Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme
Rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola)
Dr. Barbara Piškur, Oddelek za varstvo gozdov,  
Gozdarski inštitut Slovenije (barbara.piskur@gozdis.si)
ISSN 2536-264X
GozdVestn 76 (2018) 4
1
4
2
5
3

GDK 145.7(045)=163.6
LATINSKO IME
Lecanosticta acicola (Thüm.) Syd. (teleomorf: Myco-
sphaerella dearnessii M. E. Barr; staro, neveljavno 
ime: Scirrhia acicola (Dearn.) Sigg.).
RAZŠIRJENOST
Bolezen se pojavlja v nekaterih državah Azije, Afrike, 
Severne in Južne Amerike ter Centralne Amerike, kjer je 
najverjetneje naravni areal glive. V Evropi je razširjena 
v omejenem obsegu. V Sloveniji smo glivo prvič našli 
leta 2008 na Bledu, kasneje pa še v Ljubljani, Celju, 
Kostanjevici na Krki, Čatežu ob Savi ter v Posočju.
GOSTITELJI
Bori (Pinus spp.)
OPIS 
Prvi simptomi okužbe iglic so rumene ali oranžne 
pege, ki s časom postanejo temno rjave. Pege se širijo 
v trakove, ki obkrožijo iglico in povzročijo odmiranje 
njenega vrha (slika 1). Na rjavih delih odmrle iglice se 
pozno jeseni začno oblikovati strome kot črne pege, 
ki spomladi prodrejo skozi povrhnjico (slika 2). Pri 
močni okužbi odmre celotna iglica, ki je najprej povsem 
enakomerno rjava, nato pa posivi. Pri močnih okužbah 
iglice odpadejo takoj po odmiranju, pri šibkejših pa po 
enem ali dveh letih. Pri zelo okuženih borih na vejah 
ostanejo le iglice tekočega leta, zato je veja čopičastega 
videza (slika 3). Po nekaj letih lahko okuženo drevo 
odmre. Na daljše razdalje se gliva prenaša z okuženimi 
sadikami, pošiljkami semena s primesmi iglic, z orod-
jem, vozili ali na oblekah delavcev, turistov in drugih 
obiskovalcev okuženih območij. Na krajše razdalje 
trose raznašajo žuželke, dež in veter.
ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI)
• Značilna okužena iglica ima živo in zeleno osnovo,  
 sledi zelen del z rumenimi pegami ter odmrl vrh  
 (slika 1),
• rjavenje iglic in osutost krošnje (sliki 4 in 5),
• pri zelo okuženih borih na vejah ostanejo le  
 iglice tekočega leta, zato je veja čopičastega videza  
 (slika 2).
VPLIV
Rjavenje borovih iglic povzroča odmiranje iglic borov. 
Prirastek okuženega drevesa se zmanjša in drevo hira. 
Na JV delu ZDA gliva zavira rast sadik in mlajših 
dreves predvsem dolgoigličastega bora (P . palustris), 
katerega areal se je zaradi te bolezni skrčil na 25 % 
prejšnjega območja razširjenosti. Okužba z glivo  
L. acicola naj bi na leto povzročila zmanjšanje lesnega 
prirastka borov na jugu ZDA za 453.000 m
3
. Doslej za 
Evropo niso poročane večje ekonomske škode zaradi 
rjavenja borovih iglic. V zadnjih letih se povečujeta 
jakost in razširjenost bolezni, kar opažamo tudi v 
Sloveniji. S širjenjem v obsežne sestoje rušja na robu 
gozdne meje ali v varovalne gozdove lahko rjavenje 
borovih iglic povzroči tudi velike ekološke spremembe.
MOŽNE ZAMENJAVE
Rjavenje borovih iglic lahko zamenjamo z drugimi 
boleznimi borovih iglic, ki jih povzročajo glive: npr. 
rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma pini in 
D. septosporum), rumeni borov osip (Cyclaneusma 
minus), sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplo-
dia pinea), borov osip (Lophodermium seditiosum). 
Žuželke, ki sesajo sok iz iglic, lahko povzročijo 
poškodbe, ki so podobne začetnim simptomom 
rjavenja borovih iglic (npr. borova penarica –  
Haematoloma dorsata).
DODATNE INFORMACIJE
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) 
• Portal Invazivke (www.invazivke.si)
• Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) 
Slika 1: Značilne rjave pege, obdane z odmrlim rumenim tkivom, 
ki so se ponekod že razširile v trakove. V rh iglice je odmrl in je ostro 
ločen od žive in zelene osnove (vir: EPPO).
Slika 2: Povrhnjica delno prekriva zrela trosišča, iz katerih se izločajo 
trosi v obliki olivno zelene sluzi (foto: D. Jurc).
Slika 3: Zelo okužen grm rušja (P . mugo); veje so tipičnega čopičastega 
videza, iglice prejšnjih let so odpadle, pritrjene so le iglice letošnjega 
leta, ki že kažejo znamenja okužbe (foto: T. Hauptman). 
Slika 4: Zelo okužena krošnja črnega bora (P. n i g r a ) (foto: D. Jurc)
Slika 5: Rjavenje iglic rušja (P . mugo) (foto: D. Jurc)
GozdVestn 76 (2018) 4
ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA,
obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali 
o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke.
Rjavenje borovih iglic
Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga 
sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za 
okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost 
Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne gozdarske službe GIS.