PoStoina plačana v gotovini ILUSTROVANI L I' S T ZA MESTO IN DEŽELO (ena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK Uto Vlil. Ljubljana, 19. novembra 1936 Šiev. 46. Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 D* 50 frankov, v Ameriki 2llt dolarja. — Naročnino Je treba plačati vi sa tako- cazlUni... V tej številki se konča razprava o uvodniku, ki sem ga na tem mestu Uapisal pred nekaj tedni o laganju. Dovolite mi, da na koncu še jaz nekaj povem. Veseli me, da je moj članek o lasanju zbudil med našimi bralkami in bralci splošno zanimanje. Z velikim Zanimanjem sem čital odgovore, ki jih io »Družinski tednik« prinesel o tem vprašanju iz vseh krajev Slovenije. Vse te odgovore, prav vse, sem prebral od začetka do kraja in mi je Ularsikak dal misliti. Ker ni prišlo v razpravo samo laganje, ampak tudi Prijateljstvo, razmerje med fanti in dekleti, vprašanje iskrenosti, ljubezni itd. Večina se jih je izrekla proti laganju. Večina je za iskrenost, posebno Pa še za iskrenost med ljudmi, ki se imajo radi. Cital sem tudi odstavke, k| so zagovarjali laž, resda laž, ki ni nikomur nevarna, a je vendarle laž. To je bilo tudi pričakovati. Ljudje so tako različni... Prečital sem zelo zanimiva izvajanja naše drase »Gorenjke«, gospoda K., »Siroter, M. Š., »Zadovoljne Metke«, »čitateljice X. Y.«, »Iskre«, St. P’> M. P. in prispevke, objavljene v današnji številki. Povsod sem našel nekaj zanimivega, povsod sem našel odstavke, o katerih bi se dalo veliko, veliko povedati. Toda prostor je pre-niajhen in zato se bom omejil le na nekatere misli. »Iskra« je dokazovala, da je laž potrebna. Ne bom niti poskušal ovreči njeno dokazovanje, mislim le, da je botela nekaj čisto drugega povedati. Mislim, da je hotela povedati samo to in nič drugega: »Nikoli doumeti, to je tista laž, ki je vedno nova in vedno neznana.« Mislim, da je s tem hotela isto povedati kakor naša draga »Gorenjka«, ko je zapisala: »Ljudje ljubijo skrivnost, čeprav si v isti sapi nič manj ne žele, da jo odgonetijo. Pri ljubezni Pač mora biti nekaj skrivnosti, malo diplomacije (pa ne lažne!) in še drobec zastrtosti.« Mislim, da so vse tiste gospodične, ki so se zavzemale za laganje, mislile samo na to, na tisto skrivnost, na tisto zastrtost in na tisto, kar je »Iskra« Povedala z besedama: »Nikoli doumeti!« Vse naše drage bralke in bralci, ki so skrbno prebrali priobčene prispevke, so se lahko prepričali, da 80 Se vsi pisci izrekli proti laganju — to je tudi pravilno! — le da je vsakdo to izrazil na svoj način. Jaz osebno mislim, da laganje med ljudmi, ki se imajo radi, ni ne lepo ne pošteno. Ne morem pa dekletom odrekati, da ne bi na svoj način imele prav, če so nasproti svojim fantom malce skrivnostne, malce sfinge, nialce uganke, ki jo je treba šele dognati in 6poznati. Čitateljica X. Y. me je vprašala, ali je napočil tisti čas, ki ga obeta Nietzsche v svojem Zaratustri. Nietzsche je namreč napisal: »Predolgo je bil v ženski skrit suženj in tiran. Zato ženska še ni sposobna prijateljstva: edino ljubezen Pozna. »V ženski ljubezni je krivica in slepota proti vsemu, česar ne ljubi. In tudi v zavedajoči se ljubezni ženske je poleg luči še vedno napad in strela in noč. »Še vedno ni ženska sposobna ljubezni. Zenske so še vedno mačke in ptice. »Še vedno ni ženska sposobna ljubezni. Toda recite mi, vi možje, kdo od vas je sposoben prijateljstva?« Nietzschejev Zaratustra nam sam odgovarja na postavljeno vprašanje. Malo je ljudi, ki hodijo po svetu in so 6posobni ljubezni. Malo jih je med ženskami, a ravno tako malo jih je nied moškimi. In ravno zato, ker jih je tako malo, je tudi tako težko od- ftazgled po svetu Le še določbe so ostale od nekdaj tolikanj ohole versajske mirovne pogodbe: z odpovedjo varuštva nad svojimi rekami so Nemci pometli njene poslednje ostanke. — Padanje Madrida se nadaljuje BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROLD Ljubljana, 17. nov. Na lepem, kar čez noč so Nemci podrli nadaljnji steber versajske mirovne zgradbe in od pogodbe, ki je še pred dobrimi petimi leti veljala malone za neporušljivo, moli v nebo le še žalostno pogorišče... Najprej so padle reparacije: to je bila denarna rehabilitacija Nemčije. Potem je prišlo na vrsto oboroževanje in zasedba demilitariziranega pasu ob Renu: to je imelo dvigniti vojaško moralo tretjega rajha in nazorno pokazati, da so Nemci vrgli s sebe vse okove, ki so jih vanje okovali leta 1919. Zdaj se je Hitler otresel še jerobstva nad nemškimi rekami: to je nova injekcija nemškemu ponosu, da bo narod vedel, kdo mu je vrnil čast in ugled... Prav. Ves svet se je bil že zdavnaj sprijaznil z mislijo, da je versajsko pogodbo vrag vzel. Toda svet se le s težavo sprijaznjuje z načinom, kako Nemci spravljajo to jetičnico na drugi svet. Kajti Nemci bi bili tako imenovane rečne klavzule lahko lepo sporazumno s svojimi sosedami spremenili ali sploh črtali; v ta namen so se že pogajali s Čehi in Francozi. Ko so jih spravili malo »v dobro voljo«, so pa zadevo na celem presekali. Nemcem ta brutalnost očividno bolj imponira... Kaj je prav za prav »rečni režim«, ki ga je Nemčija odpovedala? Rečni režim so določbe 12. poglavja versajske mirovne pogodbe. In v tem poglavju se bere: »Proglase se za mednarodne Laba od izliva Vltave vanjo in Vltava do Prage, Odra, Njemen in Donava (od Ulma) in vsak plovni del njihovega rečnega področja.« Nemčija se je zatorej morala obvezati, da bo ves osebni in blagovni promet po omenjenih rekah prost carine in vseh drugih dajatev; ladje vseh držav so imele iste pravice brez omejitev. Upravo nad tem »rečnim režimom« so vršile mednarodne komisije; v njih so sedeli razen nemških zastopnikov tudi predstavniki tistih držav, ki po njih tečejo omenjene reke, ter zastopniki Anglije, Francije in Italije. Koga bo zadela najnovejša nemška gesta? Predvsem nemške sosede, tako imenovane obrobne države. Rečni promet je mnogo cenejši od železniškega. če se je vrhu tega lahko vršil z lastnimi ladjami in ne z nemškimi, je razumljivo, da je tuje blago imelo pri prevozu po nemških rekah velike ugodnosti. Nemška oblastva so morala to mirno gledati, ne da bi imela pravico poseči vmes. Zdaj je tega konec. Z odpovedjo rečnega režima so Nemci Poljski in češkoslovaški zaklenili vrata v svet, kajti v nemških rokah sta izliva Labe in Odre v morje. Omenjeni dve državi sta torej najbolj prizadeti. In sicer zato, ker ju je nemški sunek zadel v gospodarski, t. j. najobčutljivejši živec. Manj prizadete so Francija, Belgija, Holandska, Švica in Danska. az.az. zal *VM/C£ GIASB/L MAR/BOR st™/ Versajske mirovne pogodbe ni več. Ostale so le še meje. Ali se bo Nemčija upala tudi njih lotiti po preizkušenem receptu zadnjih treh let? Bilo bi mnogo nevarnejše. Madrid Prejšnji teden je španska prestolnica padala skoraj vsak dan — padla pa do tega trenutka, ko to pišemo, še zmerom ni. Zdi se, da se je general Franco z napadom na Madrid prenaglil, drugače ne bi bili miličniki njegovih Maročanov in legijonarjev s krvavimi glavami pognali nazaj čez Manzanares. Madridska vlada se je bila z uspešnim protinapadom dobro opomogla, toda vzlic temu je skoraj P mmš Novi klajpedski guverner Juras Kubi-lius, doslej notar v Kovnu neverjetno, da bi mogla njena prostovoljska armada, ki je brez strokovne izobrazbe in še zmerom brez prave opreme, trajno odbijati napade odlično opremljenih nacionalističnih čet. Padec Madrida je zato po naši sodbi le vprašanje časa. Zagrebške »Novosti« ugibajo v zanimivem uvodniku, kakšna bo usoda Španije, ko bo državljanske vojne konec. Pisec pravi, da dose-zajo boji šele zdaj vrhunec grozote. Kdo bo naposled zmagal, danes ni moči napovedati, če bo triumfi-rala madridska vlada (kar je po piščevi sodbi le malo verjetno), se bodo nadaljevali boji med republikanci in komunisti in anarhisti, če zmaga general Franco, si bodo fašisti in karlisti (monarhisti) skočili v lase. In kaj bo imel tisti, ki bo na koncu koncev premagal vse svoje sovražnike? Moral bo na novo graditi svojo vladavino na pogoriščih in razvalinah mest, na opu-stošenih njivah in razdejanih to- govoriti naši dragi čitateljici na njeno vprašanje. Mislim, da je žena za vojne in po vojni tolikanj napredovala v svoji samostojnosti, da je v veliki meri postala enakopravna moškemu. Zato tudi mislim, da je v človeški družbi zavzela isto mesto, kakor ga imajo moški. Mislim zatorej, da je bila ženska bolj ali manj prijateljstva sposobna tudi že prej, z osamosvojitvijo so pa izginile premnoge senčne^ strani njenega značaja in se bolj in bolj približuje idealu popolnega in resničnega prijateljstva. Posredno ali neposredno pa oblikuje tako tudi moškega v iskrenega in dobrega tovariša. Prijateljstvo je stvar vzgoje, srca in razuma. Pri vsakem moškem in pri vsaki ženski drugače. Ker ljudje so tako različni-. Uaka Nemški londonski poslanik ▼. Ribbentrop v pogovoru s angleškimi časnikarji. Ta njegov prvi intervju je zaradi vtikanja v angleške zadeve dvignil v Londonu mnogo prahu. Danes 10 strani Str. 6: IZ VSEBINE: Str. 2: Str. 3: varnah, na preliti krvi in stotiso čih grobov, ki bodo vpili po mašče vanju. In maščevanje bo rodilo novo ubijanje, novo klanje, nezadovoljno ljudstvo, živeče v bedi in pomanjkanju, bo kuhalo nove revolucije, vlada bo morala gledati da si okrepi svoj položaj, in zato bo gospodovala z diktaturo, postavljala bo nagla sodišča itd. itd Španija bo oslabljena navzven in bo postala igračka v rokah velikih in močnih. Državljanska vojna je ovila to nesrečno deželo