ja vsak dan razen aobot. nedelj ln praznikbe* toued dalU M<*Pt Baturdaj*. Sundaja and Holldaja. PRO SV E T A GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnllkl prostori: «657 South Lawndala A m Ottloa of Publioatfont BUT South Lawndale Am Tale ph one. RookemU 4004 ro.-YEAH XXXVL Cena liaU je $6.00 ISiUr«4 m »ecotul-cU* mati« Januar, li, i m. at Um poat-ofttoa • i Lhlcato. llllnoU. und«r th« Act of Congrw of lUrch S. 1171. CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 2. OKTOBRA (OCT. 2). 1944 Subacrlptlon «6 00 Yaarlj dTEV.—NUMBER 192 uske čete prodrle več milj daleč v Jugoslavijo! Acceptance for mailing at ipecial rate of posUge provided for in aecUon 1103, Act of Oct 3. 1917. authorued on June 4. 1916. Približale so se progi železnice Belgrad-Niš. Moskva naznanila osvoboditev Estonije. Rusi RnnKPDfili nbrrnl ubili 30,000 in ujeli 15,745 Nemcev v ofenzivi W na fronti pri Rigi— Zavezniške armade p o- argentinski reilUl gnale Nemce nazaj na obeh koncih 460 milj dolge zapadne fronte.—Ameriške čete zasedle nadaljnje otoke na Pacifiku. Japonska pomorska in letalska sila dobila težke udarce London. 2. okt.—Ruske kolone s«, prekoračile reko Donavo na 85 milj dolgi fronti in invadirale Jugoslavijo v ofenzivi, katere cilj je osvoboditev Belgrada in odprtje poti ob tej reki proti Budimpešti in Dunaju. Moskva poroča, da so Rusi prodrli 23 milj daleč v Jugoslavijo preko hribov v severovzhodni Srbiji in se približali železnici Belgrad-Niš. Izgleda, da nameravajo zapreti izhod nemški oboroženi sili okrog 200,000 vojakov na Balkanu. Radio Berlin pravi, da so oddelki druge ruske armade udrli v Jugoslavijo na južni strani Tur-nu-Severina, rumunskega mesta ob Donavi. Prvi oddelki so dospeli do točke, ki je oddaljena samo 80 milj od Belgrada. Rusi bodo, če že niso, kmalu navezali stike z jugoslovansko osvobodilno armado maršala Tita. Zavezniški stan v Londonu. 2. okt —Zavezniške oklopne in pehotne kolone so prekoračile grebene Vosgeškega gorovja na Jugu m se približale Belfortu, kjer se odpira pot v južno Nemčijo. Oddelki kanadske armade so istočasno udrli v Calais, prista-niseno mesto od Rokavskem prelivu Nemška vojaška posadka, ki je dobila ukaz, da se mora boriti do zadnjega moža, bo kmalu zdrobljena. Čez 20,000 civilistov je pobegnilo iz Calaisa v zadnjih dneh. ko je bil tarča strahovitega bombardiranja iz zraka London, 30. sept. — Zavezniške armade so potisnile Nemce nazaj na < V sektorju italijanske fronte na obrežju ob Jadranskem morju so čete osme britske armade zasedle več krajev po ljutih bitkah z Nemci. London. 30. sept. — Moskva poroča, da so ruske čete osvobodile vso Estonijo z izjemo dveh otokov v bližini zapadnega estonskega obrežja. To sta Osel in Dago, ki ščitita dostope do Riškega zaliva. Ruske in rumunske čete se vale v ogrske pokrajine. Okupirale so čez 50 krajev, med temi mesto Targu-Mures, 48 milj južnovzhodno od Cluja, in Ora-deo, 130 milj južnovzhodno od Budimpešte. Radio Berlin pravi, da so ruske čete udrle v Sze-gedin, drugo največje ogrsko mesto, a so se morale umakniti pod pritiskom nemške sile. Na ozemlju pri Delatynu v bližini Čehoslovakije so sovjetske kolone zasedle čez 40 naselbin na obeh straneh Tatrskega prelaza. Posebni ruski komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da je armada maršala Leonida A. Govorova ubila 30,-000 in ujela 15,745 Nemcev v o-fenzivi na fronti v bližini Rige, glavnega mesta Latvije in lu-ke ob Baltiškem morju. i Pearl Harbor. Havaji. 30. sept. -L Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so ameriške čete in pomorščaki okupirali nadaljnje tri otoke na Pacifiku. Ti so Kongauuru, Ngesebues in An- Izrodek nacijtkega in fašističnega vpliva Waahington. D. C.. 30. sept. — Predsednik Roosevelt je ostro obsodil argentinski režim in na-glasil, da je izrodek nacijskega in fašističnega vpliva. Obsodbo je izrekel na sestanku s časnikarji. Roosevelt je omenil, da naciji Širijo svojo propagando v Argentini po radiu in tisku. V Argentini izhajajo nacijem naklonjeni listi in tam so aktivne tudi grupe in posamezniki, ki skušajo omajati solidarnost latinskih republik z Združenimi narodi. Predsednik je opozoril časnikarje na deklaracijo britskega premier j a Churchilla, katero je podal v parlamentu. V tej je naglasi 1 med drugim, da Argentina in druge države, med temi nevtralne, bodo po vojni sojene na podlagi politike, ki jo vodijo sedaj. Kakor državni tajnik Cordell Hull, je tudi Roosevelt pokazal na razliko med argentinsko vlado in ljudstvom. Velika večina ni izgubila vere v svobodne u-stanove in demokratične tradicije. Ljudstvo je ie demonstriralo, da stoji na strani zaveznikov, ki doprinašajo ogromne žrtve v naporih za zdrobitev na cizma in fašizma. Hillman odgovoril svojim kritikom1 Zavajalna propagan da v časopisih Now York. 30. sept. — Sidney guar. Američani so invadirali te o-, Hillman, načelnik odbora za toke zadnjo sredo. Čez 10,000 (politično akcijo Kongresa in->beh koncih 460 milj Japoncev je padlo v bitkah z dustrijskih organizacij in pred- '1'ilge zapadne fronte — pri Arn-'ameriškimi četami. Isednik unije Amalgamated hemu, Holandija, in Belfortu, | Enote ameriške bojne morna- Clothing Workers, je udaril po Francija, kjer se odpira pot v rice, katere poveljnik je adpii- »vojih kritikih in ra/.kril pre-južno Nemčijo. Nemci so raz-'ral VVilliam F. Halsey, so poto- mišljeno in zlobno kampanjo, dejali mostove na reki Led pri'pile in poškodovale nadaljnjih katero vodi časopisje v službi 160 japonskih ladij in parnikov reakcije, da oblati njegov od-v zadnjih petih dneh. Med temi je bilo več bojnih ladij. V operacijah so enote ameriške mornarice in letalske sile Arnh« mu. Sedma ameriška armada je zadala težke udarce Nemcem v hi'ki v bližini Belforta in okupirala več vasi. Zdaj prodira proti un lazom Vosgeškega gorovja Ti"ija ameriška armada, ka-t'" p >\i ljnik je general George S i'aitosadke v Gris sept — Čete pete made so /aiM-dle go ♦•najst milj od Imo-mesta v dolini ob re 1 udi ruto, ki vodi v Bologno, tndua-"''Unikacijski center Ameriški letalci so ponovno napadli Manilo, glavno mesto Filipinskih ptofon Vrgli so^VVč sto bomb na mesto, ki so porušile več vojaških naprav in zanetile požare. Glasilo rudarske unije hvali Deweyja VVashington, D. C , 30 sept -Glasilo rudarske unije UMWA. katere predsednik je John L. Lewis, je objavilo članek, v katerem hvali "delavski govor" guvernerja Thomasa K Deweyja. predsedniškega kandidata republikanske stranke, ki ga je imel v Seattlu, Wash Članek vsebuje kritiko Rooseveltovega govora na banketu vozniške u-njie, zaeno pa pravi d« ho Roosevelt in njegovi pajdaši ns |>o-ti na politično smetišče nje uničenje politične sile, katero voditelji republikanske stranke smatrajo za nevarno v tej kampanji. Reakcijonarni Interesi kut taki in neglede na strankino pripadništvo hočejo pognati delavstvo i/, politike, ker se zavedajo, da tvori vitalno progresivno silo." Hillman je omenil konfliktne obdolžitve. Nekatere reakcionarne grupe trdijo, da namerava odbor za politično akcijo formirati tretjo stranko, druge nagla-šajo, da hoče osvojiti demokratsko stranko, tretje pa ga hočejo prikazati kot komunistič-M(J /atolo Reakcija namenoma Siri Ju/i. da odbor troši ogromne vsote d< na rja v volilni kampanji, dasi j«' potrošil doslej le $67,320 Hillman je rekel, da so republikanci potrošili $16.000, jugoslovanski partizani v bu 2w belgrada Mihajlovičevi četniki pomagajo nemškim četam MOST PRI LITIJI RAZDEJAN London. 