.462,4 1.503,0 1,6 2,8 18,7 18,9 4,1 4,2 Davki na mednarodno trgovino in transakcije 100,3 100,5 10,5 0,2 1,3 1,3 0,3 0,3 Drugi davki 12,4 18,5 114,0 49,3 0,2 0,2 0,0 0,1 NEDAVČNI, KAPITALSKI, DRUGI PRIHODKI 446,4 494,7 -22,6 10,8 5,7 6,2 1,3 1,4 PREJETA SREDSTVA IZ EU 812,2 888,6 12,3 9,4 10,4 11,2 2,3 2,5 S K U P A J O D H O D K I 9.362,8 9.013,9 0,9 -3,7 100,0 100,0 26,3 25,3 TEKOČI ODHODKI 2.526,6 2.612,8 -1,5 3,4 27,0 29,0 7,1 7,3 Plače, prispevki in drugi izdatki zaposlenim v državnih organih 1.227,9 1.136,8 -1,0 -7,4 13,1 12,6 3,4 3,2 Izdatki za blago in storitve v državnih organih 738,5 668,8 -10,2 -9,4 7,9 7,4 2,1 1,9 Plačila domačih in tujih obresti 510,6 668,7 7,1 31,0 5,5 7,4 1,4 1,9 Sredstva izločena v rezerve 49,5 138,5 96,5 179,5 0,5 1,5 0,1 0,4 TEKOČI TRANSFERI 5.608,4 5.258,2 4,1 -6,2 59,9 58,3 15,7 14,8 Subvencije 459,4 408,2 -16,7 -11,1 4,9 4,5 1,3 1,1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.449,9 1.416,1 7,9 -2,3 15,5 15,7 4,1 4,0 Transferi v sklade socialnega zavarovanja (PIZ) 1.551,0 1.485,4 12,5 -4,2 16,6 16,5 4,4 4,2 Transferi v javne zavode 1.858,7 1.653,8 0,9 -11,0 19,9 18,3 5,2 4,6 Drugi transferi 289,4 294,8 6,7 1,8 3,1 3,3 0,8 0,8 INVESTICIJSKI ODHODKI IN TRANSFERI 822,7 739,5 -11,6 -10,1 8,8 8,2 2,3 2,1 SREDSTVA PLAČANA V PRORAČUN EU 405,1 403,4 2,1 -0,4 4,3 4,5 1,1 1,1 P R O R A Č U N S K I P R I M A N J K L J A J -1.529,5 -1.071,5 -4,3 -3,0 Vir: MF, Bilten javnih financ, Rebalans državnega proračuna (Ur. list RS št. 37/2012). 1 Primanjkljaj državnega proračuna je po sprejemu rebalansa za leto 2012 skladen z višino, ki jo za to leto predvideva Program stabilnosti, in podprt z ukrepi, ki jih določa ZUJF. Za zmanjševanje primanjkljaja države pod 3 % BDP do leta 2013 in dosego strukturnega ravnovesja do konca programskega obdobja pa bodo potrebni dodatni ukrepi. 2 Uradni list RS, št. 40/2012, 30. 5. 2012. 25 %), kar pa letos še ne bo vplivalo na prihodke državnega proračuna. Skupno rast bodo zmanjšali tudi prihodki davka od dohodka pravnih oseb (za 0,6 o. t.), prilivi pa bodo manjši zaradi negativnih poračunov davka po lanskih (slabših) rezultatih poslovanja in posledično nižje določenih letošnjih mesečnih akontacij davka. Dodatni razlog je tudi zaradi spremenjena davčna zakonodaja, ki določa znižanje davčne stopnje davka na dohodek pravnih oseb z 20 % na 18 % in povečanje davčnih olajšav za investicije ter R&R. K skupni rasti prihodkov državnega proračuna bodo po rebalansu prispevali le domači davki na blago in storitve (1,1 o. t.), in sicer bo polovico rasti prispevala rast trošarin, drugo polovico pa rast davka na dodano vrednost. Prihodki od trošarin bodo rasli nekoliko hitreje zaradi rasti prodanih količin energentov in povečanja trošarinskih stopenj na alkoholne pijače in tobačne izdelke, rast prihodkov od davka na dodano vrednost pa bo zelo skromna. Odhodki državnega proračuna za leto 2012 so po rebalansu določeni v višini 9,0 mrd EUR in bodo v primerjavi z letom 2011 nominalno manjši za 3,7 %. S ciljem zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, so se odhodki po doslej veljavnem državnem proračunu z rebalansom proračuna močno zmanjšali. V ta namen je bil skupaj z rebalansom proračuna sprejet ZUJF, ki posega v 39 obstoječih zakonov in predvideva zelo širok nabor ukrepov za uravnoteženje javnih financ. V ekonomski strukturi odhodkov državnega proračuna se bodo po rebalansu v letu 2012 glede na lani, zaradi večjega zadolževanja države, močno povečali izdatki za obresti, ki bodo tudi edini prispevali k rasti odhodkov (1,7 o. t.). Vsi ostali odhodki bodo po rebalansu manjši kot lani. Največ bodo k zmanjšanju skupne rasti prispevali izdatki za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenim v državnih organih in v javnih zavodih (2,6 o. t.), ki se bodo zmanjšali v skladu z določili ZUJF in določili Dogovora o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ, ki ga je Vlada sklenila z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja3. Pomembno bodo k zmanjšanju prispevali tudi izdatki za blago in storitve v državnih organih in javnih zavodih, ki bodo z varčevanjem in racionalizacijo rast odhodkov državnega proračuna zmanjšali za 1,3 o. t. Zmanjšali se bodo tudi izdatki za investicije in investicijske transferje (za 0,9 o. t.), ki bodo prioritetno omejeni le na investicije, sofinancirane z evropskimi sredstvi. Manjša kot v letu 2011 pa bodo tudi sredstva za subvencije, ki bodo skupno rast odhodkov zmanjšala za 0,5 o. t. Implementacija ZUJF, ki predvideva zamrznitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom in skrčenje nekaterih pravic, ter Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev bo zmanjšala tudi rast izdatkov za transfere posameznikov in gospodinjstev (za 0,4 o. t.) ter izdatkov za transfere v pokojninsko blagajno (za 0,7 o. t.). Rebalans državnega proračuna je bil sprejet v času, ko je še potekalo usklajevanje določil zakona za uravnoteženje javnih financ, zato bodo v okviru sprejetega rebalansa državnega proračuna v nadaljevanju potrebne manjše prerazdelitve proračunskih odhodkov. 3 Dogovor Vlade RS z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja je bil podpisan 10. 5. 2012. Primanjkljaj javnih financ je samo februarja znašal 344 mio EUR, v prvih dveh mesecih skupaj pa 654 mio EUR, kar je 150 mio EUR več kot leto prej. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih dveh mesecih znašal že 626 mio EUR, kar je 137 mio EUR več kot leto prej (489 mio EUR). Zdravstvena blagajna je izkazala primanjkljaj v višini 49,2 mio EUR, kar je precej več kot lani (11,1 mio EUR), predvsem zaradi prenosa dela izdatkov iz lanskega v letošnje leto. Skupna bilanca občinskih proračunov pa je v dveh letošnjih mesecih izkazala presežek v višini 17,1 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (za vse obveznosti) je v prvih dveh mesecih letos znašal 223,5 mio EUR, kar je 27,6 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Aprila je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 49,1 mio EUR, kar je za dve tretjini manj kot marca 2012. Vplačila v proračun EU so bila približno enaka kot marca (slabih 35 mio EUR), neto pozitivni položaj proračuna RS pa je z marčevskih 100 mio EUR aprila padel na 14 mio EUR. Največji del aprila prejetih povračil so predstavljala sredstva Kohezijskega sklada (32 mio EUR), ki so v prvih štirih mesecih dosegla enako realizacijo (16 % predvidenih prihodkov) kot sredstva strukturnih skladov (aprila 14 mio EUR). Na področju črpanja sredstev iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike aprila ni bilo nobenih opaznih aktivnosti. V prvih štirih mesecih letos je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU pozitiven v višini 47 mio EUR, kar je 2,5-krat manj kot lani. Slika 32: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-april) Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (jan-dec) Skupna kmetijska politika 200 300 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 400 500 Q) E Q) £ S N Poslovanje gospodarskih družb v letu 2011 Poslovni rezultati gospodarskih družb (v nadaljevanju družb) so se lani izboljšali. Po negativnem poslovnem izidu leta 2010 so družbe leta 2011 poslovanje zaključile s pozitivnim izidom. Po podatkih iz letnih poročil za leto 2011 je lani 57.798 družb25 v primerjavi s predhodnim letom najbolj povečalo čiste prihodke od prodaje na trgu EU (za 16,6 %) in izven EU (za 16,3 %), manj pa na domačem trgu (za 5,2 %). S čistimi prihodki od prodaje so družbe ustvarile 97,9 % vseh poslovnih prihodkov (oz. 95,4 % celotnih prihodkov). Ker so hkrati racionalizirale poslovne odhodke, je bil neto dobiček iz poslovanja26 za 4,9 % večji kot v predhodnem letu. Poslovni izid družb je tudi lani zelo obremenila neto izguba iz finančnega delovanja27, ki je nastala zaradi velikih finančnih odhodkov, predvsem iz naslova oslabitve in odpisov finančnih naložb ter iz naslova bančnih kreditov. Vrednostno je ostala enaka kot v predhodnem letu. Ker pa so imele družbe neto dobiček tudi iz drugega delovanja28, ki je bil za 15,0 % večji kot leto prej, je doseženi neto celotni dobiček29 družb znašal 914 mio EUR, kar je 18,2 % več kot v predhodnem letu. Po obračunu davka iz dobička in odloženih davkov so družbe izkazale 457 mio EUR neto čistega dobička30, to je 32,9 % več kot v predhodnem letu. Čisti dobiček je izkazalo 61,5 % družb, čisto izgubo pa 34,3 % družb. Največ neto čistega dobička so izkazale družbe s področij predelovalnih dejavnosti (predvsem v oddelkih proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov, proizvodnje električnih naprav ter proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic), trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Največ neto čiste izgube so imele družbe s področij finančne in zavarovalniške dejavnosti, Slika 33: Neto čisti dobiček (izguba) gospodarskih družb v obdobju 2002-2011 4.000 3.500 ■1.500 1.000 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: AJPES, preračuni UMAR. gradbeništva ter gostinstva. Vrednost premoženja družb je bila ob koncu lanskega leta za 3,2 % večja kot ob koncu predhodnega leta, delež premoženja družb, financiran z lastnimi viri, se je v tem času zmanjšal (z 38,6 % na 38,1 %), povečal pa se je delež premoženja, financiran z dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi (z 58,0 % na 58,5 %). Primerjava podatkov o poslovanju v zadnjih petih letih kaže, da so družbe lani dosegle najmanjši neto čisti dobiček (če izvzamemo neto čisto izgubo v letu 2010), vendar največji delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih Tabela 12: Čisti dobiček in čista izguba gospodarskih družb po področjih dejavnosti v letu 2011 Področja dejavnosti Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dob. (+) Neto čista izg. (-) Število družb Znesek v tisoč EUR Število družb Znesek v tisoč EUR" Znesek v tisoč EUR Predelovalne dejavnosti 4.763 878.987 2.043 336.004 542.983 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 257 143.770 240 10.575 133.195 Gradbeništvo 4.064 98.733 2.489 272.600 -173.867 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 8.618 572.786 4.953 288.558 284.228 Promet in skladiščenje 1.731 157.869 767 171.533 -13.664 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 675 170.219 482 611.545 -441.326 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7.723 251.681 3.771 133.140 118.541 Druge dejavnosti 7.746 347.700 5.057 340.622 7.078 SKUPAJ 35.577 2.621.745 19.802 2.164.577 457.168 Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2011. 25 Podatki ne zajemajo bank, zavarovalnic, družb za upravljanje ter nekaterih drugih finančnih in investicijskih družb, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe. Izvzeti so tudi podatki o poslovanju Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, podatki zadrug ter podatki družb, ki so bile v stečajnem ali likvidacijskem postopku. 26 Neto dobiček iz poslovanja je pozitivna razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. 27 Neto izguba iz finančnega delovanja je negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. 28 Neto dobiček iz drugega delovanja je pozitivna razlika med drugimi prihodki in drugimi odhodki. 29 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med celotnim dobičkom in celotno izgubo oziroma med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki. 30 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo. 2.500 0 Tabela 13: Poslovanje gospodarskih družb v obdobju 2007-2011 2007 2008 2009 2010 2011 Kazalci Število družb 48.781 51.997 53.897 55.734 57.798 Število zaposlenih 499.465 510.754 479.894 462.643 449.235 Neto čisti dobiček/izguba, v tisoč EUR 3.438.343 1.656.533 549.426 -256.497 457.168 Kazalniki Delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU in izven EU v čistih prihodkih od prodaje, v %" 30,5 29,7 28,0 30,7 33,3 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 33.538 35.279 34.168 36.044 37.512 Koeficient celotne gospodarnosti 1,060 1,028 1,014 1,002 1,012 Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov 0,044 0,019 0,008 -0,003 0,006 Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev 0,039 0,016 0,005 -0,003 0,005 Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,103 0,046 0,015 -0,007 0,012 Stopnja lastniškosti financiranja 0,370 0,348 0,351 0,378 0,381 Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,597 0,610 0,624 0,614 0,611 Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev 0,617 0,568 0,559 0,610 0,617 Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 0,937 0,888 0,899 0,904 0,920 Vir: AJPES - Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011 preračuni UMAR. Opomba: S 1. januarjem 2010 so začeli veljati spremenjeni in dopolnjeni SRS 2006 (Uradni list RS št. 1/2010 in 90/2010). Tabela 14: Stopenjski izkaz poslovnega izida gospodarskih družb v letu 2011 Znesek v mio EUR Indeks 2011 2010 11/10 1 Neto dobiček iz poslovanja 2.310 2.202 104,9 2 Neto izguba iz finančnega delovanja -1.621 -1.625 99,8 3 Neto dobiček iz drugega delovanja 225 196 115,0 4 Neto celotni dobiček (1 + 2 + 3) 914 773 118,2 5 Davek iz dobička 513 514 99,8 6 Odloženi davki -56 -85 66,5 7 Neto čisti dobiček (4 - 5 - 6) 457 344 132,9 Vir: AJPES - Podatki iz izkaza poslovnega izida gospodarskih dužb v letu 2011. čistih prihodkih od prodaje, največjo dodano vrednost na zaposlenega in največjo stopnjo lastniškosti financiranja. Neto čisti dobiček družb v letu 2011 je bil za 16,8 % manjši kot v letu 2009 (to je v prvem letu po nastanku gospodarske in finančne krize) in kar za 86,7 % manjši v primerjavi z letom 2007 (zadnjim letom pred pojavom krize). Čeprav se je število družb tudi po letu 2008 vsako leto povečalo, se je število zaposlenih v teh družbah vsako leto zmanjšalo. Leta 2011 so družbe zaposlovale kar 61.519 (12,0 %) manj delavcev kot družbe, ki so poslovale leta 2008. Najboljse je število delavcev zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih (za 32.497), gradbeništvu (za 17.556), trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (za 6.376) ter v prometu in skladiščenju (za 4.430). Turizem na kmetijah Turizem na kmetijah je ena najpogosteje prisotnih nekmetijskih dejavnosti na podeželju, ki obema dejavnostma nudi velike možnosti za nadaljnji razvoj. S turizmom na kmetijah se ne razvija le turistična dejavnost, pač pa tudi osnovna dejavnost teh gospodarstev, ki je pridelava hrane. Z njim so na kmetijah ustvarjena nova delovna mesta in pridobljeni dodatni viri dohodka, kar izboljšuje socialne in ekonomske razmere na celotnem podeželju. Oblike turizma na kmetijskih gospodarstvih so lahko različne, najpogosteje pa so opredeljene kot nastanitveni, če vključuje možnost bivanja, izletniški, če nudi le hrano in pijačo, vinotoč in osmica, če nudi le vino in hladno hrano, ali pa negostinski turizem, če omogoča npr. samo ogled gospodarstva in okolice, prikaza del iz osnovne ali ostalih dejavnosti na kmetiji, najem površin za piknike, ježo živali in podobno. Število registriranih turističnih kmetij v Sloveniji hitro narašča, med njimi pa se predvsem povečuje delež enot brez gostinstva. V register dopolnilnih dejavnosti je bilo konec leta 2011 vpisanih 1.448 turističnih kmetij, kar je za 19,4 % več kot v letu prej in za kar 142,5 % več kot pred petimi leti31. V zadnjih nekaj letih se je hitro povečevalo predvsem število registriranih turističnih kmetij brez gostinske ponudbe, tako da je leta 2011 ta skupina predstavljala že tretjino vseh registriranih turističnih kmetij. Le nekoliko manj je bilo izletniških kmetij, vendar pa je to skupina z najpočasnejšo rastjo. Možnost nastanitve, ki predstavlja zahtevnejšo stopnjo turizma, je prijavila samo dobra četrtina vseh registriranih turističnih kmetij, a se je tudi njihovo število v zadnjem petletnem obdobju skoraj podvojilo. Turizem na kmetijah z nastanitvijo ima le skromen delež v skupnem nastanitvenem turizmu, vendar je to njegova najhitreje rastoča skupina. Po podatkih SURS je lani v Sloveniji delovalo 310 turističnih kmetij z nastanitvijo, 31 Vpis v register dopolnilnih dejavnosti še ne pomeni, da kmetija dejavnost dejansko že izvaja, saj lahko z njo prične kasneje. Vpis v register je tudi eden od osnovnih pogojev pri kandidiranju za pridobitev finančnih pomoči za vzpostavitev ali razvoj dejavnosti. Register vodi MKO. Slika 34: Registrirane turistične kmetije in njihova struktura v obdobju 2007-2011 v Sloveniji ■ Planšarija BOsmica iiVinotoč »Kmetija z nastanitvijo ■ Izletniška kmetija ■ Turist. kmetija brez gostinstva 1.600 1.400 1.200 1.000 ) ■ 800 600 400 200 0 2007 2008 2009 2010 Vir podatkov: MKO. 2011 kar je za skoraj tretjino več kot pred tremi leti32. Število prihodov turistov v te objekte se je v zadnjem triletnem obdobju povišalo za kar 42,7 %, število nočitev v njih pa nekoliko manj, za tretjino. Rast prihodov in nočitev je bila v tej skupini najvišja med vsemi skupinami turističnih nastanitvenih objektov in precej višja od povprečja (kjer se je število prihodov povišalo za 4,4 %, število nočitev pa za 0,8 %)33. Število povprečnih nočitev na prihod, ki se je v tem obdobju zniževalo tudi pri drugih skupinah nastanitvenega turizma, se je z 2,6 znižalo na 2,4 (kar je za 0,5 manj kot v povprečju vseh nočitev skupaj). Več prihodov in nočitev so ustvarili tuji turisti, ki so poleg tega na kmetijah ostajali še nekoliko dlje kot domači. V letu 2011 so prispevali 57,1 % prihodov in 59,7 % nočitev34, kar je podobno kot v celotnem turizmu. Njihovi prihodi so se v zadnjih treh letih povišali za 38,0 %, nočitve pa za 28,0 %. Prihajali so iz širokega spektra držav, glavnina pa, podobno kot v ostalem turizmu, iz Italije, Nemčije in Avstrije. Še višje rasti so zabeležene pri domačih gostih, kjer so se prihodi v zadnjih treh letih povišali za polovico, nočitve pa za 40,6 %. Slika 35: Prihodi in nočitve turistov na turističnih kmetijah in v nastanitvenem turizmu skupaj v Sloveniji -Prihodi, nastanitveni turizem skupaj -----Prihodi, kmetije z nastanitvijo -Prenočitve, nastanitveni turizem skupaj -----Prenočitve, kmetije z nastanitvijo 50 40 30 20 10 -10 2009 2010 Vir: SURS, preračuni UMAR. Razvoj turizma na kmetijah je podprt s finančnimi spodbudami. Skupna kmetijska politika namenja začetnemu ukvarjanju in nadaljnjemu razvoju turizma, podobno kot vrsti drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, finančne spodbude35. V obdobju 2007-2013 je ukrepu »Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti« znotraj Programa razvoja podeželja Republike Slovenije namenjenih 31,6 mio EUR javnih sredstev (od tega jih je 75 % iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, 25 % pa iz nacionalnih sredstev), pri čemer stopnja pomoči seže do 50 % priznane vrednosti naložb. Do konca leta 2011 je bilo izplačanih 11,5 mio EUR pomoči. To je razmeroma malo, vendar v veliki meri tudi posledica dolgotrajnosti teh naložb, saj je njihov zaključek in s tem izplačilo praviloma doseženo šele po dveh ali več letih. Za naložbe v turizem in gostinsko dejavnost na kmetijah je bila izplačana več kot polovica (57 %) skupnih sredstev. Pri tem je bilo sicer podprtih precej manj projektov, kot je bilo načrtovano (cilj je 200 projektov, do konca leta 2011 pa jih je bilo 69), vendar pa Tabela 15: Osnovni podatki o turističnih kmetijah z nastanitvijo v Sloveniji 2008 2009 2010 2011 Delež v turizmu 2011 Rast 11/08 Število objektov 236 262 303 310 .. 