s krvavo meglo negotovosti, ki iz nje nihče ne vidi izhoda... Civilizirane evropske države so že iz zgodovine vedele, kakšne grozote rodi državljanska vojna na Španskem. Od leta 1869. do 1873. je divjala karlistična državljanska vojna. Takrat še ni bilo strupenih plinov. Takrat je bil najnovejši izum petrolej. Videl sem, je pripovedoval pozneje neki očividec, kako so zvezali ljudi in jih žive vrgli v kopalne kadi, polne petroleja. In potem so njihovi sovražniki s peklenskim grohotom vrgli prižgane žveplenke v kad in zbežali... Vse to Evropa ve, in vendar ni ničesar ukrenila, da bi preprečila zverinstva, kakršna rodi vsaka državljanska vojna v tej zaostali deželi. Namesto tega, ugotavlja pikro pisec »Novosti«, so evropske države proglasile nevtralnost. O, saj bi bila koristna ta nevtralnost, če bi bila iskrena. Toda ta nevtralnost je bila samo pretveza, da so mogli neovirano izvažati orožje na špansko z vseh strani. Španija se ni udeležila svetovne vojne in zato njeni vojski manjka slehernega vojnega izkustva, zato njeno vojaštvo ni opremljeno z najmodernejšimi tehniškimi izumi. Dopisnik nekega pariškega lista je poročal v začetku državljanske vojne, da so se ponekod borili' z gorjačami in sekirami, ker je obojim primanjkovalo pravega orožja. Zgodilo se je tudi, da sta se sovražnika pogodila za premirje med 12. in 16. uro... da bosta lahko oba v miru pojužinala... V to idilo državljanske vojne so vrgle »nevtralne« države najmodernejše tanke, bombnike in vse te strašne pripomočke, ki jih dobavlja za ubijanje in mrcvarjenje ljudi novodobna kemija. Smrt se je v španski državljanski vojni modernizirala. Zavrgla je koso in kosi rajši s stroji, šele zdaj pri Madridu se začenja prava, moderna vojna, čete obeh strank dobivajo zdaj vso opremo in orožje iz tujine, iz držav, ki venomer nagla-šajo svojo nevtralnost, da se človeku toliko cinizma kar gabi. Tako je te dni poročala neka brzojavka, da je sovjetski parnik »Kom-somol« izkrcal v Valenciji tovore otroške obleke, čokolade in bonbonov. Jutri bodo od nekod drugod javili, da je ta in ta ladja izkrcala cuclje za otroke, puder za ženske in nemara — klistirne brizgalke... Kako dolgo bo še trajala ta sramotna komedija? Odpor armade Caballerove vlade pred Madridom ima namen zavleči vojno čez zimo, ker kolonijske čete generala Franca ne prenesejo mraza. Nedvomno bo to res oslabilo nacionaliste. Toda pozabiti ne | smemo, da sta obe stranki odločeni vztrajati do konca in da ne bosta ; odnehali v igri, ki ju je stala že | toliko denarja, vojnega materiala in ljudi. Angleži in Nemci Nemci so se Angležem zamerili. Ne toliko z novo kršitvijo versajske pogodbe; te stvari Angležem ne gredo preveč do živega. Nego jo je Ribbentrop polomil tam, kjer je Anglež najbolj občutljiv: v diplomatskem taktu in nacionalnem ponosu. Ko se je namreč Ribbentrop on-dan pripeljal na svoje poslaniško Njih usoda je cesta... Tragika brezdomovincev lili ste rojeni v znamenju ,Stre!ca‘?/ Astrološka napoved Od mornarja in pisuna do Nobelove nagrade 0’Neill, najbolj osovraženi ameriški dramatik Kako si sešiješ popoldansko obleko Praktični nasveti za jenski svet Po milu jih boste spoznali Ije se najtemeljiteje umivajo Naši romani: Zakon na poskušnjo (&. s; Skrivnostni Faniomas ra*») Na mrtvi straži (^. d Radijski program, humor, anekdote, kronika tedna, velike in majhne zanimivosti z vsega sveta i. t. d. Str. 7: Str. 3: mesto v London, se mu je najbolj mudilo, povedati angleškim časnikarjem, da so Rusi skupni sovražniki Nemcev in Angležev in da bi bilo dobro, če bi se v Londonu tega zavedali... Takih lekcij pa v Londonu ne prenesejo, čeprav Rusov ne marajo. Zato so se Angleži začasno nekoliko ohladili nasproti Ribbentropu in s tem tudi nasproti Nemcem, Hujših posledic za evropsko politiko pa ta Ribbentropova nerodnost kajpada ne bo imela. Beck v Londonu Poljska zunanja politika kaže že lep čas veliko živahnost. Najprej se je šel pred nekaj tedni polkovnik Beck pogajat v Pariz in se je vrnil s polno torbo uspehov domov. Nekdanje francosko-poljske napetosti danes ni več. Poljska se je zavedela, da ne sme igrati samo na nemške kvarte. Zdaj je bilo treba še z Anglijo kako urediti. Angleži in Poljaki so bili že od nekdaj precej hladni in zapeti drug proti drugemu, čeprav si nikdar niso bili kaj v laseh. Dva različna narodna temperamenta pač. Tej zapetosti se je Beck odločil napraviti konec. Najavil se je v Londonu, prišel, se pogovoril z Edenom — In uspeh? Pravijo, da sta Anglija in Poljska danes že toplejši prijateljici, kakor sta bili. Da ju druži ista politika, isti cilji itd. Konkretnejšega menda ni bilo. Hvala Bogu; kajti po vojni smo se že navadili, da učakamo konkretne stvari v evropski diplomaciji večidel samo v negativnih smereh, pri pozitivnih se pa zadovoljimo že z lepimi besedami... Observer. Odpravite zobni kameni Rešite se skrbi! Vsako jutro — vsak večer vzemi SARGOV I KALODONT f*°TI Z©8/veNW> DOMAČI IZDELEK Kronika preteklega tedna Le v Slovenili se ni zboljšalo... Rudarska zaposlenost lepo naraSča Beogprad, 17. nov. V vsej državi je letos delalo povprečno 50.747 rudarjev, t. j. za 28 ”/» Več kakor lani, ko so rudniki dali dela 39.615 delavcem. Statistika kaže dalje, da se je za- poslenost rudarjev popravila posebno na področju rudarskih glavarstev v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Le v Sloveniji število zaposlenih rudarjev ne samo ni poskočilo, temveč je celo padlo. Tudi slika naših dni Tihotapstvo tobaka zavzema čedalje večji obseg Beograd, 17. nov. Statistični pregled monopolskih prestopkov kaže, da je država v zadnjih i7 letih trpela za 4 milijarde din ško- de — samo od tihotapstva tobaka! Leta 1933 je bilo 19.328 monopoiskih prestopkov, letos pa že kar štirikrat toliko: 77.506! Nemški Židje nam bodo dela dali___________________ Obljubljajo nam banko za finansiranje javnih del Beograd, 16. nov. Iz Londona prihaja zanimiva novica: židovski emigranti iz Nemčije nameravajo ustanoviti v Jugoslaviji banko za finansiranje javnih de'. Temeljna glavnica banke bi bila 200 milijonov dinarjev, večino bi pa prispevali v Londonu živeči emigranti. Baje se za stvar zanimajo tudi še drugi kapitalisti, iz drugih držav, tudi ne-židje baje. Dela se v Jugoslaviji ne branimo in zaslužka tudi ne; če le ne b" ta nova banka — ako jo sploh dobimo — samo nova oblika izmozgavanja našega delavstva?... ■ Pravoslavna cerkev ob Tivoliju ije v glavnem dograjena. Zadnja ureditvena dela v cerkvi bodo opravljena do 1. decembra, ko ee bo v njej že vršilo prvo svečano cerkveno opravilo. Stavba bo stala vsega ek\ip dober (poldrugi milijon dinarjev; graditi so jo začeli leta 1932., vendar eo mora-»li dela zaradi pomanjkanja denarja za nekaj fasa prekiniti. Cerkev je zgrajena v bizantinskem slogu, načrte zanjo je pa napravil arhitekt Koru-novič iz Beograda. ■ Knjižni dar naši univerzi. Ob eklepu razstave češkoslovaške povojne knjige, ki jo je priredila Jugoslo-vansko-čeSkoelovaška liga v Trgovskem domu v Ljubljani, je mnogo čeških in slovaških znanstvenih družb darovalo razstavljene knjige. Razstavni odbor je sklenil vse knjige (več ko 500) pokloniti bodoči univerzitetni knjižnici v Ljubljani, če bi katero knjigo univerzitetni seminarji že imeli, jo pa dobi knjižnica tega ati onega akademskega strokovnega društva. H Občni zbor društva »Dom visoko-Solk«. 10, t. m. se je vršil občni zbor mladega društva, ki edino združuje elužateljice slovenske univerze z namenom, da potrebnim študentkam gmotno pomaga. Z nakolikeno pomočjo banovine in države, še bolj pa s podporo nekaterih zasebnih dobrotnikov ee je društvu posrečilo ustanoviti in vzdržati »Dom vieokošokk«. V zadnjem letu se je oskrbovalo v njem 34 viso-košolk za mesečno oskrbnino od 150 do 500 dinarjev. V dveh letih, odkar »Donu obstoji, se je kulturno življenje nažih akademijark, tudi po njegovi zaslugi, lepo dvignilo in poživilo. Za predsednico novega vodstva '»Doma vi-sokošolk« je izvoljena Nika Tauferjeva. ■ Uspela proslava ljubljauskih trgovskih akademikov. Za 60 letnico Cankarjevega rojstva so vprizordli študentje trgovske akademije njegovo »Lepo Vido«. Režiser Milan Skrbinšek in mladi, požrtvovalni igralci, ki je med njimi nekaj resničnih igralskih talentov, so svojo dokaj težavno nalogo izvrstno opravili. Zato jih je tudi mnogoštevilno občiustvo nagradilo s ploskanjem ■ Greznico stare Emone so odkrili delavci, ki kopljejo temelje vseučili-ske knjižnice v Ljubljani. Kanali sitare emonske greznice eo bili razcepljeni pod današnjo Gregorčičevo in Hilšer-jevo ulico in pod delom Novega trga in eo se združili ob Ljubljanici. C 30 milijonsko posojilo je dovolil Mestni občini ljubljanski upravni odbor Državne hipotekarne banke, Odobritev tega posojila je bila vezana na uspeh emisije obligacijskega posojila v višTt/i 20 milijonov dinarjev, s katerimi bi Mestna občina krila svoje stare Banka Barudi 11. Rue Auber. PAKI? (9e) Odpreinlja denar * Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni tiradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na na*e čekovne račune: Belgija: ŠL 30(54-64. Bruxetle.i»: Holandija: št 145* 68. Ded Dienst: Francija št 1117-94. Pariš; Lusem-burg: št. 5967. Luxeniburg. Na zahtevo pobijemo brezplačno naše čekovue nakaznice dolgove pri Mestni hranilnici. Do 10. t. m., ko se je končalo vpisovanje obligacijskega posojila, je bilo namesto 20 milijonov vpisanih že dobrih 37 milijonov, zato je zdaj Mestni hranilnici zagotovljeno še posojilo Hipotekarne banke. H