30. eept. — Radiopo-staja Svobodna Jugoslavija poroča, da so enote osvobodilne armade maršala Tita zavojeva-ne v bitkah z Nemci, četniki generala Mihajloviča in kvizlin-škimi četami v bližini Belgrada. (Radijsko poročilo iz Ankare, Turčija, pravi, da so partizani okupirali Belgrad. To poročilo ni potrjeno.) Tito je naznanil, da je bil Miha j lovič med četniki, katere so partizani porazili v bitki pri Leznici, 55 milj Juinozapadno od Belgrada. Bitka, v kateri so partizani pobili 700 sovražnikov in zasedli LeznicO, je trajala dva dni. Partizanske enote so vkorakale tudi v Koceljevo, 40 milj juinozapadno od Belgrada. "Več sovražnikov Je pobegnilo, pre den so enote vkorakale v Koce-ljevo," pravi buletin. Pozneje je bilo naznanjeno, da tovarniški delavci v Belgradu kooperi-rajo s partizani. Berlin je naznanil, da so nem ške čete in hrvaški ustaši re-okupirali Banjaluko, železniški center, 95 milj jtjžnovzhodno od Zagreba in 100 milj zapadno od Belgrada, ter vzpostavili zvezo z vojaško posadko tamkaj, ki je bila več dni odrezana od drugih posadk. Operacije so v teku na ozemlju pri Gornjem Milanovacu kjer so partizani ubili 110 in u jeli 206 Nemcev. Nadaljnjih 170 Nemcev in četnikov, ki so se skušali izmuzniti iz pasti dolini ob reki Rasini, je padlo v bitki s partizani. Partizanske enote so zasedle Sebrenik in Topare v vzhodni Bosni in ubile lf>0 sovražnikov Bitka se nadaljuje %a posest že leznlce med Sišakom in Novsko Partizani so okupirali Jablanan luko ob kanalu, ki vodi v Reko Druge partizanske enote so v akciji v Sloveniji. Te so raz dejale most na progi železnice Ljubljana-Zidani most pri Liti ji na Dolenjskem. Enote so po bile 550 in ujele 50 nemških vo jakov. Divjanje nemškega erorja v Estoniji Naciji poklali dva tisoč ljudi Moskva. 30. sept. — Divjanje nemškega terorja v Kstoniji je orisal Ivan Osipov v Izvestjah, glasilu sovjetske vlade. On pravi, da so enote nemške elitne I [at de poklale čez dva tisoč moških, žensk in otrok v koncentracijskem taborišču pri Kloji v bližini Tallina, glavnega estonskega mesta. Med preživelimi je dr. Bušan-ski, ki je bil nadzornik bolnišnice v koncentracijskem taborišču. On je ušel usodi, ki Je zadela člane njegovega štaba, ker se je skril pod blazino. Enote elitne garde so nagnale Mve v barake in jih zatgsla. Veliko število so jih ustrelile. Masaker je bil izvršen tik pred arihodom ruskih čet v K loj o. Te so našle trupla žrtev med ostanki požganih barak. Osipov je govoril z odvetnikom Aleskyjem iz Vilne, ki mu ,e povedal, da so Nemci odpe-jali okrog tisoč estonskih in ruskih jetnikov iz Vilne v taborišče pri Kloji, kjer se je naha alo že dvu tisoč jetnikov. Jetniki so morali na ukaz Nemcev nositi drva in hlode. Ko je bilo delo dovršeno, so Jih začeli stre-jati. Enote elitne garde so po begnile, ko so opazile kolono ruskih tankov. Ta jim ni sledila, toda zločin nacijev je odkrila r uska pehota, ki Je dospela na lice mesta/ Himmler vezba člane tajne organizacije London, 30. sept. — Zunanji minister Anthony Eden je v te ku debate v parlamentu izjavil da Heinrich Himmler, načelnik Gestapa, nemške tajne policije vežba člane tajne organizacije za mobilizacijo odpora proti zm vezniški okupaeijskl sili. Člani te organizacije so mladi in fa natični naciji. Himmlerjev cilj je ustanovitev četrte nacijsk« države. Churchill poročal o poteku vojne Sestanek s Stalinom in RoosevelUra v tem letu Deset ubitih v železniški netreči Missour i Vallev. Ia.. 30 sept — Deset oseb je bilo ubitih ln 50 ranjenih, ko je potniški vlak železnice Chicago & N«rthwe*t-ern treščil v tovorni vlak Trije vagoni potniškega vlaka, ki je odrinil iz Minneapolisa. Minri . v Omaho, Neb. **> *k'* ili v/, tira po koliziji. Kubanski predsednik dospel v Mehiko Hu pred- Mesico City, 30. sept. mori Grau Maitin, novi (KK) v volilni kampanji pred šti-i)||Hlri|k Kujm< ^ kflJ ,,,„ Gn KO„( prispevale vWji m4»hiškega predsednika M-nue- korporanje te vsote Napadi na Žide in komunisti-sij na dnevnem redu," je rekel Hillman Hitler je označil 1W si velta /a /ida in liearst, Me-Cormnk m PatterMrti, trojica časnikarskih rnagnatov, vedno naglas, kadar napada odbor za politično akcijo, da »ern >id, da sem bil rojen v Litvi in da aem komunist Reakcija označi vsa ketfa ki vodi borbo pr'»ti gru pi privilegirancev ?,tu " I« Camacha V glavno mehlškn mesto je prileti I / vojaškim letalom London, 30. sept. — Premier Churchill je poročal parlamentu o poteku vojnih operacij, da je britska bojna mornarica pripravljena za akcijo proti Japonski sili na Pacifiku in da se vojna v Evropi lahko zavleče. On je razkril, da zavezniška sila v Franciji šteje čez dva milijona vojakov. Ameriške Izgube v bitkah na francoskih frontah so večje kot britske. Te znsšajo 145,000 ubitih, ranjenih in uje. tih, britske pa 90,000.. Nemčija je izgubila v Franciji skoro milijonov vojakov, fttevilo uklju-čuje ubite, ranjene ln ujete vojake. Premier je dejal, da Je Roosevelt prisrčno sprejel ponudbo glede udeležitve britske bojne mornarice v operacijah proti Japonski sili na Pacifiku. Enote te so zbrane na Indijskem mor ju in bodo kmalu vržene v akcijo Churchill Je izrekel upanje, du se bo konferenca med nJim, Rooseveltom in Stalinom vi šila v tem letu. Diskuzija Je potreb na o problemu Poljske in drugih vprašanjih, katera je vojna |>o tisnila na površje. Veliku liti tanija |xxipira stališče sovjetske Rusij«» v njenem sporu s poljsk ubežno vlado, ker ve, da edino ruske armado lahko Iztrgajo Poljsko Iz nemških krempljev. (List l)uily Mali pravi, da s<-bodo Churchill, Itoosevelt in Stalin sesUli v Torinu, Italija, v decembru. To mesto Je š« rokah nemške oborožen* sile ) Churchill je naglasi), du je Rusija, ki je doprinesla največje žrtve v vojni z Nemčijo, u prsvičerta do varnih mej In pri j;it«-lj*ke sosede na zapadu, /u- Domače vesti Nov grob Chicago. — Dne 27. sept. je v Oak Parku, čikaškem predmestju, umrl James Vidmar, brat Franka Vidmarja iz Lyonsa, IU., in bivši učitelj delavskega Sokola. Ranjen v Franciji Girard, O. — Dne 21. sept. sta aila zakonca John in Sophie Gollite obveščena od vojnega departmenta, da je bil v Franciji ranjen njun sin William. Isti dan sta bila obveščena tudi za-conca Joe in Rose Lopanja, da je na bojišču pogrešan njun sin Joseph. Obe družini sta včlanjeni pri društvu 49 SNPJ. Prvorojenka Lat robe. Pa. — Družina Rugh je te dni dobila krepko prvoro-jenko v bolnišnici Latrobe. Mlada mama je članica društva 725 SNPJ in tudi novorojenka Je bila že vpisana v društvo, čestitke! Oče novorqjenke je pri vojakih v letalskem zboru. Is Clevelanda Clcveland. — Družina John Bergant je bila obveščena od vojne oblatiti, da je njen sin Pfc. Andrew Bergant. pogrešan v Franciji od 26. avgusta. Te dni so pa prejeli drugo obvestilo, da je bil sin najden in se zopet nahaja s svojo četo v akciji. — Družina Joseph GroŠel je preje la obvestilo, da je bil njen sin S/Sgt. Fred W. Grosel ranjen v Franciji. Zdaj Je sam pisal, da se zdravi v bolnišnici v An gllji ln da )e na poti okrevanja, Ranjen j\bil v obe nogi. V Franciji oTJaahaja tudi njegov brat JottpKhOba služita v tretji armsai, toda se i« nista videla, Pred Ja prejel odlikovanja modrega srca. — Po dolgi bo lezni je umrla v bolnišnici Anna Nose, roj. Anžlovar, stara 51 tjjlet in doma iz St. Vida pri Stlč ni, kjer isptišča mater, dVe se stri, dva brata in več sorodnikav Tukaj Je bila 33 let. Bila Je članica ABZ ln SŽZ. Zapušča moža, Štiri hčere, sestro v Klk hardu, Ind, tri vnuke ln več sorodnikov. — V bolnišnici Je zadnji torek umrl Joseph No vak, star 03 let, doma iz vas: Verperle, fara Nivle pri Kam* niku, odkoder Je prišel v Ameriko pred 33 leti. Bil Je član društva 142 SNPJ ln kotlarske unije. Zapuščf ženo, tri pastorke in dve pastorki, v stari domo vini pa dva sinova in sestro. — Po kratki bolezni Je umrl enoletni Robert Stokar, sinček družine Frank Stokar. Poleg star ftev zapušča štiri brate in aestro — Pri družini Adolph Tekavec so se oglasile vile rojenice in pustile sinčka — V bolnišnico St. Luke's se je |>odula Mary Mežnašlč na težko operacijo. rusi objavili načrt 0 okupaciji nemčue Moskva naznanila dosego sporazuma med zavezniki ROOSEVELT SKLICE KONFERENCO Moakva. 30. sept. — Uradna ruska časniška agentura Taas Je prvič razkrila, da so člani evropske posvetovalne komiaije pred-agali tri separatne okupacijake cone v Nemčiji, zanikala pa Je trditve o osvojitvi načrta glede razkosanja Nemčije na male državice. Tass hotira, da so ameriški in angleški listi potisnili na površ-e vprašanje razkosanja Nemčije na več neodvisnih driavic, ne pa posvetovalna komisija, latero tvorijo re^resentantje Rusije, Velike Britanija in A-merike. Člani komiaije ao se sporazumeli o glavnih vprašanjih ln problemih gleda postopanja proti Nemčiji po porazu njene oborožene »ila. Med temi ao: Brezpogojna kapitulacija Nemčije. Dogovor o proceduri popolne razorožitve Nemčije, Dogovor o ustanovitvi separatnih okupacijskih con. Odobritev načrta glada ustanovitve zavezniškega kontrolnega sveta in trah poveljstev, ki bodo Uvajala vrhovno oblaat v Nemčiji. w Taas omenja spor med člani Rooseveltovega kabineta, ki Je nastal o vprašanju, kako Ulke pogoje naj se naloli Nemčiji po brezpogojni kapitulaciji. Dalja provi, da končni zaključki glede Nemčije niso bili osvojen! na konferenci med predsednikom Rooseveltom in premierjem Churchillom v Quebecu, Kanada. Waahlngion, D. C.. 30. sapt. — Predsednik Roosevelt bo sklical sejo članov svojega kabineta, na kateri bo razprava o sporu, kl je nastal, ko Je sakladnlk Heniy Morgenthau nasnanil načrt glede uničenja Nemčije kot industrijske države. Roosevelt so je izrekel proti temu načrtu. Proti načrtu sta se izrekla tudi državni tajnik Cordell Hull in vojni tajnik llenrv L. Stim-son. Pričakuje se, da bo Roosevelt podal Isjavo o stališču svoje administracija in politiki, ki jo bo isvajala napram Nemčiji. Uvajanje zadružne ekonomije v Franci j Formiranje industrijskih odborov naznanjeno Parli. 