31,4 Število sob 1.181 1.283 1.509 1.484 3,5 25,7 Število ležišč 3.379 3.738 4.342 4.411 3,7 30,5 Število prihodov turistov, v tisoč 27,3 31,6 34,8 38,9 1,2 42,7 Število prenočitev turistov, v tisoč 71,3 81,3 83,1 94,7 1,0 32,8 Vir: SURS, preračuni UMAR. 32 Primerljivi podatki so za obdobje 2008-2011. 33 Statistika nastanitvene objekte klasificira v 14 skupin, po deležu najpomembnejši pa so hoteli, kampi, apartmajska in počitniška naselja, delavski počitniški domovi ter zasebne sobe, apartmaji in hiše. 34 Več o gibanju turističnih prihodov in prenočitvah v letu 2011 glej v Ekonomskem ogledalu, april 2012. 35 Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so poleg turizma najpogosteje še predelava in prodaja kmetijskih in gozdarskih proizvodov, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov, ribogojstvo in podobno. 0 2008 je rast števila turistov na kmetijah že za 10 o. t. presegla cilj 20-odstotnega povečanja36. Kombinacija turistične in kmetijske dejavnosti ima velik potencial tudi za razvoj v prihodnje. Podeželje ima za razvoj turizma veliko priložnosti zaradi svoje kulturne in naravne dediščine, kulinarike ter možnosti specifičnega preživljanja prostega časa. Hkrati ima turizem na kmetijah izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju kmetij na območjih, kjer samo kmetovanje ne omogoča preživetja. Za njegov začetek ali razvojse običajno odločajo mlajše generacije, ki so najbolj motivirane za dolgoročnejši razvojgospodarstev. V prizadevanjih za razvoj ima zato pomembno mesto najprej prizadevanje za prenos lastništva kmetijna mlade prevzemnike, ki ga skupna kmetijska politika prav tako spodbuja. Ob tem v sedanjem času na odločitve za nove naložbe precejvplivajo zaostrene gospodarske razmere, ki se odražajo na dva načina. Na eni strani so gospodarstva zaradi slabšega položaja ali brezposelnosti svojih članov postala precej previdnejša, na drugi strani pa je lahko ravno to spodbuda njihovi odločitvi za nov začetek ali razvojturistične dejavnosti na kmetiji. Turizem, ki bi zaradi svojega splošnega razvoja lahko postal ena od najhitreje rastočih dejavnosti slovenskega gospodarstva, lahko s tem postane tudi obetavna dodatna dejavnost na podeželju in kmetijah. 36 Vir: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Poročilo o napredku v okviru Programa razvoja podeželja RS 2007-2013 za leto 2001, predlog za nadzorni odbor. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Pomladanska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2 -0,9 1,2 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.562 37.280 35.311 35.416 35.639 35.641 36.589 38.059 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.120 18.437 17.295 17.286 17.364 17.428 17.860 18.551 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.500 20.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.828 36.232 34.593 34.894 35.050 34.841 35.774 37.222 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.601 35.871 34.344 34.940 35.165 34.884 35.860 37.236 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12,9 13,5 13,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1 8,8 9,3 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 1,0 -6,3 4,0 1,6 1,4 2,4 2,5 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,0 1,8 1,9 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 2 1,9 2,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 2,9 -17,2 9,5 6,8 1,4 5,4 6,1 Izvoz proizvodov 13,9 0,5 -18,1 11,0 7,7 1,3 5,8 6,5 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 4,1 3,6 1,7 3,7 4,3 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,6 7,2 4,7 -1,6 4,9 5,5 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,7 -2,0 5,0 5,6 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,6 -1,4 0,7 4,3 4,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1646 -2574 -456 -297 -168 226 423 588 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -0,5 0,6 1,2 1,5 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.699 41.444 42.7875 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,6 105,2 114,1 114,9 116,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,320 1,322 1,322 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,1 3,7 -0,1 -0,7 -0,3 -1,2 0,2 1,5 - delež v BDP, v %4 52,4 53,2 55,8 56,0 56,8 57,1 56,6 56,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 6,1 2,9 1,5 -0,9 -3,5 -0,7 0,3 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,3 20,8 20,6 19,8 19,3 19,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -10,7 -1,5 4,0 3,0 - delež v BDP, v %4 27,8 28,8 23,4 21,6 19,5 19,4 20,0 20,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec marca 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 1,2 -0,4 10,7 7,2 7,4 7,7 2,7 -0,9 -3,9 0,7 8,1 8,5 14,1 9,6 6,3 B Rudarstvo -2,9 11,0 -8,0 -7,2 11,9 23,7 15,7 -5,6 -9,2 -9,0 -7,7 -9,0 0,2 9,4 19,0 7,4 15,9 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 1,0 -0,1 12,0 7,3 7,1 8,1 2,8 -1,4 -4,7 0,2 9,0 9,7 15,2 11,0 7,4 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 5,0 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 7,8 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,6 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -19,9 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 Stavbe -22,5 -14,0 -39,7 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -16,8 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -19,0 -15,3 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -22,2 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 3,2 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 9,7 