Jugoslovansko-italijanska zbornica ▼ Beogradu in Kirnu. Zaradi priprav za ustanovitev te Gospodarske zbornice se je pripeljal v Beograd zastopnik italijanskih gospodarskih korporacij. Naša vlada je na tako ustanovitev pristala. ■ Slovenka — druga Frančiška Gaal. Beograjčani se te dni navdušujejo za film »Dekle Irena«, kjer igra vlogo 14 letne Irenino sestre mlada Slovenka Geraldina Katnikova, hčerka šefa jugoslovanske tujskoprometne pisarne na Dunaju. Geraldina Kat, kakor se imenuje s skrajšanim filmskim imenom, je baje res izreden talent. ■ Pri podiranju bukve se je smrtno ponesrečil 34 letni delavec Anton Gril, ko je v gozdu »Lore« med Št. lijem in Lipjem žagal veliko bukev. Ko se je hotel pred padajočim drevesom umakniti, mu je na vlažni travi spodrsnilo in ie padel, pri tem pa je vsa teža 3000 kg težke bukve zgrmela nanj, mu razbila glavo in zdrobila prani koš in ude. Nesrečni delavec je bil'seveda pri priči mrtev. ■ 11 mcsecev bo sedel nezaposleni delavec Vinko Špurer iz Košakov pri Mariboru, ker je tri mesece živel od krajo konjskih repov; porezal jih je bil nič manj ko 21 konjem. Repe je prodajal po 30 dinarjev kilo. ■ 30. t. ni. stopi v veljavo kolektivna pogodba za vse pekovske delavnice v Mariboru in okolici. Po novi pogodbi, sklenjeni med združenjem pekovskih mojstrov v Mariboru in zastopstvom pekovskih pomočnikov, velja za pekarne GOurni tedenski delovnik. Nedeljskega počitka je 36 ur. Po novi kolektivni pogodbi se gibljejo tedenske mezde za pomočnike od 420 do 230 dinarjev. Morebitne višje mezde ostanejo seveda še v veljavi. ■ Ljubljanska graverska šola bi bila s premestitvijo strokovnega učitelja Užnika skoraj izgubila, možnost nadaljnjega obstoja, ker je bil premeščeni učitelj edini strokovnjak za g ra verstvo. Ministrstvo je premestitev preklicalo in tako bo šola — letos ima 12 učencev — ostala v Ljubljani še nadalje. ■ 18. t. ni. je v 56. letu starosti umrl Fran Jezeršek, ravnatelj Narodne tiskarne v Ljubljani. Pokojnik se je 1. 1897 % vso ljubeznijo posvetil tiskarski stroki. Zadnjih 15 let je bil ravnatelj Narodne tiskarne. Na zadnji poti eo pokojnika spremili dne 15. t. m. ravnatelji, faktorji in drugi nameščenci ljubljanskih tiskarn. H Aretacija nevarnega zmikavta. Na ljubljanski postaji so te dni aretirali mladega elegantnega gospoda, ki so je izkazal za trgovskega potnika Ivana K o 1 i t a iz Cavtata, a se je pri preiskavi pokazalo, da ima pri sebi mnogo legitimacij na različna imena. Našli so pri njem tudi večji znesek denarja in drugih vrednosti in ugotovili, da je že dalje časa na progi Ljubljana—Zidani most izmikal sopotnikom denarnice in prtljago. Pravega imena prevejanega tatu policija še ni dognala. ■ Umrl jo zagrebški univerzitetni profesor Ivan Mazek. Odlični znanstvenik, ki je bil pred 1. 1919 profesor za kemijo in matematiko na realki v Zemunu, od 1. 1919. pa profesor za organsko kemijo na tehniški visoki šoti v Zagrebu, je vse svoje življenje posvetil delu. Napisal je lepo število razprav in več učnih knjig o svoji stroki. ■ V Ljubljani, Beogradu in Zagrebu bodo razširili telefonsko omrežje. Ministrski svet je s posebno uredbo pooblastil poštnega ministra, da izvede razširjenje telefonskih instalacij in Ali sie rojeni v zsiiimenfu Staelca ? Kaj prerokujejo zvezde tistim, ki so se rodili v ozvezdja »Strelca« in v znamenju »Jupitra«, to je v dneh od 23. novembra do 22. decembra. Mod 23. novembrom in 22. decembrom stoji sonce v ozvezdju »Strelca«. Vladajoči planet je Jupiter, planet dobrote in modrosti. »Jupitrove* dobre lastnosti so: zvestoba, odkritost, poštenost, optimizem.; slabe strani pa: lahkomiselnost., muhavost, razdražljivost, bahavost. Ljudje, rojeni v tem ozvezdju, so širokogrudni, odkriti, pošteni in mislijo bolj na delo kakor na uspeh. Vedno jih žeja po delu. Včasih imajo te vrste ljudje na videz dvojni značaj, notranjega in zunanjega; drzni so, neustrašni, obenem pa zelo občutljivi in nedostopni, zato jih je tudi težko prav spoznati. Večjidel so duhoviti in spretni, pridni, včasih vihrave volje, pa tudi hudobni znajo biti. Čut za pravičnost imajo močno razvit, in nasproti drugim ga stopnjujejo, četudi do osebne žalitve. Njihova bistrost in naglo razumevanje se kaj naglo prilagodi noi'im idejam in r.ačinu življenja. Hitro se razburijo in brez vzroka. Vedenje v znamenju »Strelca« rojenih je ljubeznivo in je le nasproti sovražnikom oprezno in nezaupljivo; navadno so pa zaupljivi in veseli ter mladostni še v visoki starosti. »Strelec* ljubi neodvisnost in ne prenese vezi. Neskladno okolje ga razburja. Večkrat se moti v sebi in v drugih. Boječnost se pri njem menjava s tvegavostjo. Ker je moder in družaben in navadno tudi uvideven, rad razglablja o verskih in duševnih vprašanjih. Prva polovica »Strelčevega* življenja je zaradi zgodnje očetove smrti ali denarnih izgub v družini dostikrat slaba. Vendar se jim sko-| raj vedno posreči splavati na vrh. \ V tem znamenju rojeni imajo malo bratov, a se dobro razumejo. Večkrat imajo »strelci* skrivne skrbi zaradi očeta uli tasta; to jih dostikrat spravi v nevšečnost in v denarne izgube. »Strelci* imajo malo otrok, a še od teh se utegnejo ločiti. Navadno srečujemo pri njih dve ali še več zakonskih zvez ali pa dolgotrajna prijateljstva; eno od njih pa ne bo nič prida. Prva polovica življenja ima za >Strelca* mnogo zaprek, pozneje se jim pa sreča nasmehne. Okoli SO. leta jih večkrat zadevajo izgube, padci, živčne bolezni ali nesreče. »Strelci* mnogo potujejo. Neredko jih zaloti smrt na tujem. Eden od staršev umre, medtem ko se oni Srečonosni streli V svojo žrtev se je zabubila Ljubezenska drama s srečnim koncem n. č. I. Pariz, novembra. Vročega poletnega dne je bilo, ko je steklo mlado, z;,Io dekle v neko hišo v ulici Forte-Martin. Razburjeno je preskakovala kar po dve stopnici in pozvonila po kratkem obotavljanju na vratih, kjer je blestela bela ploščica z napisom: Robert Dupont. Ko so se vrata odprla, je potegnila samokres. Trikrat je ustrelila in stekla, kar so jo noge nesle, na najbližnjo policijsko stražnico in vsa zasopljena dihnila: »Pravkar sem ustrelila svojega ljubimca.« Tri mesece se je Robert Dupont boril s smrtjo v velikem pariškem sanatoriju. Naposled sta vendar zmagali mladost in zdravniška umetnost; mladi mož je bil rešen. Rane, ki so mu jih prizadele tri krogle, eo se toliko zacelile, da je mogel na sodišče, kjer so sodili njegovo napadalko. Sramežljivo in boječe je sedela na Obtožni klopi in čakala, kdaj jo bo sodnik poklical. »Tega gospoda ne poznam!« Začela je plaho in obotavljaje se: »Obljubil mi je, da se bo poročil z menoj. Bila sva prijatelja leto dni in vsak dan mi je prisegal večno ljubezen. Dokler nisem lepega dne prejela pismo, da je vsega konec. Ogorčenje in bolest sta mi zameglila um, nisem bila več gospodarica svojih dejanj. , Stekla sem v njegovo pisarno in ko so se vrata odprla, sem sprožila. Takoj nato sem zbežela. »Zdaj bomo zaslišali gospoda Du-ponta,« je dejal predsednik. Eleganten visokorasel mladenič, z obvezano levo roko, je stopil v dvorano. Ko ga je obtoženka zagledala, je vzkliknila; »Saj... oprostite... tega gospod« vendar ne poznam!« »Tudi jaz te dame ne ]>oznam,< je odvrnil Dupont, »in prav to sem tudi dejal preiskovalnemu sodniku, ko me je obiskal v bolnišnici. Takrat mi seveda ni verjel, le smehljal 6e je, misleč menda, da so to le vročične blodnje. Zdaj pa potrjuje mojo izjavo tudi dam« sama. Stvar je torej taka, da drug drugega ne poznava. Obtoženka je preplašeno zašepetala: »Ne, gospod, vi res niste moj prijatelj.« . »Žal, gospodična, nikoli nisem ;mei te časti...« »A vendar ee pišete za Roberta Du-ponta?« ga je vprašal predsednik. »Da, tako mi je ime,« je potrdil vprašanec. »In stanujete v ulici Porte-Martin?« »Seveda.« Sleparija z imenom Kmalu so razvozlali uganko: Obto-ženkin ljubimec je bil poročen in se je skrival za imenom Roberta Duponta, vedoč za njegov naslov. »Zato nisem smela nikoli v njegovo pisarno,« je ogorčeno vzkliknila obtoženka. »Sestajala sva se vselej v nek' kavarni, pismo sem mu pa morala pi" 6ati poštno ležeče.« In obžalovaje je pristavila: »Seveda bi bila morala prej pogledati, preden sem ustrelila.« »Tudi jaz tako mislim,« je zategni' ,namestnik' nezvestega ljubimca. »Prihranili bj mi bili velike nevšečnosti.« »0 gospod, prosim vas, oprostite mi.« je zaihtela obtoženka s solzami v očeh. »Zelo mi je hudo, da sem vas ranila; saj niste nič krivi, ko pa res niete nio> prijatelj...