30 sept. — Francosku začasna vlada, katere predsednik je general Charles de Gsulle, je storila prve korake za P'*- u l ^ b| xm#rn| m4fovni ureditev francoskih industrij v uj ^ b| bjI| prtfdlo|#ni zadružno ekonomijo, ko Je ud- N„mAm ...l Thomas priporoča zmerne mirovne pogoje Los Angeles, Csl., 30. sapt. — Norman Thomas, pr edsednilki kandidat socialistične stranke, J« v svojem govoru na političnem shodu priporočal zmerne mirovne (Mjgoje za Nemčijo. Ti naj bi določali razorožitev sovražnih držav, odpoved osvojenemu o-zemlju, vrnitev naropanega plena ln plučitev odškodnine be-gumeni. Thomas se Je izrekel proti brerpogojrti kapitulaciji in redila rekvlzlcljo premogovnikov v okrožju Pas de Culaisa tu Kenuultovlh tovarn v pariških predmeatjlh Zaključek o rekvizuiji je bil sprejet na s«'jl članov francoske ga ministrskega sveta Cilj tega je ustanovitev zadružnih industrij, ne |*# .J t«lrt letal M to oM»o Ca*k Co.. S7.M u colo leto. 137» aa pol total n inooomitro M-00-1 »tata. (eiujept CW«f0) and nablM - — "2? »^tttfKLSfc pgi^ 'S&žmrn —^ —^ Nos lov na vse . ka* Ima atik S Uetoau PROSVETA > 2657-59 So. Lawndala Ave. Chlcago M. INnole MEMBER OF THE rEOBRATED PRESS naselbin Krivda Nemcev * m«wce ae vleče v tej deželi J.vna debaU o vpraianju, -t £rUi T w'>, u, vojni. En.ua debat.- v^ tud v AnJlI« Kolik« Je to vpraianje n« dnevnem redu v podjarmljenih detlih, nam nl«n.»o. .odimo pa. da je tam v.žne,»e vpraian,., kako ne iznebitl okupatorake sužnoati. • Ru.ki pisatelj Ilija Ehranberg je pred me^ci /.apusal da »e s tem Jlnjem v Ruaiji ne bavijo, ker za taka debate nln«j<> ča.a zanje je vprašanje, kak« čim prej poraziti nacUjto IMUUoto končati vojno. Dejal je »arka.tično. da M . tak« debato lahko ukvarjajo le Američani. ... , . In v tej deželi -e U debata .<■ vleče kot moraka „ po radiu, čaaopiaju. revijah, knjigah to £t"j h.l« izrečenih že več neamlaelnoaU pa "učenega bunka Kot o aa vprašanju, "o^jenta^ kampanja, ki je nasičena samega bunka. Ampak za amerifike politične kampanje je to nekaj svojstvenega Ti debatorjI »e na splošno dele v dve .kupim, in sicer v skupino ki ne dela nobene razlike med nemškim narodom kot takim in med Hitlerjevo teroristično mašino. Zato pravijo da je ves nem-ški narod kriv in odgovoren za nacizem in nacijska grozodejstva Po tej filozofiji" »krivi tudi sto ln .totisoči Nemcev, katere so r.ciTipc>moHliali jih drže v ječah in koncentracij.kiht.^rUčih In ker so vsi krivi, naj tudi ves nemški narod nosi posledice za na- cijske zločine. . . . » Naj omenimo, da so steber te skupine zelo "ucem ljudje katerim pritrjujejo bolj prostašk. bigoti in ^ Ee navadno čisto nič ne bavi r vprašanjem odkod fašfzem izvva, kakšnih razmerah se koti in kakšne sile ga meč«^ nf^vršje. Ce tem ljudem kdo omeni, du fašizem bruha iz aebft d«^entn* kapitalizem, ki na eni strani ne nudi milijonom i udt prU ke do dela. zaslužka in kruha, na drugi strani se pa kapitalisti zatekajo k totalitarski reakciji in končno k vojni, da se vzdrze w krmUu, ta argument in ta dejstva enostavno Ignorirajo in nadaljujejo s svojo raano "učenostjo." '<» » V drugI skupini, ki pobija te "učene" In prostaške blgote, so "msnj učeni" ljudje. Ker niso "učc^l" kot na primer kak profesor, dobi o plačan pisun ali radijski komentator, zato tudi v*eh Nemcev -ali pa Poljakov etc.-ne mečejo v en koš: v Hitlerjev ali naetj-ski koš. Vzroke fašizma in vzroke voine iščejo, ne pri posameznikih ln tudi ne pri ljudstvu kot takem, marveč v slabo urejenih gospodarskih razmerah, v imperialističnih težnjah, v militarizmu ln perverziranem nacionalizmu. V»e to pa ni nobena svojstvena Iznajdba in karakteristika saino enega naroda, pa naj se imenuje nemški ali angleški, marveč Je svojstvo tn karakteristika kapitali- stične družbe. . t Vsak homogen narod ima seveda sv&je posebne karakteristike, ki pa so del sli produkt njegove zgodovine in kulture. Nemci imujo na primer veliko spoštovunje do oblasti in korakajo na po-valje kot drasirani psi, pri Američanih pa tega ni. Nemcu je držav-iui služba nekaj velikega, ki ne pomeni le stalnega zaslužka, marveč tudi avtoriteto! Američanu pa je državna služba politično korito, iz kuteregu |x>grabi čim več moreš "by hook or crook." Oblast je tani-oblast, tukaj pa—zlo. Nemcu Je zakon nekaj svetemu. Američanu pa nekaj, kar boš skušal kršiti, če nt v tvoj prid. Take in podobne razlike so med vsemi narodi. Njih karakteristike ao zrušile iz njih zgodovine, iz njih kulture. Kultura vsake-ga naroda pa imu dobre in slabe strani, kakor tudi zgodovina. Kadar hvalimo uli obsojamo kak narod, moramo imeti vse to v ml-slih. Vsak narod ima dobre in alube lastnosti, dobre ln slsbe ljudi človeške izvržke, izkoriščevalce in pohlepneŽe, kakor tudi plemenite dobrlčine. i, ,{,. T tem. du j«' pričel deželo mr/lično <•»><> rože vati ln Jo pripravljati m« vojno Pri tem, kakor že prej, je dobil vso pomoč tudi pri mo-gucnih zunanjih kapitalistih Obenem Je pričel slepiti ln msmitl nemške maae / nacijako propagando, ki v efektlvnoatl. spretnosti m denia|{of{lJi nima do danes para v nobeni deželi. 8 to propagando h splošno u poštenostjo in z brutalnim zatrenjem vse opozicije je n.a^e nedvomno omamil T<*la 11 d i 11, da je ves nemiki narod odgovoren za nacizem in itai tjska barbarstva pravi, ignorirati razmere tn vzroke, ki so skotili faši/em. Ain|»ok taku slepc»U fašizma ne bo odpravila, marveč mu faktient) ^miji tla. ker vidi tn se zgraža le nad poaledi-cami. neoe videti in odplaviti vsrokov. Kakttčno nosijo Nemci prsv toliko odgovornosti za (ašuem kot i.a primer Cikažani »a korupcijo Kellvjeve mašine, ali pa kot noai ameriiko ljudstvo krivdo za krizo tn veliko brezpoaelnost pod Hooverjem in Rooeeveltom do te vojne tn kot jo bomo imeli po VOJIU. t SMRT ČLANA SNPJ Osage. Pa. — Z žalostnim srcem poročam, da nas je za vedno zapustil soprog in oče Andrej Saiko, ki je umrl 24. julija 1. L Rodil se je 7. maja leta 1882 v vasi Kraljevac na Hrvaškem, Pokojnik je prišel v An^eriko 1. 1906. Ves čas je delal v premogovniku, razen zadnjih dveh let. Umrl Je nagle smrti. Ob peti uri popoldne smo še skupaj večerjali, ne da bi kaj hudega slutili, a malo pred sedmo uro pa nas je še zapustil za zmirom. Na vrtu je delal in nenadoma ga je zadela srčna kap. Moj pokojni mož se4je tu in tam pritoževal, da se dobro ne počuti, a zdravniške pomoči ni iskal, ker se mu ni zdelo vredno. Skupaj sva živela srečno zadnjih 23 let. V zakonu sva imela tri sinove, od katerih dva služita Strica Sama. Andy služi v mornarici, in sicer pri godbi, Frank pa je imel baš napraviti izpit za pilota, ko je prejel žalostno vest, da Je u-mrl oče. Dali so mu dopust, da je prišel na pogreb. Radi tega je malo zaostal s šolo, toda 'Beda j, 7. septembra, Je dokončal pilotsko šolo in postal prvi pilot, kar je vedno želel. Najmlajši sin Walter pa je še vedno doma in hodi v šolo. Naj še o sebi napišem nekoliko besed. V Ameriko sem prišla 1. 