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 3,1 -1,4 4,9 4,7 5,8 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,5 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,4 -4,7 0,3 2,0 1,8 3,4 0,4 2,2 0,3 2,5 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,8 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 6,6 6,3 15,4 11,8 15,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -3,0 14,1 14,5 16,0 15,6 3,8 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 -7,9 4,0 5,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,6 2,8 -0,9 -3,4 5,0 10,8 3,1 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,7 0,0 1,5 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,4 -0,9 1,1 -1,4 2,3 3,6 5,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -23 -9 -7 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -15 -12 -9 -6 -5 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 -7 -1 3 0 3 4 -1 -7 -5 -6 -2 -1 1 6 v gradbeništvu -50 -57 -46 -57 -60 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -40 -61 -62 -58 -59 -60 v storitvenih dejavnostih -13 -3 1 -1 -5 -2 -3 1 4 3 -4 -7 -12 -9 -4 -3 -1 v trgovini na drobno -12 7 8 -2 8 11 10 6 13 0 12 7 -3 3 3 17 11 potrošnikov -30 -25 -25 -25 -23 -27 -26 -26 -25 -25 -24 -26 -26 -23 -23 -22 -27 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 2012 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 12,4 4,0 4,8 4,3 13,8 12,8 5,5 5,5 2,4 3,4 2,2 -2,0 -3,0 1,7 -3,0 -0,4 -8,7 1,2 3,9 -2,2 - - 37,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 -6,4 -1,2 -8,4 -4,7 -22,1 0,7 -8,3 -17,0 -1,4 -5,8 -2,3 -16,0 7,4 -10,2 -20,9 13,1 3,0 4,8 5,0 12,4 13,6 5,5 5,9 2,2 4,0 2,1 -2,5 -4,1 1,9 -3,7 -1,7 -9,0 1,1 2,7 -2,7 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 11,0 6,3 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 1,9 16,2 5,5 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -24,0 -27,1 -10,8 - - -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,2 -31,5 15,9 - - -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -17,2 -23,3 -24,6 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,4 -1,8 2,6 1,1 -2,2 - - 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 4,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,4 -1,1 4,0 3,6 -0,2 - - 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,5 -0,1 -3,4 -5,4 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,7 5,8 5,8 -0,7 8,5 4,0 -2,4 - - -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 - - -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 - - 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 - - 4,8 2,2 6,8 4,5 4,9 7,2 4,9 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,5 -1,5 0,4 -0,1 0,6 -3,3 0,0 - 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 -7 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 -14 1 1 3 -1 -1 3 4 3 6 4 1 1 -2 -2 -8 -7 -5 -3 -5 -8 -9 -10 -56 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -51 -49 -44 -45 -46 -42 -43 -43 -46 -41 -42 -39 -40 -44 -43 -2 -2 -5 -2 -1 1 -1 4 5 3 3 3 5 2 -1 -3 -9 -10 -8 -4 -7 -6 13 10 12 8 11 7 12 0 10 16 12 -1 -11 13 12 13 10 7 8 7 9 3 -27 -27 -26 -24 -27 -26 -28 -25 -26 -25 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -26 -26 -26 -39 -33 Trg dela 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 935,8 938,6 937,3 937,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 836,9 839,3 838,9 839,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 31,9 34,6 34,6 34,7 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 290,7 289,9 289,2 288,6 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 190,0 189,7 189,4 189,0 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 80,5 80,1 79,5 79,3 V storitvah 513,4 514,3 512,3 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 514,4 514,7 515,1 516,1 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 52,0 52,3 52,3 52,4 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 116,4 116,7 116,8 116,9 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 750,9 750,9 750,8 751,3 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 688,3 688,5 688,6 689,1 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 62,7 62,4 62,2 62,1 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 86,0 88,4 88,0 88,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 98,9 99,3 98,4 98,2 Ženske 42,4 47,9 52,1 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 46,6 47,0 46,7 46,8 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 14,3 14,1 13,4 13,0 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 29,7 30,1 30,3 30,5 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 37,9 37,6 37,1 36,7 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 39,4 40,6 41,8 42,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 30,9 29,9 29,2 28,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 10,6 10,6 10,5 10,5 Moški 8,3 10,1 11,4 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 10,0 10,0 9,9 9,8 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 11,2 11,3 11,2 11,3 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -0,9 0,4 -0,9 -0,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,0 0,9 0,7 0,8 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 5,8 5,7 5,5 5,4 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 5,1 3,9 4,7 4,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 2,6 2,4 2,4 2,1 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 13,5 14,5 13,7 16,1 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 79,7 82,2 81,8 79,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 43,3 42,9 42,1 41,4 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 4,7 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 4,6 4,6 4,5 4,4 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 7,7 8,9 7,8 8,4 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 2012 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 4,4 4,4 4,4 4,3 4,2 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q^ 5 6 7 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 4,2 4,4 4,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 0,0 4,3 5,6 7,1 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 8,5 14,0 -0,8 0,8 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 