« In tako je vzcvetela ljubezen... »Tudi meni je žal, da nisem vaš pr*; jatelj,« je galantno odgovoril mladi mož. Nato se je obrnil do predsednika s prošnjo, naj milo sodi, češ da se ne čuti nič več oškodovanega. Sodišče je upoštevalo njegovo prošnjo in je obsodilo ljubko napadalko le^pogojno na šest mesecev zapora. Obtoženka se je za milo kazen vsa srečna zahvalila, in odšla iz sodne dvorane z roko v roki z Robertom Dupontom — le da je bil to pot pravi Dupont. Večerja pri milijonarju Vanderbiltu Newyork, okt. — O čudaški večerji pri enem izmed članov milijonarske družine Vanderbiltov govori vsa ame-riška družba. Večerja je bila kajpak imenitna, o tem ni dvoma, saj so postregli gostom z najokusnejšimi jedmi, ki si jih morejo takšni bogatini privoščiti. Dame so prišle v razkošnih večernih toaletah, gospodje pa vsi v :!naenieur-. SchulefHTL) (Deulschland STROJEGRADBA (ZNANOST O POGONU, ELEKTROTEHNIKA) AVTOMOBILSKA IN AVUATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO. 1 mude daleč od domače hiše ali v tujini; včasih umre tudi oče na potovanju. »Strelci« imajo navadno ugledne prijatelje; pri njih dobe pomoč, če je sila. Imajo pa tudi lažnega prijatelja, ki jim krade čast. Včasih if.ia-jo tudi več sovražnikov, ki jim strežejo po življenju ali pa ogražajo njihovo zal:onsko srečo, x>Strelce* utegnejo nadlegovati bolezni v vratu, ušesih, bronhijah; potem putika, protin, krčne žile in otekline na nogah; v splošnem so pa še dokaj dobrega zdravja. z. omrežja v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. Za ta dela se sme izdati 55 milijonov dinarjev. Od tega jo določenih 38 milijonov za nakup central in drugih telefonskih naprav. Ta znesek bo poštno ministrstvo vrnilo najkasneje v 5 letih. Ostalih 17 milijonov, namenjenih nakupu zemljišč in adaptaciji zgradb za telefonske centrale, bo pa poštni minister kril s posojilom pri Poštni hranilnici. /_ ■ Lastni interes vsakega bolnika, ki se želi iznebiti naduhe, pljučnih in drugih sorodnih bolezni, zahteva, da se okoristi s ponudbo* že več let obstoječe veleugledne tvrdke Pulil-inanu & Co., Berlin 596, Miiggel-strasse 25, 25 a in brezplačno ter poštnine prosto naroči poučno brošuro s slikami. Glej tudi oglas! Skoraj nove fttvalne stroje »Singer", „Pfaff“, „Gritzner“, in druge za polovično nakupno ceno dobite edino pri ■,PROMET" (nasproti Kriianske cerkve) fraku. Servirali so na zlatih krožnikih. Večerja je bila pa zato čudaška, ker so slehernemu gostu pred večei^o zavezali oči... Večerja je bila zelo zabavna, in navzoči milijonarji trdijo, da jim še nikoli ni šla jed tako v slast, kakor večerja pri Vanderbiltu, čeprav so morali šele po okusu ugotoviti, kaj jedo, ker videli seveda niso ničesar. Tako delajo milijonarji, in milijonarjev ni kdo ve koliko, milijon je pa takih, ki nimajo kaj deti v usta, čeprav imajo noč in dan odprte oči. * Stari bon ton n. c. D. Pariz, nov. — V današnjih časih, ko vlada neotesanost povsod, je tehle deset zapovedi o lepem vedenju nekam, kako bi rekli... nekam stare so in plesnive in ne spadajo v današnji čas. Srečali smo jih v nekem 150 let starem učbeniku o lepem vedenju. Takole se glase: 1. Bodi dostojen, a ne napihnjen! 2. Bodi vljuden, a ne priliznjen! 3. Bodi zaupljiv, a ne vsiljiv! 4. Bodi ponosen, a ne napet! 5. Ne zamenjavaj ljubkosti s hlimbo! 6. Bodi zapet, a ne nepristopen! 7. Ne kaži veselja s krikom in vikom! 8. Bodi doma v vsaki vedi, a ne jahaj na nepomembnostih! 9. Ne domišljuj si zaradi svoje nadarjenosti! 10. Skušaj ugajati brez koketiranja! Stare in plesnive zapovedi? O, ko bi se le današnji svet po njih ravnal! Evropski ločitveni raj Pariz, okt. — Ameriško mesto Reno je že več let ločitveni raj v Ameriki. Tam se ločiš brez težave, da se lahko koj spet poročiš z novo izvoljenko. O tem mestu smo že nekoč pisali neko prav zanimivo storijo. Naši bralci se je bodo gotovo še spominjali. 2e tam smo povedali, da je v tem mestu vse zelo drago, hoteli in obedi, zlasti pa odvetniki in notarji. Zdaj so naposled evropski juristi zavohali kotiček v Starem svetu, kjer se človek tudi brez kdo ve kakšnih zaprek in stroškov lahko loči in vnovič poroči. Dognali so, da so holandske postave prav liberalne — in da se tam lahko ločiš kar tako mimogrede. Vest o tem evropskem ločitvenem raju se je kajpak brž raznesla po vsej Evropi. Zlasti Angleži, ki nimajo daleč, se prav radi zatekajo k nizozemskim uvidevnim sodnikom, da jih ločijo od njihovih tiranov in ti-rank. Zanimivo je pri tem to, da so tamkajšnji domačini že zavohali zakaj prihaja v poslednjem času toliko tujcev k njim. Ne bodi len — so zvišali cene hotelskim in zasebnim sobam, cene hrani in drugim življenjskim potrebščinam. Ker neprestano narašča dotok ločitve željnih zakoncev, bo ta ločitveni raj postal kmalu tudi raj za domačine, ki bodo na račun tujcev obogateli. * Kvartaška strast Budimpešta, nov. — .Zena nekega budimpeštanskega ministrskega svetnika je bila tako vdana igri, da je zanemarjala gospodinjstvo in se je neprestano klatila po salonih, kjer so pozno v noč igrali bridge. Mož je ženo večkrat trdo prijel, ker se pa ni hotela spametovati, je odšel od nje. Toda ženi to ni šlo preveč do srca, temveč je kvartala dalje. Naposled je šel ministrski svetnik na sodišče in zahteval ločitev zakona. Mlada žena je moža resnično ljubila, zato si je gnala zadevo tako k srcu, da se je prejšnjo soboto zastrupila. Ni dosti upanja, da bi obstala. • Ičalca odvadite cdU&UoUUa ftC4ftazh& ~ od fUiace Vam pove jugoslovanska izdaja knjige dr. Irvinga, člana društva za uničevanje alkoholizma. Nasveti in recepti domačih sredstev za družine, ki hočejo svojce neopazno odvaditi pijanstva. Dr. Ir-ving ni trgovec in ničesar ne prodaja. Knjigo razpošilja zgolj iz človekoljubnosti SrezpZadno Kdor hoče, lahko priloži v naših znamkah din 10'— za poštnino. Drugih stroškov in carine ni. Naslov: Societč pr. le combat de 1’alcool, dep. 60, Dr, Austin Irvin?, B. P. 32, Pariš — X. (Na pisma v Pariz nalepite znamko za din 4’—.) Viharno življenje nagrajenega dramatika Mornar, zakotni prodajalec in pisun 0’Neill, mož, ki vidi vse črno, groteskno, perverzno: zato ga Američani, njegovi rojaki, nic prav ne marajo b. 1. D. Newyork, 13. nov. »Srečen sem kakor konj, ki je dobil nagrado!« je vzkliknil Evgen 0’Neill, ko so časopisni poročevalci prišli k njemu in mu povedali, da je dobil letošnjo Nobelovo nagrado za književnost. Na njihovo vprašanje, kaj bo zdaj počel, je odgovoril: »Že dve leti pišem ciklus osmih dram. v njem mislim ustvariti ne-ameriško enciklopedijo petih rodov, od leta 1828. do 1323.% Potlej je dodal z nasmehom: »V gledališče zaidem le redko, še k svojim lastnim dramam ne. Ljubim »Port, posebno boks in kolesarske dirke.« Evgen 0’Neill je vstal in se poslovil °d obiskovalcev. Vse na njem izdaja osebnost: velik je in suh, čelo ima visoko in pod njim mu gore vročične °či. črni brki so v živem nasprotju s sivimi lasmi. Tak je 0’Neill, Nobelov nagrajenec za leto 1936. V pustolovščine! Evgen 0’Neill se je rodil 1888 v Newyorku kot sin irskih staršev. Njegov oče je bil ugleden gledališki igraje; posebno je zaslovel s svojo vlogo grofa Monte-Crista. Hotel je, da bi se tudi njegov sin posvetil gledališču, toda Evgen ni za deske, ki pomenijo svet, kazal preveč navdušenja; za vse drugo bolj. Mladi mož je začel svoje študije na Univerzi v Princetonu. Toda imel je očitno preveč domišljije, kajti neki gospod, ki je ni imel prav nič, rektor Univerze, ga je kaj kmalu odslovil. Ta rektor se je imenoval Woodrow Wil-son: njegovo ime je bolj zaslovelo, ko je postal predsednik Združenih držav. Evgenu 0’Neillu je bilo takrat osemnajst let. Prost ko ptička na veji, si je sklenil malo pobliže ogledati življenje in svet. In ena izmed prvih večjih pustolovščin, ki je padel vanjo, je bila... poroka. Oženil se je z ena in dvajsetimi leti, a ne za dolgo; ko se je ločil, se je odpeljal v Srednjo Ameriko, zanašaje se, da bo tam našel ne samo zlata, temveč tudi tistega, česar si je najbolj želel: doživljajev in prigod. In želja se mu je res izpolnila, če že ne zastran zlata, pa vsaj zastran dogodivščin. Poskusil se je v neštetih poklicih, služil za navadnega mornarja na primitivnih osebnih parnikih in na tovornih ladjah, opravljal poročevalsko službo pri nekem zakotnem lističu in prodajalsko v raznih dvomljivih predmestnih trgovinah in prodajalnah. Leta 1918. se je v drugo oženil, a kaže, da se od prve skušnje ni dosti naučil, kajti kaj kmalu se je ločil tudi od svoje druge ženč... da se je v tretje oženil. Prva dela Pisati je 0’Neill začel leta 1914. Takrat je bila zima posebno ostra in pisatelj-začetnik je moral zbrati vso energijo, da je svoje delo srečno dokončal; kajti prebival je v letni hišici, kjer je skozi vsako špranjo brila zima v sobo. Prve njegove drame so bile posvečene morju in pomorščakom. Toda pisanje samo še ni zadoščalo: treba je bilo drame spraviti na oder! šele leta 1919. so študentje poskusili zaigrati neko njegovo igro v zakotnem gledališču »Greenwich-Villageu«. V dvorani je bilo prostora komaj za 100 ljudi, in še ti niso bili enih misli: skoraj večer za večerom so si tisti, ki so proglašali 0’Neilla za velikega dramatika, in drugi, ki so trdili, da takega šarlatana še živ dan niso videli, skakali v lase. Takšna razdvojenost misli vlada o 0’Neillu še danes, samo ne več zgolj v zakotnem gledališču, temveč v vsej USA. Sicer so te dni vsi ameriški listi z velikimi napisi oznanjali 0’Neillo-vo slavo, toda mnogo bolj kakor pri njegovi dramski umetnosti so se ustavljali pri čedni nagradi, ki jo bo dramatik dobil: 45.000 dolarjev (2 milijona din) niso maCje solze! Kajti v Ameriki je sleherni uspeh tem bolj blesteč, s čim več ničlami se da izraziti. še prav posebno poudarjajo to gmotno stran uspeha pri 0’Neillu, možu, ki se mu še do danes ni posrečilo. da bi si pridobil simpatije ameriškega občinstva; a ker je o takem nagrajencu nekaj vendarle treba napisati, že iz spodobnosti, pišejo Američani pač o zvenečih dolarjih, ki jih bo dobil — rajši kakor o preziranih dramah, ki so mu te dolarje prislužile. Osovražen pisatelj Toda verjemite mi: pred trinajstimi leti tudi tolikanj častna in žvenkečoča nagrada ne bi bila spravila zapetih ameriških listov do tega, da 0’Neillovo ime le omenijo; tako so ga sovražili in prezirali. Danes sicer vsi yankeeji priznavajo, da je nagrajenec najboljši ameriški dramatik, toda zato še zmerom ni med njimi prav nič priljubljen. Sicer pa tudi ni čudno: ne samo da pove 0'Neill Američanom vso neprijetno jim resnico v obraz — pove jim jo vrhu tega brez humorja (že to je za Američana velik greh!), pove jim jo zraven kar moči črnogledo. Njegove drame spominjajo po svojih tragičnih zapletljajih na najneprijetnejše Strindbergove žaloigre in jih celo še prekašajo. Vrhu načenja 0’Neill le prerad vprašanja, ki so za Američane posebno kočljiva in nerodna: problem zakona na primer in vprašanje prostitucije. Nagrajenec zavzema v Ameriki nekako takšno mesto kakor njega dni Zola, Flaubert in Ibsen v Evropi. Toda Evropa je bila že takrat manj zapeta in manj svetohlinsko sramežljiva, kakor je bila včerajšnja in celo današnja Amerika. 