1921 in sem se seznanila z možem v Baningu, Pa., a poročila sva se v Uniontownu. Doms sem iz vaai Sikolje pri Pragar skem. Na tem mestu se najlepše zahvaljujem vsem, ki so me v uri žalosti tolažili in pomagali. Posebna hvala tudi društvu št. 388 SNPJ za kraani venec, za lepo u-deležbo članstva pri pogrebu in izkazano zadnjo čast mojemu pokojnemu soprogu. Zahvaljujem se tudi predsedniku društva št. 388 za lep in ganljiv poslovilni govor ob gomili. Rada bi se vsem zahvalila imenoma, toda dopis se bi preveč zavlekel Ut mogoče bi izpustila nename-noma katerega in se tako zamerila. Dragi soprog, počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška gruda! Nikoli ne bomo pozabili na tebe tvoji otroci ln soproga. Mary Seiko. BESEDA O KONVENCIJI SANSa Lairobe. Pa. — Prvotno nisem nameravala pisati o konvenciji SANSa, ki se je vršila 2. in 3. septembra v Clevelandu, kajti vedela sem, da bo dovolj drugih, ki bodo pisali o njej. Toda, ker je br. Zornlk v svojem dopisu tudi mene omenil, sem se odločils, da spregovorim nekaj besed. Na konvenciji sem zastopala westmorclandako federacijo S. N. P. J. Ko smo volili na konvenciji odbor SANSa, to je ek-sekutivni odbor, sem bila zadovoljna z rezultatom, niaem pa se strinjala, ko je posebni odbor nominlrsl v širši odbor tri člane za Allegheny okraj, za Westmoreland pa nobenega. Ker se mi ni videla taka repre-zentačija pravilna, sem konvenč-nega predsednika vprašala za besedo, a on je nakratko dejal, da je bilo tako določeno in da tako ostane. S tem seveda ni bila krivica popravljena. Pozneje pa sg dodali , Jstemu oV«ju namestnika za širši odbor. Moje mnenje Je bilo, da bi bilo dobro, da bi imenovali v širši odbor brata Antona Zomika, ki je delaven in marljiv za vse naše napredne organizacije in ob-eifem zastopnik za Prosveto in Proletarca. In ker je zastopnik, ima priliko priti v kontakt z ljudmi in tako agitira pridno tudi za SANS. Isto velja za brata Skerlyja iz Exporta, Pa., kate-teri se tudi zelo zdnima za SANS in nabira zanj prispevke. Njegova je tudi zasluga, da je bila v Exportu ustanovljena podružnica SANSa, katero Je na konvenciji zastopal brat Pristav. Vsakdo lahko ve, da je vse delo, ki ga izvršimo za našo stvar, za SANS in za staro domovino, brezplačno, zato bi moralo biti logično, da ae da onim, ki so že pokazali veliko uspeha in storili mnogo korakov za tc plemenito stvar, priznanje. In ako bi bil imenovan izmed omenjenih dveh eden v širši odbor bi bilo to več kot pravilno, nekako priznanje za njun trud in nesebično delo. To se ni zgodilo, vendar pa upam, da bosta oba Skerly in Zornik, še naprej delovala za SANS, kakor sta to vršila v preteklosti. Prav tako* mi ni ugajalo, dt smo prezrli našo mladino. Na konvenciji je bilo nekaj deklet ki so aktivne pri SNPJ in prav tako pri SANSu, vendar pa st jih ni upoštevalo. Ni govora da ne bi mi starejši vse storili kolikor je v naši moči, za SANS in staro domovino, toda mlajšo generacijo, ki je bila rojena Ameriki in ne pozna razmer v stari domovini, moramo navduševati in jo vpeljavati v vod stvo, zlasti one, ki so pokazali da se zanimajo za SANS. Povedala sem s čimer nisem bila zadovoljna, a na drugi stra ni smo na konvenciji sprejeli mnogo važnih sklepov in vsa stvar se je izvršila v lepem redu. Seveda, vse zadovoljiti pa je skoro nemogoče. Zmirom se najde kdo, ki se s čim ne strinja Toda pozabimo na vse to in pojdimo na delo in pridobimo čim več prispevkov in obleke, kajti v stari domovini so vsega potrebni. Nekaj besed o drugih stvareh V Cleveland sem prišla v petek popoldne. IztopHa sem na 55 cesti. Nameravala sem iti v Slovenski narodni dom na St. Clair ave. V SND je za oskrbnika Joe Fabjančič. On je doma iz iste vaai kot jaz, iz Povžan na Pri morkem, kjer gospodarijo Italijani že zadnjih 25 let. Z Joe-vom sva pi celo malo v sorodu Njegov brat je poročen s hčerjo mojega brata, njegov stric pa z mojo aestro. Na postaji čakal prijatelj Frank iz Kewanee ave. On je domai iz vaai Blivje na Primorskem, njegova žena pa iz Bača pri Materiji. Dejala sem mu, da bi šla rada na St. Clair ave., da ne bi bila preveč oddaljena od konvencije, a on mi odgovori, da me njegova žena Kristina pričakuje in tako me je odpeljal z avtomobilom na njegov dom na Kewa-nee ave. V soboto zvečer sem se udeležila shoda, katerega je priredila collinwoodska podružnica SANSa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Tam smo slišali govornike in pevce. Naj prvo so pevci Slovana in Jadrana zapeli nekaj pesmi, nato pu še Plut, Belle in Unetičeva. Vsi so zelo lepo peli, da jih je bilo res prijetno poslušati. .V nedeljo zvečer pa smo se udeležili zabave pevskega zbora Slovana, ki se je vršilk v Društvenem domu v Euclldu, O. Pevci so zopet lepo prepevali in tako sva s soprogom preživela nekaj prav prijetnih ur, ka>ti oba ljubiva lepo slovensko pesem. Obiskali smo tudi družini Za-fred in Skočaj. Tudi oni so primorski Slovenci in ne daleč Od naše vasi. Lepo se'je sestati z domačini in se pogovarjati. Razumljivo, da pri tem nismo pozabili kritizirati fašiste, ki more naše drage in jih ropajo. Spotoma smo se ustavili tudi pri družini Furlan. Pri njih je prenočeval Alex SHerly. Ustavili smo se tu pri Antonu Grčma-nu. Pri njemu pa je prenočeval Joe Debelak. Spravili smo se v avtomobil in se napotili proti domu. Vsem se najlepše zahvaljujem za prijaznost in gostoljubnost, tudi Fabjančičevi družini, ki je imela zame pripravljeno prenočišče. Joe Fabjančič nam je povedal, da je prišel v nedeljo zvečer v Narodni dom njegov brat John, ki bi nas rad videl. Zelo nam je žal, da se nismo sestali z njim in da ga nismo mogli obiskati na njegovem domu v Newburghu. John nas je to poletje obiskal v Latrobu, za kar se mu zahvaljujemo. Ostanite zdravi in srečni! Mary E. Fradel. ' Vsa božltne poitai namenjena vojakom izven Združenih držav, mora biti oddana pošti do 15. oktobra. POROČILO ZASTOPNIKA Herminie. Pa. — Moje potb-vanje sem pričel v Brounsvillu in Uniontowrtu. Najprvo sem se ustavil pri Kozlevčerjavih. Jože se je pritožil, da ne dela že od tedaj, ko je nastal ogertj v enemu izmed rovov, v bližini tistega, kjer je bil uposlen. Družba je hotela, da bi delal, toda on je mnenja, da je v rovu še vedno nevarnost in nece na delo. Dejal je, da se bo raje oprijel zopet čevljarstva, kajti v starem kraju je bil čevljar. Pri njih v starem kraju se je učil te obrti Tone Garden, toda v A-meriki se je poprijel žumallz-ma. 1 V Vestaburgu sem prenočil pri Jacku Balohu, kot po navadi. On si je zlomil nekaj reber, toda Je že doma iz bolnišnice in sedaj zopet dela. V Frederick-tovvnu sta ponovila Prosveto stari Ojsteršek in mrs. Rožanc. Pri Lokarjevih pa ni bilo nikogar doma. Otroci so mi dejali, da je šla mati v bolnišnico k očetu, kateremu je zmečkalo noge. Povozil ga je premogarski voz, in sicer prav tedaj, ko se je vračal domov. Poškodba je tako velika, da je nevarnost, da mu Nacijt klavrno zapuščajo Belgijo, v kateri so bili gospodarji več kot štiri leta. Za svoj "bUtskrteg v obratno smer — v Franciji In Belgiji pokradli tadi kolesa ia konjsko vprego. bodo 'morali obe nogi odrezati. Lokarjevi so člani SNPJ. V Clarksvillu se to pot nisem ustavil zaradi slabih transporta-cijskih zvez. V Cruriblu je ponovil Prosveto Joe Franks, kateri je omožen s hčerjo mrs. Zo-rich. Tudi pri sledhjih sem se ustavil. V Isabeli sta ponovili list mrs. Švigel in mrs; Skoda. Njen sin, ki je bil v nelnškem Ujetništvu in dvakrat ranjen v A-friki in Italiji, se ^e sedaj vrnil domov. Tudi drugI sin, ki služi v mornarici, je bit na dopustu. Bil sem tudi v Edehbornu, kjer je mrs. Horvat kupila Kernov besednjak. Tudi tyen sin je v mornarici in je invanziral. On zelo rad čita, kirSžem že poročal. V Adahu je ^onpvil Pro-eto Matt Bauer. On iriia vp in'družino v štarem kri _ Ij; 'da(rti se vse dobro iztel v korist Jugoslaviji. Mrs. A-/bramovich je tudi kupila Kerno-vo slovensko angfcsko berilo Tudi njej sih je v mornarici in je bil doma na ddifastu. Bil j? it.nk'm morJiH fri precej č* O Rusiji ve rttertfka'i' zartiftilvega1 'poveril' ° Vdjff*1 f zadala Rusiji globoke rarie ih bc vzelo precej časa, preden se bodo zacelile. Tam vlada sedai velika draginja, rta primer zavojček cigaret st^ne 20 rubljev Mrs. Bukovac pa je darovale dolar za križano Slovenijo, mrs Primozich, ki imk bolnega moža, pa je ponovila Prosveto. Nai še omenim, da sem v Edenbor-nu zgubil dva naročnika. Umrla jd namreč naročnica Josephinc Gerden. Podlegla je raku. One je bila tudi naročnica Proletarca in kupila vsako leto Družinski koledar-in prav tako Majski glas. Čitala je zelo rada Škoda, da se je morala ločiti oc nas. Bilo ji je 60 let. Njej clru-gi mož je bil ubit v rovu pred nekaj leti. V Mosontownu sta ponovili Prosveto narpčriici Johana Va-lenčič in Lpui mož, s katerim sta se zelo topila. Bila sta poročena 23 let in imata tri sinove. Dva sta pri vojakih, najmaljši pa je še v šoli. Nadalje sem v tej naselbini obiskal mrs. Šajn, katera je tudi ponovila Prosveto. Tudi ona ima sinove pri vojakih, kateri so visoki oficirji.' Eden i* ma čin kapetan, drugi pa podpolkovnika. Tako visoka čina i-mata zato, ker sta se zelo odlikovala v bojih s sovražnikom. Nande Klopčič, moj stari prijatelj, je tudi ponovil Prosveto. Isto je storila tudi mrs. Pelan, kjer sem .tudi prenočeval. Nje/i sii\ je tudi pri vojakih, nekje na evropskem bojišču. Jcrry Kranetich, ki je trgovcc, pa je naročil oglas za Družinski koledar. On in mrs. Pelan sta nabirala prispevke na križano Slovenijo. Ker sem ravno pri tem, naj še omenim, da je dal dolar za naše brate in sestre v nesrečni domovini Mike Danilič. Nato pa sem obiskal mrs. Selak v Star Cityju. Njen soprog je delal, jaz pa nisem utegnil čakati, ker se me Je mudilo na bus. da me popelje v Uniontown. Prihodnjič nadaljujem. Anton Zornik. RDEČI KRIŽ IŠČE DVA . JUGOSLOVANA Chicago. 