10,1 9,4 8,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 0,8 3,0 1,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 3,6 2,0 1,6 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,2 5,8 4,5 2,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 4,0 4,1 4,0 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 1,6 0,5 1,8 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 4,2 4,6 4,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 3,1 2,1 2,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -0,6 7,6 5,0 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 3,9 8,4 4,1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 1,5 2,1 1,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 4,1 3,9 3,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -0,6 -0,5 0,9 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 1,0 1,0 0,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -0,2 -0,4 0,7 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 1,3 0,7 0,9 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,6 3,9 4,7 6,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,1 -2,1 -0,1 -1,1 -2,4 -2,5 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -2,3 -3,1 -2,4 Realni (deflator HICP) 1,3 -1,8 -1,0 -0,9 -1,8 -2,0 -2,7 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 -0,9 -1,8 -2,6 -1,8 Realni (deflator ULC) 6,5 -1,7 -1,3 -0,4 -1,6 -1,8 -2,9 -2,2 -1,0 -1,2 -0,7 - - - - USD za EUR 1,3933 1,3268 1,3917 1,3842 1,2727 1,2910 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,2565 1,2209 1,2770 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2010 2011 2012 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -2,4 -2,6 -2,2 -2,4 -2,6 -2,2 -1,3 -0,4 0,2 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,7 -2,5 -2,2 -3,0 -2,7 -2,4 -2,0 -1,0 -0,9 -0,1 -0,5 -1,7 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 1,2894 1,3067 1,3898 1,3661 1,3220 1,3360 1,3649 1,3999 1,4442 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 Cene 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2 3 4 5 6 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 Zdravje 4,0 2,1 1,6 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 HICP 0,9 2,1 2,1 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 Domači trg -0,4 2,0 3,8 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 16,6 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 16,6 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 Promet 0,6 1,8 1,1 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 6,1 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 11,0 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; "Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2010 2011 2012 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,2 15,4 24,0 35,8 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 15,3 23,9 36,3 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 2,9 6,0 9,3 12,6 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 12,4 18,9 27,5 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 3 1 4 1 5 1 6 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -456 -297 -385 -4 -118 -84 -91 -91 14 -127 -181 -153 78 -27 -87 -5 Blago1 -703 -1.205 -1.335 -190 -273 -234 -508 -311 -279 -294 -451 -301 -44 -99 -147 -27 Izvoz 16.167 18.386 20.687 4.205 4.695 4.640 4.847 5.018 5.339 5.115 5.216 5.157 1.649 1.468 1.566 1.661 Uvoz 16.870 19.591 22.022 4.394 4.968 4.874 5.355 5.329 5.618 5.409 5.667 -5.457 1.693 1.567 1.713 1.688 Storitve 1.165 1.308 1.433 291 356 346 315 318 400 358 358 371 107 119 125 113 Izvoz 4.347 4.633 4.820 981 1.129 1.348 1.176 1.049 1.183 1.377 1.211 1.093 363 373 370 386 Uvoz 3.182 3.325 3.387 690 773 1.001 861 732 783 1.019 853 -722 256 254 245 274 Dohodki -766 -507 -636 -51 -158 -202 -95 -144 -139 -190 -163 -194 -11 -28 -39 -91 Prejemki 666 682 899 135 194 168 185 213 237 217 231 175 53 58 72 64 Izdatki 1.432 1.188 1.535 186 353 370 280 357 376 408 394 -368 64 85 112 156 Tekoči transferi -152 106 153 -53 -43 6 196 47 32 -1 75 -29 26 -18 -25 0 Prejemki 966 1.218 1.337 263 220 274 461 374 316 308 339 282 113 57 83 80 Izdatki 1.118 1.112 1.184 317 263 268 265 328 284 309 263 -312 87 75 108 80 Kapitalski in finančni račun 154 319 -150 -19 253 190 -106 112 -255 -103 96 187 -59 88 5 160 Kapitalski račun -9 8 -102 46 3 16 -56 -7 -6 -8 -82 6 55 2 -3 4 Finančni račun 164 311 -48 -65 251 174 -50 119 -250 -96 178 180 -114 86 8 157 Neposredne naložbe -644 334 750 -132 74 57 335 53 238 194 266 135 -23 -26 19 81 Domače v tujini -174 60 -40 -51 59 19 32 -20 24 41 -85 -22 -14 -11 29 41 Tuje v Sloveniji -470 274 790 -81 15 37 303 72 214 154 351 157 -9 -15 -11 41 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.947 1.973 1.106 508 -54 388 2.592 -317 -416 114 -936 195 609 -202 100 Finančni derivativi -2 -117 -137 -22 -65 -14 -15 -80 -15 -24 -19 1 -19 -11 -21 -33 Ostale naložbe -3.985 -1.872 -2.707 -1.077 -216 167 -746 -2.454 -168 117 -202 942 -271 -518 272 31 Terjatve -277 683 -1.507 241 -594 531 504 -1.525 -156 -348 521 -1.308 25 -24 -631 61 Komercialni krediti 416 -174 -128 -223 -213 30 232 -320 -88 43 238 -300 -182 -37 -88 -87 Posojila -1 164 -50 -348 510 20 -18 -101 -21 50 23 -106 -343 415 25 70 Gotovina, vloge -613 609 -1.290 815 -885 387 292 -1.109 -48 -408 276 -911 551 -409 -554 78 Ostale terjatve -80 84 -40 -2 -6 94 -2 6 2 -33 -15 9 -1 7 -13 0 Obveznosti -3.708 -2.555 -1.199 -1.319 378 -364 -1.250 -929 -12 466 -724 2.250 -296 -494 902 -30 Komercialni krediti -452 364 171 91 262 -63 73 200 -13 -85 68 154 112 54 127 82 Posojila -2.911 -974 -1.203 -403 -189 -8 -373 -385 -297 209 -731 -179 -346 -279 328 -238 Vloge -318 -1.934 -169 -1.079 358 -305 -909 -787 334 340 -57 2.288 -133 -206 455 109 Ostale obveznosti -27 -11 2 72 -54 12 -42 42 -36 1 -5 -13 72 -63 -8 17 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 62 -50 18 -11 9 12 33 19 39 4 32 -60 -23 Statistična napaka 302 -21 535 22 -135 -106 197 -21 241 231 85 -34 -20 -62 82 -155 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.783 1.811 1.961 403 456 442 510 440 507 497 518 n.p. 167 142 155 158 Blaga za vmesno porabo 8.090 9.951 11.739 2.235 2.542 2.544 2.630 2.840 3.040 2.980 2.879 n.p. 853 803 856 883 Blaga za široko porabo 6.144 6.481 6.777 1.533 