0’Neillove drame so polne grozot, umorov in samomorov; v njih so doma do malega sami blazni in perverzni, skratka bolni tipi. V današnji dobi, ko je svet že tako dovolj črnogled in nesrečen, res ni čudo, da ameriška kritika in z njo občinstvo ne koprnita baš preveč po taki dramatiki. Tudi cvetlice prinašajo posebno pobožne vernice, toda hitro jih jim poberejo vratarji, ker je prinašanje cvetja prepovedano. Kaj je ljudem šinilo v glavo, da so začeli mumije moliti, še ni dognano. Nočni obisk Newyork, nov. — Gene Bushnell, gozdar v Sveti Barbari v Kaliforniji, je kar na lepem odpovedal službo. Ko boste prebrali njegovo dogodivščino, se ne boste več čudili. To, kar je doživel, je presegalo njegov pogum in njegovo hladnokrvnost. Bushnell se je nekoč ponoči prebudil in zdelo se mu je, da ! ga nekaj liže po obrazu in da j mu hoče potegniti odejo s po- j stelje. Drugo jiitrc j? stikal ( okoli koče in opazil — levje j sledove. Pri priči je rešil ugan- ’ ko nočnih ljubeznivosti. Odpravil se je na pot in odpovedal službo, zakaj kdo bi le imel toliko poguma, da bi živel mirno dalje v taki »prijazni« okolici! Pisateljev domislek Filadelfija, nov. — Neki pisatelj iz Filadelfije je napisal novo knjigo, pa jo je kakopak hotel brž spraviti v denar. Razglasil je, da je tiskarna zagrešila v besedilu neko napako SkamosiJUuUotut: Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo in je zato tako blag in izdaten., Najbolj znane 0’Neillove dram« so j zato bo tistemu, ki jo najde, iz- Ana Christie«, »Cesar Jones«; *ču den gledališki odmor«. »Ano Christie« poznamo tudi v Ljubljani. Zadnja leta živi Evgen 0’Neill precej sam zase v Seattlu (država Wa-shington); tam tudi išče in najde tipe za svoje' drame. C. R. Nova vera v Londonu c. D. London, nov. — V Londonu je vzcvetela čudna nova vera: oboževanje mumij. Služba božja se vrši, če smemo tako reči, v Britanskem muzeju. Med vernicami je posebno mnogo žensk. V globoki pobožnosti se obračajo s svojimi prošnjami na mumije kraljev in drugih visokih egipčanskih dostojanstvenikov. IS rV\odvL unio Din 2900 NADUGOROČNUOTOTU KAPARA Din 320.-/12 RArAPOOin 240^M. plačal 25.000 dolarjev (1 milijon dinarjev) nagrade. čez teden dni je pisatelj prodal vseh 175.000 knjig, in to mu je vrglo tolikokrat po poldrugi dolar. Neki newyorški hlapec je prvi našel tiskovno napako in tako spravil čedno vsotico 25.000 dolarjev v svoj prazni žep. Pisatelj mu je z veselim obrazom izplačal nagrado, saj je bil prodal vse knjige in je kljub izplačilu nagrade zaslužil še lepo vsoto zvenečih dolarjev. Grof Covadonga se ne bo več ženil Samo »v Schichtov RADION VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Pariz, okt. — španska kraljica Viktorija se je pripeljala iz Newyorka v Cherbourg, odkoder je odpotovala na riviero. Vozila se je z največjim parnikom »Queen Mary«, ki je tokrat prvič imel kraljevskega gosta na svoji palubi. španska kraljica, ki se je v septembru z vso naglico odpravila k bolnemu sinu, grofu Covadongi (o tem smo že pisali), se je lahko zdaj, ko ji je sin že ozdravel, spet vrnila. Pred slovesom je imela s sinom še resne po- govore. Njegov ločitveni proces z Edel-miro Sampedro še zmerom ni pri kraju. Do zdaj je njegova žena do- segla le to, da ji mora mož plačevati vsak mesec 250 dolarjev vzdrževalnine. Po vsem svetu so bili že raztrobili novice, da se namerava infant Al-phonso takoj po ločitvi vnovič poročiti, češ da si je izbral za bodočo ženo spet Kubanko, dva in dvajsetletno četka... Marto Rocolortovo, prikupno fotografinjo. Kraljica Viktorija je sinu tako dolgo prigovarjala, naj vendar ne sklepa spet morganatskega zakona, dokler ji ni infant Alphonso obljubil, da se ne bo ženil. * Kaj ženske rade jedo n. Pariz, novembra. — ženska dvajsetih let se najrajši posladka z okusno uvodno jedjo, z mlado, svežo zelenjavo, šampanjcem, sladoledom, in z obilico vseh mogočih sladkarij. Tako trdi vsaj francoski fiziolog Boutet. S tridesetimi leti jedo ženske najrajši ostrige, jastoge, kaviar in gosjo jetrno pašteto, vse te dobrote pa rade zalijejo z rdečim burgundcem in poplaknejo še s črno kavo. štiridesetletnice se zadovolje z mineralno vodo, pečeno piško in sadjem, pogače, belega kruha in sladkarij se pa skrbno izogibljejo. Ko ima ženska pet križev na hrbtu, ji pa vse te »diete« ni več mar: takrat se začne ves spored spet od za- Po milu iih boste spoznali.. Snaga je zdravje in življenje1 a 99 Po tem geslu se ravna Nizozemec — In porabi 16 krat toliko pralnega mila kakor Jugoslovan! Zato pa na Nizozemskem tudi najmanj umirajo — pol manj kakor na Francoskem I (n.R-O) Amsterdam, nov. Neki angleški statistik si je postavil za nalogo, da bo natanko ugotovil, koliko mila porabijo razne evropske države in kakšne sociološke in zdravstvene nauke lahko iz tega črpamo. če se vam morda zde ta poizvedovanja na prvi pogled prav tako jalova kakor nepotrebna, boste kmalu videli, da se pošteno motite. Anglež je namreč dokazal, da obstoji neka zveza med umrljivostjo ljudi in množino mila, ki ga v tisti državi porabijo. Angleški učenjak je v svoji skrbni natančnosti razdelil milo v fino, toaletno in v navadno, pralno milo. Takale je njegova statistika (prva številka pove, koliko toaletnega mila porabi povprečno na leto vsak prebivalec navedene države, druga številka pa pokaže, koliko ljudi umre v isti državi na 1000 prebivalcev na leto): Poraba toalet- Država nega mila Umrljiv Danska 682 g 10,8 Nemčija 640 g 11,1 Anglija 549 g 12 Italija 458 g 14 Francija 368 g 15,6 če pregledamo to statistiko, nas preseneti ugotovitev, kako malo mila porabijo na Francoskem, čeprav ga tam največ izdelajo. Pa ni nič čudno, saj je znana resnica, da ima čevljar najbolj raztrgane podplate. Po drugi strani pa opazimo, da so številke v teh dveh stolpcih obratno sorazmerne. Tak potem le drži trditev o zvezi med ftnrlji-vostjo ljudi in porabo mila? Znano je, da ljudje na Francoskem boljše reči jedo in bolje žive kakor v Nemčiji*. Zakaj je torej na Francoskem umrljivost ljudi kar za 4'5 točke večja od umrljivosti v Nemčiji? Morda porečete: v Nemčiji je socialno zdravstvo na višji stopnji kakor v Franciji. Pa obrnimo: ali se boste upali trditi, da je socialno zdravstvo v Italiji na boljšem ko na Francoskem? Ta domneva je že manj verjetna. Torej igra uporaba mila le odločilno vlogo. Pa dopolnimo te številke še z drugimi. Na Nizozemskem pride na leto povprečno na vsakega prebivalca le 521 gramov mila, in vendar jih umre od 1000 prebivalcev povprečno le 8'11. Te številke postavijo torej na glavo vse ugotovitve našega vrlega Angleža. Saj porabi Nizozemska dokaj manj mila kakor Danska, in vendar je njena umrljivost najmanjša! Toda to protislovje je samo navidezno. Kajti čeprav Holandska nima rekorda v toaletnem milu, se pa toliko bolj postavi s porabo navadnega, gospodinjskega mila. Evo vam dokaza v spodnji splošnejši razpredelnici (številke povedo, koliko navadnega mila porabi na leto povprečno vsak prebivalec navedenih držav): Poraba pral-Država nega mila Holandska .... 14'35 kg Združene države . . 9'98 kg Danska ...................9'54 kg Belgija ...... 9 08 kg Francija . , , . , 815 kg Anglija.................. 811 kg Nemčija . . . . , 6'81 kg Madžarska . . . ■ 6'34 kg Italija ...... 4'55 kg Avstrija ..... 4'54 kg Sovjetska Rusija . . 2’72 kg Poljska...................1'36 kg Jugoslavija .... 091 kg Kitajska..................0'23 kg Z drugimi besedami: če že Holandska ne porabi toliko toaletnega mila, pa ga toliko več porabi za snago in čistočo sploh. In morda tiči ravno tu eden glavnih vzrokov, da je Holandska tako zdrava dežela. Zanimivo je tudi to, da porabi Francoz sicer za polovico manj toaletnega mila kakor Nemec, zato je pa to razmerje pri gospodinjskem milu ravno obratno. Ali naj iz tega sklepamo, da neguje povprečni Nemec le svojo zunanjost, Francoz pa skrbi predvsem za snažnost svojega stanovanja in perila? Ne, pravijo Nemci, in prav imajo. Kajti povprečni Nemec ne skrbi za snago v hiši in za čistost perila nič manj kakor povprečni Francoz. Le to bo najbrže, da je francosko milo cenejše in da Francoz ne varčuje z njim tako hudo kakor Nemec. (Pa amsterdamskem (Telegrafu«.) Zanimivosti z vsega sveta Povprečno 70 smrtnih nesreč se zgoili vsak dan v Nemčiji. Oti lega jih pride ‘20 na prometne nesreče. V Londonu ne bo več tramvaja. Angleški parlament je potrdil posebno uredbo, ki ukinja tramvajski promet v Londonu in ga nadomešča z avtobusnim. Golobom rojstnega kraja je zapustil 4 milijone dinarjev čudaški ogrski bogataš, ki so ga ljudje še za živega imenovali »očeta golobov«. Sorodniki so vse poskusili, da bi oporoko ovrgli, toda sodišče jo je vendarle potrdilo. Zdaj so v Gyuru — tako se kraj imenuje — že zaceli graditi velikanski golobnjak. 