111.—Rdeči križ bi rad zvedel, kje se nahajata M»- rin Petrlch in Jurka Usnrac sta živela v Chicagu Za nju w radi zvedeli aorodniki iz Evrope Ako bi kdo vedel za nju. naj » takoj sporoči Rdečemu krira Naslov je: The American K« Cross, 616 South Michlgan ave« Chicago, III. Telefonska ittvu- ka pa Je: Harrison 59ia Rdeči krli 1*44 ta« a a sil HO a umi ve g rvrnEUEK, 2. OKTOBRA 0 razmejitvi med in Napis«1 dr. Josip SmOdlaka mudeči članek je iršel v časo-EfNov. Jugoslavija Junije-P julija 1944) (Se nadaljuje.) Predpogoj za trajni mir je, da /med dvema državama potegne poštena meja, ki bo odgovarja naravnim in narodnostnim Ukam, kakor tudi gospodarim interesom prebivalstva, a je važnejše kot vse drugo-Sli volji večine prebivalstva. Tem zahtevam odgovarja samo mejna črta, ki gre od najsevernejše točke Jadranskega morje, t,m kjer se shaja Balkanski polotok z Apeninskim, ter tekoč dalje na sever pušča Jugoslaviji dolino Soče brez furlanske ni-iane. Narava je tu jasno oddelila dva naroda enega od drugega kot malokje. Vzdolž cele vzhodne meje Italije, od Karniških Alp pa do morja, furlanski element, ta verna predstraža Ita-ije, drži vse nižine dcJ satrilh lodnožij gora, medtem ko so hri-iqVjti kraji nastanjeni s Slovenci. Na vzhod od te naravne, a obenem jezikovne meje se naha-ijo, kakor je splošno znano, samo posamezne, osamljene grupe prebivalstva italijanskega jezika, ako ne obstoja niti eno italijansko mesto na poti od Gorite do Vsta, med Trstom in Reko, niti na progi med Trstom in Puljem. Ko se italijanskim jezikovnim otokom na južnoslovanskem na-donalnem ozemljil ošlgura pravica rabe njihovega jezika v javni upravi in v šoli, ki Je po zakonih nove Jugoslavije priznano vsem manjšinskim skupinam— bodo vsi drugi interesi italijanske manjšine v Jugoslaviji našli »polnejše zadovoljenje v sestavu države južnoslovanske ne-|o v državni zvezi z Italijo. Za istrska mesteca z italijanskim prebivalstvom se vsi v tem strinjajo, da so jim gospodarski interesi nerazdružljivo zvezani njihovim slovanskim zaledjem. Ako se oni, kot tudi sam Salve-mini. navaja, ne morejo ločiti od svoje slovenske okolice, bodo vsekakor doumeli, da je bolj polteno, da tudi oni pridejo v Ju-goslavijo kot del nerazdeljive litre, v kateri je Južnoslovansko irebivalstvo številčno dvakrat močnejše od italijanskega—a da ne naglašamo, kako se iz tega južnoslovanskega življa stalno izpopolnjujejo demografske pra-nike, ki v dotičnih mestih na-stajajo. Enako je nerazdružljiva in sto-ktna vez mesta Gorice z dolino Jednje in gornje Soče, z dolino Vipave in goriškim Krasom. Ti dovenski kraji tvorijo skupno z testom zgodovinsko pokrajino,, aano pod imenom Goriške grofij«. medtem ko ima nižava ob »bnji Soči, v kateri živi fur-knska veja italijanskega naro-imenovana Gradtška, svoje »edišče v mestecu istega imena * °° slovensko imenuje Gradišče). Goriška pokrajina Je eden od 1JcJ o n a 1 n o najhomogenej- Krajev. V nji ni niti ene ita-Janske naselbine, vse so razen (lonce popolnoma sloven-Tud. v sami Gorici se poleg «"jahscine govori tudi slovenja 'n to v zelo močnem raz-r*rJu službeni avstrijski •»Miki Je v Gorici leta 1910 ^■oakoraj 50'; občanov sloven-J«ika, a slovenske krvi Njno tudi več, kar pričajo imena s slovenskimi žicami. i^tir'rukl *r0fiji' HkuM K Je število Slo- £ ™')anov. Ako se Gorica. Hit 7 Mr,njaJ°. "e more od-v, r,"1 SV'W okoliAei. tedaj ^JgflUlovorijo zato, da mo- r. Pnp tiži f' Sloveniji, odnosno , 'JI (;'"-ica je od pamtl- tudi bili " " ' 0>Tlnjt,n.° "žensko ime, slovenska, kar »lovensko ime, , b,.?? Ogovarja Italijan-« Gd tega sta-. *'va imena je nasta-- Gorizla, ki v K, , '^sar ne pomeni, Kr> »V™«* tuja imen., rfancozi, Angleži In "J'* jezikih skovali za to mesto (Goritz, odnosno Gortz). Od vseh spornih obmejnih vprašanj med nami in Italijani je brez dvoma največje vprašanje TrsU (stare rimske kolonije v Ilirski zemlji, s čudnim imenom Tergeste, ki tako živo spominja na slovansko "tržišče"). To veliko mesto z znatno večino meščanov italijanskega jezika Jugoslavija ne prisvaja na račun nacionalne pravice. Čeprav je Trst od povsod obkrožen samo s slovenskim življem, je pretežno italijanski karakter mesta nepo-biten. Jugoslavija se nikdar ne more o tem prepirati. Tega ne zahtevajo njeni interesi, ker je sam Trst, poleg vse italijanske govorice, usmeijen na najtesnejše sodelovanje z Italijo. Razen jezika in kultufe, ki sta mu skupna z Italijo, Trst po v vsakem oziru spada k južno-slovanski stripi Jadrana, kolikor po svoji žfcmtjepfshi legi in po prometnih zvezah z ?aledjem, toliko po pomorsko-trgovskih tradicijah, ki so vzklile iz njegovega položaja, in po vseh ekonomskih interesih, ki so mu skupni z Jugoslavijo. Razen vsega tega ga pa delno z južnimi Slovani veže tudi krvno sorodstvo, ker kot se more citati v Majerjevi enciklopediji iz onega Časa, so prebivalstvo Trsta koncem XIX. stoletja tvorili po večini meščani južnoslovanskega izvora, ki so govorili italijanščino. Trst je naravni morski izhod za severno in zahodno Jugoslavijo, kot tudi za celo Podonavje, s katerim se more zvezati zopet samo skozi Jugoslavijo. Italija je bila z aneksijo Trsta za trenutek Zadovoljila italijanske narodne občutke v mestu, ali je hitro prišlo razočaranje nad italijansko upravo. Glavni vzrok temu nezadovoljstvu je bilo ekonomsko padanje mesta pod Italijo. Jugoslavija bo mestu prinesla nov trgovski vzpon. Ali obenem ae bo ona tudi varovala, da ne bi izzvala nezadovoljstva Tržača-nov na drugi črti. . Tržaški Italijani se morajo v svojem avtonomnem mestu, pod suverenostjo Jugoslavije občutiti nacionalno tako zadovoljni in osigurani, kot da živijo v lastni neodvisni državi. Ko bo po tem jugoslovanskem načrtu Trstu zajamčeno, da more samostojno voditi svoje mestne posle ter da ohrani svoj narodnostni in kulturni karakter, katerega mu daje večina njegovih meščanov, a da bo na drugi strani zopet postal glavna morska luka na poti med srednjo Evropo in vzhodom, s primernim vplivom mesta na upravo pristana, je težko zasnovati druge kombinacije, v kateri bi Trst mogel najti ugodnejših pogojev za svojo bodočnost, bodisi na gospodarskem ali pa prosvetnem polju. Mestna avtonomija mora biti prav tako vrnjena tudi Reki. Svobodna Jugoslavija ne bo sledila na Reki fašističnim metodam D'Annunzia in Muasolinlja, a ne smejo se ponoviti niti na- Eake lz leta 1918, ko so neki krat-ovidnf hrvaški nacionalisti mislili, da se najboljše služi interesom Hrvstske in Jugoslsvije, če se ukinjalo mestne uprave. Novi Jugoslaviji, ki* temelji na demokratičnih temeljih, nc more nasprotovati mestna samouprava Reke, niti še širša avtonomija nego jo Je Reka imela pod Ogrsko. V nji more italijanščina zadržati oni prostor, katerega ji želi dati večina reških meščanov. To isto velja za šole na Reki, ki bodo, že po zakonih Jugoslavije, italijanske za italijanske otroke kot bodo hrvaške za hrvaške otroke. Jugoslaviji ni do tega, da raz-naroduje Rečane, marveč ona želi imeti zadovoljne meščane v mestu, ki je že iz gospodarskih razlogov njej enako potrebno, kot je Reki nujna Jugoslavija. Z vzpostavitvijo mestne avtonomije, z neovifllncf rabo Italijanskega Jezika in z obnovitvijo trgovine Izumrle pod gospodstvom Italije, bo potrebi Reke in zahtevam vseh Rečsnov mnogo bolj zadovoljeno kot pa, da se tu v srcu hrvaškega Primorja ustvs-ri nov Danzig, o katerem sanja grof Sforza. Po uatanovltvl ameriških vojkšklh letalskih baa v Rusiji so naši ln ruakl vojaki postali veliki prijatelji. Na allkl (v aredinl) je videti Cpl. Thomaaa Klopacka ls Canonaburga, Pa- ln dva ruska