1.663 1.620 1.664 1.699 1.738 1.583 1.757 n.p. 615 513 543 607 Uvoz investicijskega blaga 2.288 2.293 2.474 450 612 570 661 555 611 587 720 n.p. 180 213 218 180 Blaga za vmesno porabo 9.823 12.117 13.805 2.711 3.064 3.032 3.311 3.438 3.516 3.424 3.428 n.p. 1.010 956 1.068 1.040 Blaga za široko porabo 5.004 5.470 5.879 1.290 1.355 1.351 1.475 1.380 1.512 1.480 1.508 n.p. 533 430 462 463 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 2012 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 -21 -58 -6 -41 -57 7 -19 -105 33 23 -98 89 26 -135 -19 1 -31 -151 -76 -158 82 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -72 -118 -121 -97 -179 -2 -11 -164 -119 -83 -116 -252 -124 -83 -94 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.534 1.601 1.883 1.693 1.835 1.811 1.733 1.490 1.891 1.777 1.865 1.574 1.589 1.659 1.908 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.606 1.719 2.004 1.790 2.014 1.813 1.744 1.654 2.011 1.860 1.981 1.826 -1.713 -1.742 -2.002 88 115 143 132 87 97 110 84 124 147 123 129 78 120 160 148 121 89 137 92 143 462 448 437 394 356 426 340 316 393 399 379 404 458 457 462 415 378 418 371 319 403 374 333 295 262 269 330 230 233 269 252 256 275 380 337 302 268 257 329 -234 -228 -260 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -54 -36 -52 -41 -45 -59 -66 -65 -58 -55 -50 -68 -66 -61 65 52 51 54 52 80 62 64 88 71 85 82 77 69 71 75 75 82 58 56 61 155 108 106 81 88 110 116 117 124 123 126 128 136 135 136 133 130 132 -126 -121 -121 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 26 -1 7 18 -25 6 -6 19 63 -22 -101 93 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 98 116 70 122 85 103 151 55 51 176 92 83 93 93 82 90 86 147 95 88 105 91 98 95 116 91 84 89 -77 -152 -83 142 -40 88 59 -236 71 -138 66 185 23 33 -312 13 -36 -81 -250 26 320 129 190 -133 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 149 -36 61 56 -240 134 -129 64 184 25 33 -308 20 -32 -84 -248 18 409 135 181 -136 89 36 -68 74 213 47 -87 -17 156 95 93 50 16 62 116 -46 -46 358 -19 36 118 8 25 -14 -8 36 5 -61 17 24 -11 3 31 -61 37 65 -61 -5 -19 -26 -10 14 80 11 -54 82 178 43 -26 -34 132 105 90 19 78 25 51 15 -41 377 7 46 104 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -206 1.662 -362 271 -226 72 -47 -441 226 -102 -10 211 -820 -328 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -4 7 -2 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.159 301 -1.597 284 -326 -126 -52 -58 228 -411 130 79 14 900 27 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.041 350 -835 78 -83 -151 -495 -16 163 -353 308 566 -547 173 -934 -6 195 -158 -102 -68 402 -217 29 -132 -83 31 -36 -39 200 -119 -135 41 331 -33 -100 -167 127 18 -124 -33 -3 18 -51 4 -54 14 -16 -19 -19 27 42 -48 22 48 22 16 -144 568 -488 308 -20 -547 858 -764 324 -670 136 -94 -90 -422 -225 240 -180 242 213 -533 240 -618 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -14 -19 0 9 3 -27 -3 17 -4 -705 168 173 71 8 -1.330 -118 -49 -762 206 -244 26 442 -42 65 -58 -179 -487 561 726 962 -30 -182 149 135 61 -123 -42 60 181 143 9 -164 -10 -262 188 -22 144 -54 -93 152 95 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -189 -213 -226 142 243 -41 7 -201 -431 -99 62 -234 -7 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 905 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 7 25 -31 7 4 -16 43 -25 -31 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 -121 97 -82 -18 293 -79 157 39 -218 -47 65 223 -40 170 100 249 4 -169 -53 -32 51 159 125 159 164 170 176 126 141 173 153 179 174 173 153 170 168 176 175 141 151 n.p. 878 713 952 920 927 783 888 904 1.049 977 1.042 1.021 997 894 1.089 1.014 1.050 816 937 965 n.p. 554 458 607 558 591 515 509 544 646 548 593 597 545 426 612 578 618 562 493 524 n.p. 179 148 243 188 226 247 148 173 234 183 225 204 204 165 218 202 223 296 165 151 n.p. 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.033 1.106 1.300 1.130 1.241 1.146 1.108 1.048 1.267 1.189 1.237 1.002 1.142 1.158 n.p. 452 420 479 496 536 443 422 452 506 471 554 487 468 466 545 497 526 485 436 451 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2009 2010 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.299 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.867 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.024 21.815 21.862 21.848 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.226 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.445 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 35.495 35.381 35.616 35.430 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.647 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27.929 27.079 27.358 26.819 26.696 Čez noč 7.200 8.155 8.245 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7.976 7.936 8.041 8.031 7.926 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 10.408 10.385 10.137 9.233 9.006 8.674 8.377 8.574 8.621 8.096 8.100 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 9.788 10.042 10.390 10.583 11.067 11.196 11.401 10.413 10.529 10.532 10.587 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 569 577 532 504 525 483 175 156 167 160 83 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 434 426 438 436 450 496 705 462 491 462 456 Čez noč 238 285 386 238 240 241 250 270 299 513 280 307 277 286 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 141 133 137 127 121 130 129 122 121 125 113 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 45 48 52 55 55 59 61 58 60 57 55 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 10 5 8 4 4 8 2 2 3 3 2 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 2012 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 541 554 584 588 589 588 591 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.867 20.966 20.886 20.920 20.922 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.226 2.207 2.231 2.324 2.320 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.631 5.527 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.647 5.823 5.684 6.081 6.066 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 53 60 59 92 92 72 80 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 494 538 579 570 564 577 568 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 329 365 386 391 384 384 385 