2 leti bo sedel neki Ceylončan, ker je pobil 1000 opic. Oblasti so mnenja, da je tako uničevanje živali hudodelstvo. Avstralska vlada vabi belec in je zato ukinila vse pristojbine in kavcije za doseljence. Belcev se je od leta 1922. do 1928. priselilo v Avstralijo le 92.588, število domačinov in Japoncev je pa sorazmerno naraslo mnogo bolj. Spremembo v poklicih in pri ženah je ljubil stotnik Artur Elleot, sin grofa Saint Germa i na, ki je nedavno umrl v starosti 62 let. Za svojega življenja je spremenil kar 80 poklicev, oženil se je pa štirikrat. Čuden samomor je hotel izvršiti 1 "letni grafični vajenec Bela Szabo Iz Budimpešte. Zagledal se je bil v gospodarjevo hčerko in ker ga ni marala, je vlil iz svinca njeno ime — Elizabeta — in ga v samomorilnem namenu požrl. Fanta so z operacijo rešili »težke« smrti. Vzor ljubezni do dela bi lahko imenovali Johna Burnsa iz Londona, ki je že 22 let v pokoju, pa vsak dan že na vse zgodaj hiti na zastonjsko delo v razna dobrodelna društva. Nesrečni zakoni polnijo norišnice. Statistično so ugotovili, da je od 01 tisoč 222 ameriških norcev največ takih, ki jih je v blaznico pripeljalo nesoglasje v zakonu. Vdovci in vdovo so na drugem mestu, in Šele na tretje mesto pridejo ponočnjaki in pijanci, V Lhasi, glavnem mestu Tibeta, so šele zdaj učakali film: te dni so namreč odprli prvi kino. Klub letečih »dedov« imajo v ameriškem mestu Breadfordu. Član more postati samo oni letalec, ki ima že vnuke. Med »letečimi dedi« je mnogo takih, ki uganjajo v zraku kar prave umetnije. 700 milijonov let stare okameniiie majhnih morskih živali je našel v Queenslandu v Avstraliji ravnatelj sidneyskega muzeja. Lepota žene hitro vene ali z uporabo Uran kreme ne, ker je Uran krema edinstveni kozmetični proizvod, kateri naredi baržunasto mehko polt ter cvetočo kot majske rože popek. — Zahtevajte povsod divni ta balzam za polt — mnogo pohvaljeno — Uran kremo! na&A dni V tej rubriki lahko sedeluje vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati Ol m DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTMTKA v INDIJI Tramvajska vljudnost Prejeli smo: Kolikokrat so že listi pisali o vljudnosti (ali bolje nevljudnosti) naših kavalirjev v tramvaju in na vlaku! Toda videti je, da je vse skup bob ob steno: Kranjec je rovtar in rov tar ostane. Prav te dni sem bil priča prizoru, ki potrjuje resničnost gornjega iz-relca. Peljal sem se v p;WpsrjKomandir žandarmerijske stani-ee« beremo včasih v naših časnikih. Zakaj tujke, Če imamo lepe domače besede? Za bžandarme« in s>žandar-merijo« imamo tako lepa in predsta-votvorna izraza, da bi nam ju še večji narodi lahko zavidali: orožnik in o rožniStv o. Tudi »komandir« ni slovenska ne srbohrvat-ska beseda: poveljnik bi se reklo po naše. In naposled je »stanica«, kolikor se spomnimo, beseda, oddana že ta drug pojem: za celico. Po naše bi se reklo po s ta j a. Zato mislimo, da bi bilo mnogo lepše, če bi rajši rekli »poveljnik orožniške postaje*. qu. 4. nadaljevanje Že čez nekaj dni smo ga imeli za pravega častnika naše stotnije ioveev na ljudi in reči moram, da se še zlepa ni kakšen človek tako imenitno ubral na nas kakor ta ameriški pisatelj. * V jutru četrtega dne so spočili v gozdu prvi str&, 6e že z Lenhajevimi predstražami. Dva dni pozneje emo se že po predpisih sprijeli. Polkovnik je moral razvid celo (Stotnijo, in previdno, a z jeklenim korakom 6ino prodirali v gozd. Mi častniki 6mo ostali na konjih; gaz za nami je bila vojaštvu vodnica. Vsakdo je iskal kritja in se je iz kritja zmerom zatekal spet v kritje, le naš Binns se ni zmenil niti za najpreprostejša bojna pravila, temveč je begal 6 svojim konjem brez glave eem in tja. Bil je pač civilist! Niti polkovnik niti jaz mu nisva rekla besedice graje, zakaj naposled je šel z nami kot bojni klatež in mu nismo imeli ničesar ukazovati. Meni je bilo žal, da se je tako brezglavo vedel, zakaj vsaj malo vojaškega razumevanja eem mu vendar prisojal. Jezdil je kar na elepo. Cez pleča obešena puška mu je plesala po hrbtu. Tedaj je na lepem skočil iz sedla in njegov konj je stekel na moje začudenje kar sam po svoji glavi za gosto grmovje in se tam akril. Bi trnu pn, popolnoma ponorel, je stekel naravnost na jaso in obstal, kakor da bi čakal božjega razodetja. In že so od vseh strani zapraske-tali streli. Binns je pri priči stekel za naj-bližnji grm. Neizmeren srd nanj me je popadel. Polkovnik je divje zarjovel: »Ali si boste brž poiskali kritje, diletant diletantski — he?« Toda Binns se še zmenil ni za hudo zalivko, temveč je tekel dalje, po pobočju navzgor — in takrat je kar završalo krogel okoli njega. »Binns!« sem prestrašeno kriknil. Vendar že se je vrgel na trebuh, ali prostovoljno ali ranjen, tega nisem mogel uganiti; ležal je za neko skalo — in zdajci se je zarežal k nam nazaj. Videl sem, kako so njegovi beli zobje zableščali sredi goste Črne brade. »Ostanite vsaj tam, kjer ste!« sem zarjul. Toda že je spet vstal in 6lekel vzravnan k nam nazaj. Sovražnik ga je obsul s salvami; padel je, pa je spet vstal, spotaknil se je, potlej je pa s tigrovskim skokom skočil v ia-mo, ki emo si jo polkovnik, jaz in naše ordonance izbrali za kritje. Bil je zdrav in čil ko kozel na planini. Mi smo bili pa ko risi nanj. Naše domačinske čete so se junaško borile in so prodirale natanko po predpisih, ki emo jim jih s trudom ubijali v vojašnicah v glave. Dokazali so, da so popolnoma kos težavnemu položaju, najsi bo že kakršen koli. Prodirali so od drevesa do drevesa, od jame do jame, streljali so mirno in premišljeno... le ta beli sahib je plesal okoli ko kakšna zdivjana deklina. Kaj si bodo le mislili o njem?! Polkovnik, hvala Bogu, ni držal jezika za zobmi. »He, slišite,« je suho dejal, »saj 6ie zreli za norišnico! Pod kritjem vas bom poslal nazaj. Prej vam bomo pa Še vbrizgnili malo morfija, da se bo poleglo vaše razburjenje.« Binns se že spet ni zmenil za te debele žalitve, temveč nam je pomolil pod uos odprto dlan. Košček zmečkanega svinca je ležal v njej. »Poglejte, gospod Strong,« je dejal mirno (nikoli ni polkovnika ogovoril z njegovim vojaškim nazivkom), »ali Hranilne knjižice vseh zavodov kupite ali prodaslo najbolje potom moje pisarne. Posojila, vezana na stednjo in večlelno mesečno odplačevanje, dobijo kredita zmožne osebe. RUDOLF ZORK, LJUBLJANA, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor Din 3'— znamka. je to izstrelek iz kajberskega pihalnika?« Strmeli 61110 v ta košček svinca. Pripomniti moram, da je strogo prepovedano prodajati domačinom orožje. Huda kazen je za tak prestopek, najsi bo za dobavitelja, če njega ali njegovega posredovalca ujameia bo 40"'---'^,». Tej prepovedi so se kakopak znali izogniti. Sami so si včasih izdelovali puške, nerodno orožje, ki pa vendar ni bilo od muh. Tem puškam smo pravili kajberski pihalniki. Kakor sem rekel, nerodno orožje, streljalo je pa vendarle. Polkovnik je zdajci postal čudno mil in dostopen. Obračal je svinec na vse strani, potlej je pa dejal: »Prav imate, toda zastran tega vam res ni bilo treba nositi kože na prodaj.« »Pač,« je preprosto odgovoril Binns, »hotel sem vam dokazati, da imam prav. Ko so pred nekaj dnevi padla prvi etreli. sem vam zmerom in zmerom ponavljal, da a* streljajo ie kaj-ber&kih ptoSK. Samo poglejte, ali mar veste, ii kakšnih pušk so tile Izstrelki?« Sklonila smo se niže k njegovi roki. Pri priči me je obšlo spoznanje in izgovoril eem ime neke zelo znane francoske tovarne za orožje. »Ree je,« je odgovoril Binns. »Toda prepričani ste lahko, da Francozi ne pošiljajo orožja tukajšnjim domačinom, najmanj pa našemu prijatelju Len-haju. Francoska ne ve nič o tem. Puške prihajajo po ovinkih semkaj. Prihajajo namreč s severa, dragi gospodje.« »Iz sovjetske Rusije,« je dopolnil besno polkovnik. In tedaj se mi je tako posvetilo v glavi, da sem pošteno zaklel. »Kaj vam je, Digger?« je vprašal Binns, »ali se vam zdi to tako čudno?« Zastrmel sem v polkovnika. »Sir,« sem zajecljal, »tale ženščina, ki sem vam o njej pripovedoval... Mahrila... saj sem vam rekel, da me je njen naglas tako čudno nečesa spominjal... zdaj vem... dekle je ruska vohunka!« Polkovnik je zažvižgal skozi zobe. Vsi trije smo se zamislili. Imeli emo dovolj vzroka za to. Če je torej ta ženska, ki ee druži z našim smrtnim sovražnikom Lenhajem, res Rusinja, potlej ima zadeva, ki emo zaradi nje na pohodu, drugačno, trše lice. Potlej imajo boljševiki prste vmes! S tem so dobili Lenhajevi načrti — kar se Indije tiče — nevaren in gren-koresen značaj. »No,« ee je čez nekaj časa oglasil polkovnik, »potlej moramo kar brž pljuniti v roke.