vojaka, ki ogledujejo vojaški čaaopls Yank. Če bi v razpravljanju tega resnega predmeta bila šala umestna, bi mogli odogvoriti Sforzu, ki vabi Liso narodov v reško lu-ko, da bi Ženevi bil krajši skok do Monte Carla, kjer bi se mogla mirno zasidrati, daleč od balkanskega osjega gnezda. Sforza kot tudi Salvemini sta se spomnila tudi mikroskopične italijanske manjšine v Dalmaciji izven mesta Zadra, katere število po Rapallaniii nj nikoli preseglo 2000 oseb. Cas je, da v Italiji vedo, da je, ko je prebivalcem Dalmacije po pogodbi v Ra-pallu bila dana pravica, da morejo optirati za Italijo, a da ne morejo zapustiti Dalmacije, od 750,000 Dalmatincev samo par tisoč zaprosilo za italijansko po-daništvo. Grof Sforza in sigurno niti Salvemini ne vesta, kako je ta zredno privilegirana manjšinska grupa vrnila Jugoslaviji za vse privilegije, katere je v njej uživala. Oni so ves čas italijanske okupacije Dalmacije (1941-1943) vršili tako strašna in odurna početja nad svojimi jugoslovanskimi someščani,v Splitu, Sibeniku, ftorčuli, Visu in drugih mestih Dalmacije, da se po kapitulaciji talije niso upali oBtati v deželi, ampak so skupno, s fašističnimi rabi j i ušli, da bi se izmuznili cazni. Ali kjerkoli se oni skrivajo, jih bo dosegla neizbežna pravda zmagoslavnih Združenih narodov, Ti dalmatinski fašisti so naredili težko krivico tudi sami Ita-iji. .Oni nosijo največji del odgovornosti za mržnjo do Slovanov, zasejano med nepodučenimi italijanskimi masami, kot tudi za zahrbtni napad Italije na Jugoslavijo, kateremu je. z njihovo lažno propagando bil pripravljen teren. To kot tudi vse drugo, kar se je med eno in drugo svetovno vojno in za časa te vojne doga-alo med Italijo in Jugoslavijo, e ostalo neznano Sforzi in Sal-veminiju, ki sta se pred četrt stoletjem odmaknila od pozori-šča dogodkov in še vedno živita v preteklosti. Zato ona dva, pri svem svojem političnem izkustvu, nista v stanu, da najdeta pravično rešitev v vprašanju razmejitve, od katere je veliko odvisna bodoča usoda obeh držav. Prikaz pravega stanja stvari, katerega smo se trudili tu objektivno izložlti, bi moral pre- pričati razumne italijanske rodoljube, ki imajo v sebi čut zu pravico, da bi zopetna aneksija t. zv. Julijske Benečije po Italiji bila proti volji večine domačega prebivalstva in da bi ona v gospodarskem oziru težko oškodovala Slovane in Italijane te pokrajine, a največ ravno oni dve veliki mesti (Trst in Reko), radi katerih bi se hotelo odtrgati od domovine in djati pod Italijo množico več stotisoč južpih Slovanov. Stanje, ki bi vsled tega nastopilo, bi onemogočilo tvorbo prijateljskega razmerja med dvema sosednima državama, na katero je Jugoalavija pripravljena čim Italija poravna, kolikor je to mogoče, ogromne škode, katere je v tej vojni zadala Jugoslaviji. Mi ne vidimo drugega načina, da bi se osigural iskren in trajen mir med Jugoslavijo in Italijo, kot da se narodho pomešan kraj, ki tvori eno geografsko in gospodarsko enoto, a v katerem s Slovani v večini, jtedlni z Jugoslavijo, s popolnim jamstvom jezikovnih pravic italijunske manjšine. Sreča bo za Italijo in za Jugoslavijo, če bo to to razumela osvobojena Italija, ki, prerojajoČ se v duhu Mazzinija in Garibal-dija, mora svojemu narodu vrniti dober glas, potemnjen s fašističnim barbarstvom in da mu za dolgo dobo oaigura mir. Tej novi Italiji je demokratična Jugoslavija pripravljena stisniti prijateljsko roko ter jo, parafrazirajoč barda italijanskega osvobojenjp, pozdraviti z besedami: "Ripassate 1'Issonzo, e tornere-mo fratelli!" (Vrnite se Čez Sočo in zopet bomo bratje!") (Konec.) Kaj bodo storili Poljaki? London. (ONA) — Zavezniški opazovalci v Londonu ao prepričani, da bo Mikolajczyk po zavzetju Varšave napravil nov poskus, da izboljša sovjetsko-poljske odnošaje. Navzlic vsem velikim težko-čam, bo Mikolajcz.vk čim prej mogoče odpotoval v Varšavo, da tam na licu meata »topi v zvezo z vsemi različnimi sloji poljske javnosti. Poljski krogi ao prepričani, da na konferenci v Quebeču poljsko vprašanje ni bilo rešeno. Pismo iz Italije Gotovo ste tam na Srednjem I V ostalem vzhodu radovedni, kako živimo j precej trdno Slovenci tu na osvobojenem boj, kar izgleda, kakor da bi na s*io Primorci še povezani med se- ozemlju Italije. Mnogo nas je tu, z vseh vetrov in na vse mogoče načine smo prišli semkaj. Ogromna večina je našla tu svoje začaano bivališče proti lastni volji. Drugi smo prišli od tam. Največ Je seveda slovenskih vojakov iz Julijske Krajine. Se pred vojno so fašistovske oblasti razvlekle veliko število Slovencev s slovenske zemlje v notranjo Italije. Med vojno pa se je preganjanje še povečalo. S polno paro so delale vojaške ln civilne oblasti. Slovenske vojne obveznike so vse poklicali pod orožje. Po večini so starejše letnike (1910 in storejše) uvrstili v takozvane Špecijalne bataljone. To so bili internirane! v uniformah. Razmetali ao jih po vsej južni Italiji, posebno dosti jih je ostalo na Sardiniji. Njihuy žalostni položaj se do kapitulaciji ni spremenil. Življenje vo-jakov-lnternlrancev je eno Numo stradanje in trpljenje. Hrana Je skrajno nezadostna in slaba. Zdravstvene razmere so naravnost obupne in malarija strašno razsaja med ljudmi. Vseh Slovencev, civilnih kon-finirancev in vojaških interni-rancev, je bilo s*silo odpeljanlh okrog 82,000. Do te številke sem prišel s povpraševanjem med in-ternirancl po jposumeznih okrajih. Nekaj tisoč Slovencev Je ob premirju pobegnilo v vrste NOV, mnogi so dosegli zaveznike, precej jih Je zbežalo tudi v Švico. Na vsem osvobojenem italijanskem ozemlju je po mojih cenitvah še vedno okrog 26,000 Slovencev. Od tu so se osvobojeni Slovenci že precej raztepll na vse mogoče strani. Vsak si Je pomagal, kakor si je pač mogel. Večinoma so bili prepuščeni sami sebi, ker je organizacija oskrbe Slovencev izven vojaških formacij takorekoč ničeva. Tako so nekateri Slovenci odšli tj o k vam kot begunci, drugI v vojsko, tretji v razna taborišča, četrti k Angležem, peti k Amerlkancern, mnogi pa so ie vedno po laških sa-porih in koncentracijskih tabori ščih. • Tu manjka Slovenec % avtoriteto in dobrimi zvezami z zavezniki, ki bi se za vsa ta vpraša* nj« zavzel. Pričakovali smo, da bo prispela kaka civilna slovenska komisija O. F. iz Slovenije. Dovolite mi, g. urednik, da se v imenu nekaj sto Slovencev preko "Bazovice" obrnem na rojake v Ameriki in jih prosim, naj oni kot državljani Združenih držav dvignejo svoj glas in priskočijo v tej težki uri svojim bratom na pomoč: Bratje, ameriški Slovencll V domovino še ne more Vole pomoč, sate pa Imate tu v oavobo Jeni Italiji tudi en del aeftaane, trpeče slovenske domovine. Pomagaj tel Čim prej, da no bo preposno! Zahtevajte, da ae takoj oevobodijo slovenski Jetniki in Internlrancll Podprite prlaa-vanje ASNOJe, da ao oovobodl 20.000 Slovencev v Sardiniji Vae to Je v Vaši močil Tako bo ste rešili na !leo6e ln tleoče slovenskih življenj, ki smo Jih Slovenci v tej vej nl še toliko šrtvo-valil šim bratom z one strani Snežnika ne bilo čisto po godu. Pri- H Po konferenH predeednlka Roosevelta la peemUrJs Churchill«, ki se Je nedavno vršila v Ouebe< u Kanada, ao se vodilne ooebnoati dale slikati, seveda aa sgofevtfto , .. Domača fronta (Office of War Information,) VVashlngton, D. C.) POTREBA BOLNIČARK VVashlngton.