V vrtcih varčevanje ni nekaj novega
Pravzaprav smo hoteK pisati o »stabilizatijskem« obnašanju vrtcev, k čemur so nas navedli najnovejši ukrepi v družbenih dejavnostih. H naj bi omogodH zaposlenim v zdravstvu, otro.škem varstvu, kulturi, te-lesni kulturi, izobraževanju in sodalnem skrbstvu dvig osebnih do-hodkov za nekaj več kot 19 odstotkov in porast materialnih stroškov za 30 odstotkov. Vendar se je izkazalo, da so pripravljald tega gradiva stabiiizatijsko obnašanje ali preprosleje rečeno vareevanje hoteli do-seči le z zvišanjem cen, ukinitvijo nekaterih dejavnosti, povečanjem normativov in tako na najlažji način priti do zaželfenih učinkov. Bolj malo ali skoraj nič pa so se ti ukrepi dotaknili same organiziranosti, denimo v zdravstvn, šolstvu in dnigje.
¦Treba je torej varčevati! Toda ali je to res še mogoče prav povsod?
Vzgojno-varstvena organizacija Zajčja dobrava, ki ima tri enote (Novo Polje, Zajčja dobrava in Sne-berje, poleg tega pa še dve družini za družinsko varstvo), obiskuje pa jo 256 otrok, je ena izmed šestih tovrst-nih organizacij v naši občini. Ravna-teljica tega vrtca Metka Živic takole meni o varčevanju pri njih:
»V vrtcih se že vseskozi obnašamo stabilizacijsko. Naš hišnik uredi in popravi vse sam. Že vsa leta imamo zaposlenega le pol računovodje. Pri našem delu uporabljamo tudi tisto, kar drugi zavržejo, to je krpice, pa-pirčke. Igrače si delamo sami. Tri naše varuhinje so šivilje in zašijejo ter pokrpajo prevleke na ležalnikih in podobno kar same. Na ta način prihranimo ogromno denarja.«
Da naj bi denar prihranili na račun zaposlenih v vrtcih, je razvidno tudi iz pobude za spremembo zakonskih predpisov. Po tem predlogu naj bi se vzgojiteljicam obveznost neposred-nega dela z otroki povečala s 30 ur na 35, kar pomeni, da bi za pripravo vzgojnega programa, dela s starši, imele na voljo le 7 ur in ne 12 kot do-slej. Te pobude v našem občinskem sisu otroškega varstva niso sprejeli, saj — kot pravi naša sogovornica Metka Živic—vzgojiteljice teh 12 ur res temeljito izkoristijo.
O tem, kako bodo sprejete ukrepe izvajali v vrtcu Zajčja dobrava in morda res še privarčevali kak dinar, je ravnaleljica Metka Živic dejala: »Glede na kadrovske normative imamo 0,9 varuhinje preveč, vendar je zaradi majhnih enot to nemogoče urediti drugače. Hrano imamo tako, kot jo določajo fiziološki normativi za prehrano predšolskih otrok. Otroci jejo zelo veliko sadja. Naš problem pa je kuhinja, ki ima preve-like zmogljivosti. Kuhamo za osnovno šolo in Železniško gradbeno
podjetje, a pripravili bi lahko še več obrokov.
Rečeno nam je bilo tudi, da bomo morali sprejeti ukrepe proti tistim, ki ne plačujejo redno stroškov za svoje otroke. Kar 25 odstotkov staršev je res   površnih   pri   plačevanju.
Nadaljevanje na 3. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Če nekdo vrtca ne plača dvu meseca, lahko otroka izk-Ijučimo. Toda na vse to je treba gledati tudi s človeške strani. Kam pa naj otrok potem gre?«
V vrtcu Zajčja dobrava. prav gotovo pa bi podobno povedali tudi v drugih vrtcih naše občine, je skorajda ne-mogoče še kaj privarčevati.
Na zadnji seji skupščine sisa za otroško varstvo, ko so obravnavali prav te ukrepe, je nek delegat med drugim na-vrgel misel, da bo treba v vrtrih kvalitetneje delati. »Nas, vzgojiteljice, to zaboli, ker pošteno opravljamo svoje de!o. Smo pačženski kolektiv inimamozatovečbolniškihin porodniških, kar vse je treba' nadomestiti. Manjkajo kuha-rica, varuhinja, čistilka, delo pa mora biti opravljeno. Dobra vzgojiteljica, in lahko reče, da so skorajda vse take, je ob koncu delovnega dne čisto izčrpana.«
Pred nedavnim se je nek delegat iz zbora uporabnikov na scji obdnske izobraže-valne skupnosti začudil, ko je sUšal, kako nizek je osebni dohodek uateljfc v osnovnih šolah. Najbrž pa tudi marsika-teri od staršev, ki imajo otroke v vrtcih, pa tudi kdo drag, ne ve, koUko denarja dobi ob koncu meseca vzgoji-tetjica. Pa povejmo! Vzgojite-Ijica s strokovnim izpitom in 5 do 10 iel delovne dobe dobi v vrtcn Zajčja dobrava na mesec 13.270 dinarjev, vzgo-jiteljica s 30 let službe pa 14.730 dinarjev. To nizko plačilo dobi za odgovorno in naporno delo. »Toda v vrtdh smo idealistke,« pravi sicer nekuliko zagrenjeno Metka Živic. »Rečejo nain: vzgojite-Ijica mora biti središče doga-janja v krajevnj skupnosti, pa smo tiho in sprejmemo tudi to zadolžitev. Vse, kar nam na-loajo, brez pritožb opravlja-mo.«          DARJA JUVAN