« * In pošteno emo pljunili v roke. Pri priči eo smuknili štirje vodi naših strojnic po gozdu naprej. Z divjim taktom smo pometali pot pred seboj. Neprestano so kosile naše strojnice po vseh streljajočih grmih. Pred nami so bilr napadalni oddelki. Spet go^t ogenj, spet naskok. ... Utrjene gozdne zaklone, ki jih je Lenhaj po mojem begu pripravil v pričakovanju napada, smo zavzeli drugega za drugim. Pri vsakem naskoku emo slišali nedaleč za nami čudno, pločevinasto bobnenje našega gorskega topa. Zmerom 6em se nasmehnil, kadar koli sem ga slišal. To je bil ekrivnoetni kanon, ki me je o njem vpraševala čedna dama, in zdaj ga je lnhko, če ie gbila še pri Lenhaju, poslušala do sitega. V tem boju emo top prvič preskusili. Temeljito je čistil pred seboj, to je bilo ko pribito. Še malo, pa smo naskočili vas. Takrat emo videli te tiče od blizu. S svojimi v Meki posvečenimi noži so ee zakadili v nae. Bilo ie oošteno klanie razvneli od bojnega trušča, da so svoje brizgalnice kar v nemar pustili, •pritekli bliže in začela mesarita z bajoneti. Stotnija lovcev na ljudi je bila v razmahu. In z njo je bil tudi Binns v razmahu. V duši smo ga j^-oarii od-j*2ŠiaSja za vse žalitve. Ves čas je stal poleg mene in je držal v obeh rokah neznansko veliki repetirni pištoli, ki so iz njiju kar sikali nešteti strela; mislil sem že skoraj, da ima čarovniško orožje. Bile so pa samo 48etrelne pištole — in ta naš dobri mož jih je imel kar štiri. Dve mu je nabijal njegov sluga, ki mu je sledil za petami z vrečo okoli vratu in v njej pasove z naboji. Tisti večer je bila pot na Kajbersko sedlo prosta. * Kajbersko sedlo! Za nas britanske častnike je bilo ti ime ko bleščanje tnsr^^h ba}3iietov, ko zamclVio rjovenje topov In vihranje angleške zast&ve v viharju. Poznali smo njegovo krvavo preteklost. Ni gorskega prehoda na svetu, ki bi bil doživel takšne boje. Že v zgodnjem starem veku so se tukaj bili nešteti narodi in nešteta plemena, čezenj je držalo več poti. Najprej omenim trdno, skrbno negovano vojaško cesto. Potlej drži čezenj še nekaj težko prehodnih pešpoti in naposled še cesta za karavane. Ta cesta za karavane teče skoraj vzporedno z vojaško. Na nekaterih mestih 6e cesti skorajda dotikata. Na nekem takem mestu smo taborili s stotnijo. S seboj emo imeli naše ranjence; počivali smo. Prišli smo kakor nalašč »odprtega dne«. Karavanska cesta je namreč na splošno zaprta in le dvakrat na teden jo odpro in takrat kar valovijo po njej nepregledne karavane. Z vzhoda in zahoda gredo druga mimo druge in počivajo, preden se spet razidejo. Ob takih »odprtih dneh« ee zdi, da je vsa Azija na nogah, tako gromovit je šunder, tako visoko se dviga prah in tako pisana je mešanica ljudi in živali. Za policijo imajo tam Kazadarje, vešče domače stražnike, ki ob takih dneh le z obširnim besednim zakladom kletvic, s težkimi gumijastimi pendreki. s trdimi pestmi in hitrimi nogami zmorejo nekaj urejenemu promtftu podobnega. Mi emo taborili na planoti poleg vojaške ceste in tik pod nami je držala mimo karavanska cesta. Kadar bomo krenili odtod; bomo morali križati karavansko cesto. Toda to se še ni mudilo. Polkovnik je ukazal daljši odmor in morda je bil celo tako dobre volje, da nas bo pustil vso noč na počivališču. Ležali 61110 pred našim šotorom in ee na vso moč veselila pisanih prizorov, ki so se neprestano menjavali. Marsikdo izmed nas ni doživel tega prvikrat, vendar so nas ti dogodki zmerom znova priklenili nase. Do koder je segel naš pogled, je bila vsa pokrajina prenapolnjena s 'kričečimi ljudmi v pisanih oblekah, z rjovečimi nemirnimi živalmi, z visoko obloženimi vozovi in cizami, s celimi gorami zabojev in vreč, z nemirnimi otroki — in nad tem pisanim vrvežem se je razprostiral evetlo-rdeč oblak prahu in vse skupaj je bilo ovito v pravo peklensko vročino. In takrat smo doživeli ono malo epizodo. Sredi tega vrvenja so se zdajci prikazali h oblaka prahu zeleni turbani. Morali so bili šele pravkar priti. In skoraj v en glas smo vsi — vsi razen Hardcastla, našega dojenčka, vzkliknili: »Aha!!!« Dalje prlbodnJIJ Prigoda v Londonu Napisal Aladar Lfcszlo Pogled s Kajberskega sedla, prizorišča dogodkov današnjega nadaljevanja, na Pešavar »Ali ste naročili sobe?« je vprašal generalni ravnatelj. »Seveda, gospod generalni ravnatelj... Šest sob z razgledom na Ring. Upam, da bodo angleški gospodje zadovoljni...« je odgovoril Thomas. »To mi je zelo pri srcu... Koj pokličite Bergerja iz korespondence. Tri dni mu ni treba priti v banko... Naj se ves posveti tem Angležem...1; Thomasu se je razlival žolč. Pri vsaki resni in težavni zadevi je b“ on zaupnik generalnega ravnatelja, kadar je šlo za kakšno prijetno Spremembo, mu jo pa odgrizne ta Pre" teti Berger. »Vidite, zakaj pa ne znate angleški?« je dejal generalni ravnatelj, kakor da bi uganil Thomasove misli. Thomas je udaril s petami: »Naučil se bom, gospod generalni ravnatelj! Leto osorej ne bomo vec potrebovali Bergerja, če nas bodo Angleži obiskali!« * Thomas si je koj drugi dan najel učitelja in se z divjo vnemo lotil učenja angleščine. Obiskoval je samo tiste kinematografe, ki so V7‘««i angleške filftts, oral }S Samo angleške čas-nfke, čeprav * besednjakom v foki-Nekega dne mu je pa dejal prijatelj: »Lej, Thomas... jaz na tvojem mestu bi prosil za šest tednov dopusta in bi se odpeljal v London, čeden in zastaven fant si, pa se boš gotovo kmalu seznanil s kakšno prikupno Angležinjo — in čez šest tednov bos znal bolje angleški ko rojeni Londončani. Tako boš lahko strnil prijetno 9 koristnim!« Thomasu je bil ta predlog na mo« všeč. * Tretji dan svojega bivanja v Londonu se je seznanil e Peggy. Bila mp je soseda v mirni zasebni penziiii tam nekje zadaj za Trafalgareko cesto-S celim imenom se je pisala Peggy Burnesova; Škotka je bila, štiri in dvajset let je štela, plave lase je imela in sinje oči. Lastnica penzije ju jo seznanila, in Thomas je čedalje bolj zavidal rdečelasemu Bergerju, zakaj sam je le z muko zajecljal: »Only a little speak english« (Le malo obvladam angleščino). »Nič ne de, vas bom pa jaz vadila.« je dejala Peggy Burnerova, ki je bila, saj smo že rekli, s Škotskega, plavolasa in sinjeoka. Kmalu sta bila Peggy in Thomas nerazdružljiva prijatelja. Skupno sta se sprehajala po ogromnem mestu in si ogledovala znamenitosti. Thomas je bil srečen. V nekaj dneh se je več naučil ko na Dunaju v vseh osmih mesecih — in bil je kakopak bolj zaljubljen, kakor kdaj koli v življenju. Peggy bi bil prav rad povedal, kako je z njim, pa je ugotovil, da vse njegovo znanje angleščine še vendar ni dovolj temeljito za take kočljive stvari. Vsak večer se je žalosten poslovil pred vrati od ljubljene Peggy — in jo je vsako jutro nestrpno pričakoval pri zajtrku. Preden je prišla, je z veliko vnemo prebiral »Times«, da bi se spopolnil... seveda že zdavnaj ne več generalnemu direktorju na ljubo in svoji karieri, temveč zgolj zaradi Peggy. Zakaj Peggy ga je med zajtrkom zmerom strogo izpraševala. Thomas je s trudom izjecljal par novic o Edenu, povedal ji je, da je Campbell dosegel spet nov rekord in da so se začela nova pogajanja med Angleško in Japonsko. »Potlej je še neko daljše poročilo— V Brigbtonu, v najimenitnejšem hotelu, je neka tatica okradla gosposke goste...« »Res?« je dejala Peggy, mazaje si s presnim maslom kos kruha. »Tukajle piše,« je dejal Thomas in je pokazal s prstom na članek, »toda toliko izrazov ne razumem, da mi j® res težko...« Peggy je najprej mirno popila čaj, potlej je prečitala članek in pojasnila Thomasu vse nerazumljive besede in besedne prilatice. Policija je doslej samo ugotovila, da si je spretna tatica najela sobo v hotelu in je ponoči, ko so že V6i spnli, v črnem trikoju neslišno ko mačka, skakala z balkona na balkon in »obiskovala« petične goste. Poročevalec ie imenoval to tatico »črno mačko«. Ko je imovite goste pošteno obrala, je tatica brez sledu izginila. Medtem ko je Peggy Thomasu razlagala angleščino, sta pozaitrkovala in se takoj odpravila jiroti Richmondu. ki sta si ga izbrala za cilj današnjega izleta. Tako so minevali dnevi v srečnem brezdelju. Mnoso zanimivosti je v Londonu, toda Thomas je kmalu i’7-" previdel, da se za nič drugega več ne zanima ko za Peggy, za njene plave lase in sinje oči. Težave, ki mu jih je pripravljalo učenje angleščine, eo bile krive, da je Thomas šele čez štiri tedne in sicer nekega lepega večera v parku pri-Nadaljevanje na 5. str. pod črto zine »Ah, kako si želim novega zimskega plašča!? je vzdihovala moja prijateljica Ančka. Nehote sem si jo- bliže ogledala. Mlada je in lepa, toda v Starem, obnošenem plašču je videti res kar manj ljubka; lepe oblike njene vitke postave se kar izgubljajo v pusli liniji starega kroja. Čutila je, da jo opazujem in hitro je opravičljivo- pristavila; >-Ta je še. orl prej, ko. nisem imela službe.; Ko sva se poslovili, sem morala kar venomer misliti nanjo. Skromna uradnica je, s- še skromnejšo plačoirr zanjo je pot od »želje« dri »trresrrfee-njg' kaj. dolga. Eazsvetljeue izložbe so dražile mojo, radovednost, a Ančka mi ni šla iz spomina. V Prešernovi trlici pri »Tivarjers so s® mi nenadoma ustavile oči na te«r-norjaveni plašču,; svetlejše dolgodlako krzno je edini okras tega odličnega modela. Ta bi bil primeren za Ančlto, uri je šinilo skozi možgane, samo da ki ne bil predragi O, saj je tudi cena poleg? — in še previsoka ni — 590 dinarjev’? Ko, sva se drugi dan srečali, sem jo opozorila na livarjev plašč. »Novega vendar moraš imeti,« sem ji prigovarjala, »pravijo,, da bo letos huda zima.« »Kri .TivarjtT praviš,« je modrovala Ančka. »Hm, ni napak. ,TTvarjeve‘ obleke so res poceni, toda bo« ve, ali so tudi trpežne?« Od srca sem se nasmejala- Ančka pač ni mogla, zatajiti svoje slovenske krvi, saj pravimo: »za m a P d'na r ja, nml’ mnzTtec. »Pogledati bo treba!« sva skltenflž naposled. In tako sva jo mali ni ti k »Tivarjuc. Sprejel naju je mlad, simpatičen gospod. Ko sva mn izrazili željo, da hi si radi ogledali letošnje zimske plašče, je dejal s prijaznim- nasmeškom svoji tovarišici: »Pojdite rajši v?, gospodična, dame se med seboj laže pomenite ia, ve« okusa imate.