—Paul V. McNutt, morci tvorimo ogromno večino ravnatelj War Manpower koml-med Jugoslovani osvobodilnega sije, je v podporo načrtov vojake gibanja na osvobojenem Italijan-1 in Rdečega križa radi primerne skem ozemlju, pa imamo ven- nege ronjenih vojakov naročil darle v odločitvah zelo malo be- oddelku WMC za nabore ln do- |delitve, da zahteva od bolnic in Sedaj pa bi Vam popisal tudi zdravnikov širom dežele aktiv-še nekaj drugih ropotij, ki jih'no sodelovanje pri nahiranju bol-doživljamo tu. Četrt stoletja " 1 smo živeli pod laško marelo, pa je zato še vedno zanimivo, da čujete, kakšno je sedanje življenje v "novi Italiji". Se vse so nam preveč v dobrem spominu sdravice ricinovega olja In pozdravi manganela. Ostali so nam pa v spominu tudi množinstvenl umori v ljubljanski Šentpetrski vojašnici, v Ribnici, Novem mestu, Metliki, Kočevju, na Opčinah, v Kopru, v Gorici, v Tolminu, Kobaridu, Idriji, v Vipavi, Postojni in Bistrici ter po vseh ostulih krajih, kjer so gorele alnvenske vasi in so streljali slovensko može in fante, žene in dekleta, t Če bi sedaj prišli sem in gledali to duhovno siromaštvo, to ogabno klečeplazenje (tn pasje dobrlkanje, bi se kot dostojni ljudje umaknili—in pljunili. To je današnja Italija, Italija, ki Je Za atoletja pokopana kot evropska sila. Nikoli nisem imel po-sebnegu občudovanju za Lahe, vendar moram priznati, da tudi v najbolj črnih dneh svojega protilaškega razpoloženja nisem sebi slikal takih predstav, kakršne oblikuje današnja Italija. Če Je kuteri narod v tej vojni izgubil samega sebe, je to gotovo kalija. Marsikdo tam med vami misli, da plačuje današnja Italija svoje grehe v vrtincu vojnih dogodkov, ki jih preživlju danes Apeninski polotok. K sreči, du so tu zavezniki, ker bi drugače Izbruhnila popolna anarhija ♦ . . Notranje-pftlitlčho oblikuje današnjo danuštijo Italijo nekih osem strank, ki no Jih po 25 letih zopet privlekli na dan. Edina komunistična atranka kale svežino, ker je vzgajala avoj naraščaj tudi za časa fuliatovskega terorja v podaemlju ln urila hilade fjudi'saf bodoče politične naloge. Ostale stranke zastopajo starci, mladina pa ne razume njihovih programov in se zato drži po strani, v kolikor jo no-tranje-polltlčno Življenje sploh zanima. Glavno zanimanje in glavni ideal današnjega itulljun-skega človeka sta v želodcu ln prenusičenosti vojnih strahot. Hrbtenica Italije je zlomljena. Zavezniki gledajo to Italijo z neposredne bližine in jo ocenjujejo. Ne glede no popolno demo-rsllzacijo ljudstvu, je trebu vpo-števati, da je Italija dejansko v vojni že deveto leto, to Je za narod, ki je tako malo potrpežljiv, vsekakor preveč. Kdini človek v Italiji, ki Je izrekel v zadnjih 20 letih nekaj rosnlc, je — nihče drugI kukor sum luški prestolonaslednik. Tu bodoti poglavar JUliJe Je povedal tole: "Italijanski kralj nt mogel storiti drugega, kakor da napove vojno Franciji in Veliki Britaniji. V nasprotnem slučaju bi Muauolini nagnal Nemce proti Italiji tako, kukor je to storil septembra 194.1 ■ Italijanski na* rod Je hotel vojno. NU! en sam glaa ae temu nl uprl. Ilalljsnakl narod ae mora najprej naučili hoje in ssvesnikl ne smejo pričakovali. da bo tekel. Oolovo nl pametno naklonili llalljanakemu narodu svobodo misli In laraša* nja po dvajaetlh letih naellja. Boljše bi bilo poeta viti na čelo Italije vojaško savesnlško vlado, ali pa močnejšo Italijansko vlado. Končno bi bilo potrebno, da bi ae vrnili domov ItaliJanaki vojni ujetniki, posebno karabl* nljarji, d* bi vadrševall red." Seveda so te Izjave prestolonaslednika izzvale ne samo v tu ničark. "Povedali so mi, da potrebuje vojska nemudoma najmanj 4,000 bolničark", je dejal McNutt. Prijave bolničark so se zelo ustavile, ker se v javnosti širi prepričanje, da Je vojna v Evropi tik pred svojim zaključkom. "Vojaki, ranjeni v bitki, morajo biti sigurni, du bodo deležni primerne nege. Ne glede nu to, kuko hitro in kmalu se bo kon-čulu vojna, moiumo .skrbeti zu to, du nc bo nobenu stvor munj-kulu onim vojakom, ki so bili ranjeni v teh zadnjih bitkah in so bili privedeni sem, da se pozdravijo. Mi pričakujemo, da zudnju bitkn zu Nemčijo ne bo končunu brez velikih žrtev. Ncznuno num je, kuko številne bodo te žrtve. Upumo, du ne bodo visoke, todu pripravljeni morumo biti nu vse. Nikdo pa nc pričakuje, du bo vojnu na Daljnem vzhodu kmalu končanu." * OPOMIN NA POftTNE POŠILJKE : VVashlngton. — Ministrstvu zu vojno, mornurico in za poŠto ponovno oposurjajo na to, da jo rok za pošlljatve božičnih zavojev zu vojake onstran morja od 15. septembra do 15. oktobra. Teža zavoju no ame presegutl 5 funtov. Zuvojl ne smejo biti preko 15 inčev, oziroma 30 inčev okoli in okoli, Isti osobl jo dovoljeno nusloviti le po on zavoj vsak teden. Stvari, ki bi se utegnilo pokvariti, kot na primor sveže sadje, bodo odklonjene od poštnih uradov. Isto velja za predmete, ki se utegnejo zdrobiti,-4mt na primer kozarci lz stekla ln stično. a VARČUJTE 0 PREMOGOM VVaahlngton. — Administrator z« trda goriva, llarold L. lekes, je naslovil poziv gospodarjem v vzhodnih predelih dežele, naj Štodijo s kurivom, kajti premoga jo mulo v teh krajih. Priporočal Je, du počakajo, predno zažgo svoje peči, do Jim njih domače radiopostaje v posebnih napovedih glede prihoda mrzlega vremena nuznunijo, du Je prišel čas za to. Administrator Ickes Je poudaril, du ai bodo oni, ki bodo znali prenušutl nekuj hladnih Jesenskih dopoldnevov, prihranili marsikakšen mrzli in ledeni zimski duri, uko bodo v vseh onih krujih, kjer kurivu pi imunjkujc, zakurili svojo peč šele takrat, ko bodo vremenske najMivod! ob-ljubljule trajne temperuture manj kot 05 stopinj. Ako vam Je sdaj malo hladno zjutraj ali zvečer, pomagajte ai a kamini ali malimi pečmi in gorko obleko, mesto da od časa do čusa zakurite ceuttulno kurjavo, jo poudaril. Nu ta hačin boate prihranili dovolj kuriva, da nadomestite ono, kur vum bo utegnilo biti od* tegnjeno radi splošnega pomenj* kunja kurivu za domačo uporabo. • ZALOŽITE SE 8 ČEBULO VVashlngton. — Nakupite ln spravite čebulo zdaj, da vam Je ne bo manjkalo pozneje. To Je politiku, katero priporoča War Food AdminUtrution v pogledu čebule, katero označuje kot 'Vic-toi v Food Selection' od 21, septembra do 7, oktobra. Vsakemu konzumrntu priporoča, da spravi par funtov domu v uhrambi. Uradniki VVFA pravijo, da čebula nikakor ni pridelek, ki bi bil jinl, pač pa tudi tu veliko »enza- '"dveč. Prepotrebno je, da si lju-d Jo in vlada je zasedala kar vdje napravijo zaloge doma, kaj- prrmanenci. Italijo resnica U skladišča se polnijo. Civilni »trašno v oči bode, pa naj ta konzumenti, ki IkkJo pomagali resnica zadeva fašiste ali pa nji- popraviti nrebitek te žetve a hove nasprotnike. Nu vsak na- t*rn, da bodo /avžill več in spra- čin bo la izjava važen dokument vlit sami doma primerne količi- prl obravnavanju krivde za vse ne tega pridelka, ao bodo obenem krivce sedanje vojne Pozdravite vse naše ljudi tam kajt Ijedelaki pridelki bolj redki, ko Mirko Sočen, jih bo t*?kn nejti na policah va- (Bazovica). ših pspdujslcev živil. zavarovali za oni čas, ko bo postala čebula prav kot drugi po- GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA BOGO (Nadaljevanj«) Simon ni vedel, s kako atrahoto ao rezale te besede Jelkino srce in da so bile v njej zadnje veselje, da so ubile celo podzavestno hrepenenje maUfre, ki ljubi otroka, čeprav mrzi očeta. Jelka ni več jokala, trdo v njeno dušo je legal strah in je bil strah večji od dneva do dneva. V njeni sobici so jI oči po cele ure strmele v beli zid pred seboj. Vendar je pričela krasiti te puste, sive stene, kakor je le mogla. Vezala je čipke in jih razporejala vse naokrog, ne da bi mislila na to, ali pristojajo Um ali ne. V Jelko-služkinjo se je naselila blazna ljubezen do itudenU, ki jo je zavračal nalašč s trdo besedo, ko je spoznal, kaj se dogsjs v njej. PosUjsl je osoren zato, da bi se naredil grdega in da bi Uko iz nje pregnal vsako misel do njega. Toda ona se ni zmeniU za to. Zdelo se ji je, da bo Simon vendarle potrkal na njena vraU. Tudi če bi nemo sedel ob njej in ji z odkritim srcem govoril prijazno besfdo, |i fcif lo to njej veliko in bi ji U bessrfa Vila nk/k* upsnjs v dušo. Toda on se ni menil za mehki, proseči izraz njenih oči. .. — Gospodar je silil vsak dan z denarjem vanjo, a ona se ni mogla odločiti. Zdelo se ji je nekaj nemogočega, ubiti dete in živeti potem še kdaj srečno. Tudi goepodlnja je spoznsU njeno stanje in je rekU svojemu možu: "Bog ve, s kom ima? Morda s Simonom?" "Na," jt odgovoril gospodar. "S Simonom ne. Mogoče s prejšnjim študentom sli ps s ka-kim plesavcem iz 'Jadrana'." Gospodinjs je postajala vssk dsn bolj odurns z Jelko in ji dala umeti, da je nemogoče, da bi taka še osta-U pri njsj v službi. Ko so začeli tudi drugi ste-novslci hiše pripovedovsti o Jelki, ji je rekla nekoč: "Veš ti pocestna, ds ne moreš več biti pri nas. Vsa Slovenke ste enake." Jelka je za-jokaU; a njeno zlato srce ji ni dalo, da bi povedala gospodinji resnico, dssi ji je prsv ons sama prigovarjala, naj lepo postreže tistemu študentu ... V vsem mestu ni imels Jelka nikogar, na katerega bi ie obrnila. Dom Je bil že tako daleč od nje, da je živel le še v sanjaj,, in vedela je, da bi bila ona, če bi $e povr^^ma^ vasi le tujka, na katero W pokazali 4 prstonvin J« gledali začudeno. , -u «, » », Simon ja s sUnovsnjs izostajsl vedno bolj. Za november nI plačal in gospodinja mu je zaklenila čevlje in