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 55 58 59 61 59 60 58 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,24 0,22 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 - 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 - Javne finance 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 4 1 5 1 6 1 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.408,0 14.794,0 14.982,3 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.188,3 Tekoči prihodki 13.639,5 13.771,5 14.037,9 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.132,5 Davčni prihodki 12.955,4 12.848,4 13.209,2 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.073,1 Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 2.490,7 2.723,5 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 108,0 210,0 276,4 218,8 Prispevki za socialno varnost 5.161,3 5.234,5 5.267,6 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 437,4 431,5 434,8 434,9 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,5 28,1 29,2 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 2,5 2,2 2,5 2,6 Davki na premoženje 207,0 219,7 215,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 9,7 31,2 18,0 13,7 Domači davki na blago in storitve 4.660,2 4.780,7 4.856,2 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 434,8 373,4 391,1 393,8 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,5 90,7 100,2 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 8,3 8,4 8,1 9,2 Drugi davki 2,9 4,0 17,2 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,2 0,3 0,5 0,1 Nedavčni prihodki 684,1 923,0 828,7 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 189,5 242,9 238,1 61,2 56,2 60,1 59,5 Kapitalski prihodki 106,5 175,7 65,3 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 7,3 5,3 5,3 7,3 Prejete donacije 11,1 12,6 10,4 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,1 0,8 1,0 0,3 1,2 Transferni prihodki 54,3 109,5 53,8 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,9 0,6 0,8 0,5 Prejeta sredstva iz EU 596,5 724,7 814,9 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 12,0 26,3 49,5 46,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.368,2 16.692,7 16.546,3 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.323,5 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.373,5 Tekoči odhodki 6.800,8 6.960,4 6.926,7 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.994,6 613,9 594,4 548,9 557,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.911,9 3.912,4 3.882,7 956,4 1.012,5 963,6 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 971,2 313,9 377,2 321,5 329,2 Izdatki za blago in storitve 2.510,3 2.512,4 2.443,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,3 615,7 603,4 638,9 576,3 193,4 211,9 219,6 203,2 Plačila obresti 336,1 488,2 526,7 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 104,0 1,5 4,6 21,9 Sredstva, izločena v rezerve 42,5 47,4 73,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 2,7 3,9 3,3 2,9 Tekoči transferi 7.339,4 7.628,5 7.818,9 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.956,5 612,0 753,2 629,9 624,5 Subvencije 597,9 581,9 496,3 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 69,1 128,2 176,7 39,7 42,2 40,9 46,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,5 6.277,7 6.533,5 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.608,8 510,2 647,4 513,6 516,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678,1 728,8 737,2 150,6 188,6 183,3 206,3 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 60,2 60,3 68,0 58,2 Tekoči transferi v tujino 38,9 40,1 52,0 8,7 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 1,9 3,2 7,5 3,1 Investicijski odhodki 1.294,1 1.310,6 1.023,5 192,8 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 266,5 391,6 164,9 58,6 67,2 86,7 116,1 Investicijski transferi 494,6 396,4 372,1 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,3 97,0 159,4 45,7 18,6 19,5 52,0 40,7 Plačila sredstev v proračun EU 439,3 396,8 405,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 19,6 30,2 17,9 35,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.564,1 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 10 11 12 10* 11* 12* 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,5 1.094,3 1.342,4 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.151,7 1.056,3 1.202,7 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,1 104,3 88,7 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,7 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,8 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,1 1.438,3 1.394,1 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,7 637,0 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,6 647,0 668,0 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 326,1 316,0 324,9 312,2 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 335,7 320,6 315,0 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,1 184,0 199,2 213,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 202,2 186,3 187,8 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,3 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,6 628,9 619,9 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,2 19,5 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,6 532,8 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 533,2 540,2 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 51,2 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,1 51,3 57,6 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,6 54,5 53,8 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 15,7 17,7 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 - - - - - - - - - - - 2010 2012 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska komisija, ESA - European System of Accounts, ESI - Economic Sentiment Indicator, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ifo - Information und Forschung Institut, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Cooperation and Development, PMI - Purchasing Managers Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava za javne prihodke, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WEF - World Economic Forum, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo maj 2012, št. 5, let. XVIII