sUro obleko, če utegnil pobegniti. To je Simona rafckačilo in sa je jezil na Jelko, zakaj pušča gospodinjo v njegovo sobo. On ni nikak umazanec in bo plačal, čeprav malo pozneje., felfc*j# saJokf^L Njegova sobo je čistila od najmajvjAsfla prahu. Slekla je svojo podglavnico, ki je imela čipke, In oblekla z njo njegovo. On tega niti opazil ni, teh mehkih belih vtkanih rož, ki so bile pletene v nočeh iz pritrganlh ur. Vedno bolj je izosU-jsl in preživel aH prespal noči pri "Črnem jag-njetu" na klopi za dolgo mizo. Tako je prišel tisti dan, ko so padale prve snežinke. (Takih zgodb je bilo v Zagrebu že sto ln jih bo še sto. NI v njih prav nikake "romantike", niti niso prsv nič pretirane. Tudi nI v njih kake posebne "estetike" sli ksj "onvega" povedanega. Niao niti "ekspresionlstlčne", niti "sUro in novo realistične", niti hudo "umetniško visoke", ampak samo — so. Samo U oklepaj za svet pretrasujofce razgovore po ljubljanskih kavarnah.) Jelka Je po spopadu z gospodinjo kot v neki pijanosti pritekla v Simonovo sobo in pričakovala, da se vrne. Nobencgs upanja nI bilo več, kamor bi se oprla, razen tega ljubljenega fante is domovine. Ds bi ji rekel le eno samo besedo? Zato je zbežala v njegovo sobo in Um čakala. Toda namesto njega je pribite! v sobo gospodar, razburjen radi kričanja svoje žene. Hitro je potegnil iz žepe pet sto dinarjev, stopil tik do nje in mahal s tistim denarjem proti Jelki. "Pojdi takoj k zdravniku. Te popeljem jaz. Vel, da ne more U stvar Uko naprej!" Jelka je gledaU tisti denar in neskončen gnus se ji je zbudil do denarja in do gospodarja. V istem hipu se je tudi porodil sklep v njej. Ni vedela še, kako bo vse to, toda ko je odrinila gospodarjevo roko, ji je drgeUlo vse telo. "Več ti ne moram dati!" je vzkliknil gospodar, sedaj poln jeze. . Ona ga je gledaU z velikim prezirom. "Ne, ne razumete prav, saj nočem denarja," je odgovorila mirno. "Prav res ga nočem, go-Vaša gospa na bo zvedela niti besedice res, gospod! Se danes odpotujem." pojdeš?" Je vprašal gospodar, hipoma nenavadno prijazno. Jelka se je zasmejaU, a ni odgovorila. "No, ali pojdeš domov?" "Da, gospod!" "To je nsjbolj pametno, če nočeš po moje. Vzemi U denar,, da bo za prvo silo, za pot." "O, ne potrebujem za pot." Začuden jo ja gledal. Smejala se je z visokim, skorsj "pojočim smehom. "Ksj me gledaU? Ne verjamete? O, kako sU lepi! Poljubite me še enkrst, kot sU me stokrst že. A, tudi temu vabilu ne verjameU?" ObjeU ga je neprestano se smeje. Celo ko ga je res poljubila, mu je prasnil njen smeh v tolsto lice, ki se je rdečllo pred njo. "Ali ni bilo lepo, kaj? Prosim vas, še nekaj! Tisti densr, ki gs tiščite v rokah, je moj." "Na!" je rekel hitro. "Ne, ne! Študent še ni plačal sobe. Nsj bo plačana s Um densrjem. In zakuriU v tisti pečici nekoliko. Zunaj na žemljici je mraz, Uko mraz in hladno,tei saag jo j« ie pokril. Ne vrzi-te onega na cesto. Recite gospe, da je broadcast on a aubject of importance to the women of the arprld. The*«x>ke from the Chatcau Frouten&c in Quebec. where Present jfa&vfll^vtfrtipi Minister Churchill are meeting for the tej AH time. hioq*£ . =5= "Pa vendar bi ga lahko imela, tudi brez ključa!" Spreletelo me je čudno, kakor strah pred grehom; hkrati pa me je ščegeUlo sladko ob mislih na vrhani pehar. Skočil sem z-za-pečka ter šel preiskavat omaro. SUla je počez y kotu in ni bila tesno prislonjena ob zid, Uko da bi človek, če bi se "napravil majhnega", zlezel zanjo; s težavo res, ali zlezel bi. Jaz pa sem bil droban, da sem komaj razločil senco. Sestra je ostala na zapečku ter je gledala s sklonjeno glavo in stisnjenimi ustnicami, roke uprte ob kolena. "Žlezi zad!" je svetovala tiho. "Napravi se majhnega in se splazi hrbtoma!" Tako sem storil in bil sem v temi; spreletel me je - občutek, da sem strahotno,sam. "Potrpi malo, da izpregledaš!" je svetovala dalje. Ali še predno se mi je oko privadilo mraku, je šepnila strahoma: V trenotku sem sUl mrzel in trepetajoč sredi izbe. Nekdo je hodil s težkimi koraki po veži, nazadnje je zakašljal ter šel. "Zd^j pa naredi brž, kar misliš; zdaj je že vseeno! Žlezi zad; tam na oni strani, kjer je pehar, je en žebelj odnehal; po tegni ga ven, pa odsloni desko!" Storil sem brez misli in volje, kakor je ukazala. Če bi mi bila v tistem hipu rekla: "Pojdi na cesto in skoči pod voz!"—bi bil šel ter skočil. Odslonil sem desko, otipal pehar, zgrabil pest hrušek ter jih stlačil v žep; nato še eno in še tretjo, Uko da sem imel obadva žepa nabasana. Ko sem spet prislonil desko ter se izvil izza omare, sem bil zasopel in poten. Sla sva s sestro za hišo, legla sva v travo kraj plota ter svn jedla. Ali nisva se spogledala ves čas in tudi smejala se nisva. Tako sva se gostila dan za dnem, pod večer, ko so se drugi podili po "mesarjevih kladah", ko je bila mati pri sosedi, oče pa v krčmi. Občutek greha se je bil skoraj popolnoma izgubil; ie sva se smejala ter govorila ne- ZOO CAGE FOR BELGIAN TRAITORS brzdano 0 svojem skritem početju. Nekoč, v nedeljo po veliki maši, je odklenila mati omaro ter se je čudoma začudila. "Sama ne vem, kaj bi to bilo! Saj je bil vrhan pehar, da so doli drčale, zdaj pa je že kar do roba vsahnil! Miši jih pač ne jedo, saj do sedaj ni nobena oglo-jena!" Držala je pehar z obema rokama ter se je ozrla po nas vseh. Drugi so strmeli z velikimi očmi in odprtimi ustni, sestra Lina je gledala v tla in je podrsavala z nogo, meni je šal mraz od lic do nog in spet nazaj, počasi in težko; zdelo se mi je, da se izba maje in da je mati zelo velika "Kdor je storil, povej sam!" ze Mi Razni mali oglasi PLAČAMO V GOTOVINI TAK( za avtomobile, troke in vvrecki AMERICAN AUTO PARTS & SALVAGE CO. 7008 Cottage Grove Ave. Phone Hyde Park 2154 ŽENE IN DEKLETA Punch Press operatorice. Zlagateljice na sploino imajo priltf za stalno delo tudi po vojni. 42S W. 8UPEPIOR ST_lu DVE jiTAN.—4 sobna in pritlic hiša. Cena $6,500. Pojasnila floor, 3431 W. Melrose. leum are being employed le hokl £WI-eMlng tke Naa* GetUpo. PUcad behlnd ort can b« viewed bjr their acomful truL TISKARNA Š.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dela a 1 / > Tiska vabila za veselice in shode, vizltnice, 1 Wiike, knjige, koledarje, leteke itd. v alovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, snglekkem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČIANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V »VOJI TISKARNI i,,. • . • • Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cena smerna, unljsko delo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2857-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 29. IUlnok TEL. ROCKWELL 4104 naroČite si dnevnk prosveto Po sklep« 12. redne k—»s—l|e se lahke naroči aa list Prosveto i« prištele eden. dva, tri. štiri ali pet članov la sne družine k «1««^ niai. Liri PkjsvoU stane m vse enako, sačtene aU nečlana MW» eno letno naročnino. Kot os člani le plačajo pri ■eesmeniu SUOJ« tednik, ae Pet lo prišteje k naročnini. Torej sedaj al vzroke. reci da Jo Ust predrag sa člane SNPJ. List Prosveto Jo vaša lastnina » gotovo je v vsaki društni nekdo, ki M rod šltol list vsok daa. PoJasnUo:—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti t an SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo sahtevsl sam ivoj un tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je Uko s*upn° naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvnittvu iuw. ln obenem doplačaU dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako t*gs m stori,* tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto narocnuu. Cona liatu Prosveta Jo« Za Zorui. dršivo ln Kanado NJO Za Chicago Ir. okolico )• fak. t tednik« ln X tednik ln I tednika bt -t tednike te 4 tednike in § tednikov te $7W I.JC 5.10 iN 171 Ut 3 tednike te.......2M 4 tednike te_________120 I tednikov te_______ali Za Evropo Je.~ Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsote M«mey Order v pismu ln si naročile Prosveto. Ust ki |e va*a la» w PROSVETA. SNPJ, 2SS7 So. Lasmdale Ave. Chicago 13. I1L Priloženo pošil|om naročnino aa Ust Prosveto veoto I------— L Ime________i__________ČL društva H.—-—" Naslov------------------ -------- Ustavile tednik In ga pripišite k moji naročnini od članov no|l4Hbsst I.___________________CLdruitT.il.----- 4.____________________ČL droštvs It - ft. ....................ČLdrulmIL-----— Nov