« Ni se motiL Kmahr sni® Bite « živahnem razgovoru, ki mu moški prepogosto po krivici pravijo »klepetanje«. Peljala nnjn je v sosedni eddeŠek, kjer so viseli ob- treh stenah sami plašči. Vedela sem, da je Ančka re-gaMjena; bilo- je preveč lepili m elegantnih modelov, da ne (H zapeljali ubogega ženskega srca. Načelo se- je pomerjanj. Ančka m gospodična sta se vrteli pred velikim ogledalom, jaz sem- se pa ndobne zleknila v hfižnjr naslanjač m prevzela vlogo kritika Pa ni bilo kaj kritik«vati. Saj je bil drugi plašč lepši od drugega l Ančka se ni megla odločiti. Ta ji je agajaf zato, ker je imel kratko, voljno krzno, ki mehko boža obraz. Pa tudi cena nr bila previsoka^ le din 560'—. Bolj praktičen se- p je pa zazdel kar na lepem športni plašč eoketod-norjave barve. Težk-o- blago, dvojno sukno, preprost moški kroj, raglanski rokavi to visoka saprt dežji ovratnik s® jo delat Brlajšo, skooj otroštev In kje najdeš- žensko*, hi » ne Srti biti mlajša? Plašč je bil prav poceni, komaj 490r— di». to pik raradfc tega, kor je brez krzna! Ančka sl je natanko is akute® ogledovala bleščeč® podlogo, robove, šive in dete Ha njene« obrazu se je zrealUo zadovoljstvo »priče dobre is trpežne izdelave. Saj plašč, ki ga 1*»-če kupiti, ne bo nosila samo letošnjo ritno, kaj šel Temnomodri športni plašč. * našitimi žepi is »dragoncem« za 4fltf— din je vsaj tako eleganten ko moderni plašč iz črnega snkna. Voljno bla-gSv boržunasti ovratnik in drzna režam kroj dojej® tema plašča videe edbčiMSti in neprisitjenosti. In Ančka se je odločila zanj- Preprosta* is praktičnost, pa tudi izredno nizka ce-ua 390-'— din, so zadovoljili njem* zahteve. Moje oči so begate po vseh teh. plaščih in se ustavljate zdaj na teui,_ zdaj na onem. Nekaj posebno posrečenih, kombinacij barv in materiala je pritegnilo moje zanimanje. Vprašala sem gospodično, ali so ti plašči kaj dražji, pa mi jih je hitela kar razkazovati. Ali si lahko predstavljate grahas-to zelen plašč s svetlosivim perzijan-cem, raltfo zvončaste oblike? Vse na njem je mladostno in učinkovito. Če si ga izprosi mlada žena od svojega možička, ga ne bo- kdo ve kako-oskubila, saj bo odrinil komaj devet »metuljčkov«. Ža starejše’ danite sem videla imenitne črne plašče s črnini perzijan-ce« na ovratniku, ia na rokavih. Cena se mi je zdela ob pogledu, na ta tepi kos res skrajno nizka: komaj 990'— dii*. »Kako naj te ljudje zvedo, da je toliko fepega in cenenega v tej prodajate!?« sem st mislila. Napisala betu črtico v naš tednik, pit jo bodo brali naši naročniki, ti bodo povedali svojim prijateljem in. znaneetn, m tak® b» vsak izvedel, da si lahko na lastne: oči — bi: cel® neobvezno — ogleda vso to bogato zalog« prt »Ti.varitK. Te svojo misel 3ein zaupala votlile-Ijiri trgovine in ta ja je z veseljem po*d navite. Takoj: mi je ponudila za vodnika mladega gospoda, ki. me je popeljal »kozi vse oddelke. Sajprv« sva šla v oddelek za ce-■ejše stvari. Tani sem izvedela, da st lahka kupiš že- lepo- sivo ali svetlo-rja-vo moško obleko za reci in piši J7Qr— din. Videla sem ljubke otroške in športne deške obtekce od1 65-— da 100.'— din, pa velikosti tehle poglavč-kov, ki potrebujejo športno obleko, saj so vendar že izvežbani v brcanju žoge. Najbolj pa so. mi bite všeč temnomodre- mornarske oblekce. z okusnimi belimi »vratniki. Te je praktična obleka, ki jo lalilto obleče otrok poleti in pozimi, ob vsaki priliki! Tud j te so za mlajše in starejše. In niti dvanajstletni iantič bi se tako lepe obleke ne branil. Dobri očka bo moral kar seči v žep m odšteti 120 dfn. Seveda tudi deklice niso. prikrajšane. Mali plaščki z ljubkim ovratnikom Hi z našitimi žepki so tako čedni, da morajo ukleti. &rce vsake mamice, Iti želi svojemu otroku vse naj-lepše in vse- uajboliše. »Ti s» po I5ft- din,« je pripomnil gospod, »ker so iz zelo finega Ulaga.« Ho* če kupi, mama svoji mali »damici.« mate večji plašček, ga bo, punčka lahko nosila vsaj tri leta, pa najsi raste kakor konoplja! Prišla sva do »hubertusov«. Ti so pa še mene- spravili v skušnjavo, ko so pa c e* nekaj posebnega? Saj jih? dobiš v arebrnosivi. oljčuozelenl, temno* ja vi, temnomodri- ur črni barvi in še take ko smrečje zelene. Posebno, temnomodri damski »bubertusi« so krasni, ko jim. je- pa vktan efnjr odtenek, da se zde kakor vedno obsijpni od sonca. »Hubertus« lahko kupiš otroku, ki je pravkar shodil, a tudi za svojega starega očeta boš našla primerno številko., Tvoja žeua in tvoja hči ne bosta nejevoljni, če jima podariš za Miklavža 640 (itn, da si kupita vsaka po enega- V vseh, velikostih jih- dobiš? »Hubentnar si bom naposled še ja2 kupita. Sicer sem hrepenela že vedno po dežnem plašču, zdaj sem pa spoznala, da te mnogo manj praktičen. Saj ga pozimi, skoraj obleči ne moreš, ne da bi tvegal pljučnico, če nisi spodaj oblečen kakor medved. »Hubertus« še tako hud dež ne pre-močT, mehko In debete blago tte pa po viha še »godne grete. Bab ko- ga vzameš na izlet nameri® peteriae. V primeri z dežnim plaščem so »liu-berteafc skoraj ceaej«. saj s**?*!* damski in moški 320 din, otroški iu deški pa le od 1(50 do 260 din. Alf so pljučne bolezni ozdravljate? To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelem kašlju, zasluzeuju, dolgotrajni hripavosti in hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gosp, dr. med. Guttmanna, bivšega šot-zdravnika v zavodu za Ritzenkuro, o temi „Ali so pljučne bolezni ozdravljive?" Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odločiti v interesu splošnega blagra-, odposlati to- knjigo na zastavo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano z Din. 1*75) in jo odposlati na PUHLMANN S Co., BERLIN 596 Miiggelstrasse Nr. 25-25 a Odobreno od ministrstva socialne politike, san. odelemjo S. br. 2416 o* 12. XII. 1933 znal Peggj, sicer ne gostobesedno, temveč z fahnirn, vendhr razumljivim potjn-hom,, da jo tjpbi. Drugo jutro jo je pričakoval kakor zmerom nestrpno in v očeh 80 se mu atraifi Bffeki, k® te steptte vsa sveža m mladeeta® dehteča predenj. »Kaj je novega?« je- vprašate. »Kaj dela MacDonald? Ali so ,Crno mačko' že- prijefi?« Thomas se je tisto jjitnro spomnil, ves nesrečen- se je spomnil, da je tudi najdaljšega dopusta nekoč konec. Življenja brez Peggy si sploh ni mogel več misliti in ji je to skrbno iz-povedar. Dekle se mu je vsa hvafež-na nasmehnila in je potlej irekaru žalostna dejala: »So forry, dear Boy... Nič ni večnega na, svetu... Doiua me boš kmalu pozabil... Saj tako je zmerom.« Thomas je bil obupan: »Ali se mar ne bova nikoli več videla? To je nemogoče... Ljubim te... ? love you...« Peggv ga je pobožala po licih. »Sladek fant si, ljubček... Tudi jaz te ljubim...« Ptefedafe dal svojega dopuste te hodit Thomas ko mesečnik p® Londonu. Bit je živčen In, nemiren. In, nič. manj. ko šestdeset cigaret je pokadil »Tako bled sile je smeje se dejala Pk|gy. »Tak zberi se vendar. Saj te-bom. obiskala na Dunaju !« Poslednjič sta šla še v llydepark — lit potfej je prišel poslednji večer. Spet sta. stara po večerji pred dekličinimi vrali, kakor že tolikokrat v luindili tednih. »Gbod night-s Good night...« Plav tako je bilo ko sleherni večer. samo da je Peggv dejala: »Ali nočeš nocoj še mak) k meni?« * Z zamudo treh mesecev se te vrnil Thomas domov. Tako- dolgo je trajalo, preden se je opral sumničenja soudeležbe, zakaj drugo jutro po trati poslednji noči so ga bili skupaj s Črno mačko, zaprli. Angleščine se je pa med lem časom pošteno naučil. Da bo vsa družina veseia, je treba samo kupiti »Družinski tednik« ! V sosednem predala so naložene ipraktična dnevne- moške hlače po 45 din ia pa delovne obleke Iz temnomodrega gradla. po 86 din. Taka delovna obleka — močna in poceni — jp za človeka, ki opravlja težje ročno delo, neprecenljiva, ker varaje dnevno- obleko. V drugi sobi sem zagledala obleke, ki bodo: zanimale tako ženski In moški svet, ne glede na starost. > No, uganite, kakšne so la? D seveda, kakšne le, če ne smučarske! Lani smo- čepeli sicer skoraj vso zimo- za pečjo, zato pa za ,-dikie:: letos boljše kaže. Torej se moramo pripravili? Pregledati staro obleko, če je še uporabna. Strgane hlače zakrpati, preveč, »ranjene« pa zamenjati z novimi. »TTvarjeve« einnčarske- obleke šemi zde prav taka tepe- kal;or praktične-. Dobiš jih v temnomodri in teiiMio-rjavi Barvi. Hlače so dolge, klasična norveške lasmi e, jopič krajši * štiri— nti žepki. Kapneš g* lahko- tesno ob v raža, ali ga pa nosiš odpetega, d« se ti vidita pisan šal ali rufchra, ki poživita elegantno preprostost temnomodre obleke. Vsa obleka stane komaj 320 din.. Iv smučarski obleki mi je pokazal prfjaznf vodnik tudi smučarske čepice. Mislim, da s® posebne pripravne-za gospode. Tz istega Maga so kakor obleka, kroj" je preprost, ozek ščitnik varuje oči pred vetrom. Cepiče si lahko potegneš tudi čer ušesa. Tisti, ki se je že smučal v takšnem mrazu, da so nn uhlji zmrzovali, bo-znaf ceniti to prednost. Kar težko sem se ločila od teh oblek. Priznati moram, tte Imam že precej ogoljene hlače in da se otroško zanimam za vse, kar jie v zvezi s smučanjem. »Prosim tod, v oddelek za moške suknje,:: je prijazno vabil prodajalec. Ko-, eleganco in udobnost naših fantov iiii mož te tu res- imenitno- poskrbljeno-. Qt> pogledu n» dolge vrste vseh. mogočih sukenj to suknjičev se mi je skoraj zazdelo, da niso moški ni« manj izbirčni kakor ženske. Ce tudi to morda ni res, je pa pribito vsaj to: bolj zmrznjeni so! Saj se me ženske zadovoljimo s svileno podlaga Suknja, ki si jo ogledujem, trna debelo podlogo ir prefisujenega bnržtrna. Pa 3e dražja ni kakor ženska; prsv tako te 540' dto. Nisem vedela, da imajo tmli moške suknje v najmodernejših’ barvah: v sivi, temuosivi in športni »napršenfe lešnikovo:'ja vi barvi. Nič manj odlične niso- črne suknje iz debelega dvojnega sulena s perzijancem okoli vratu. Ej, moški svet se modernizira? , Za otroke so prav ljubko tu praktične sivo, rjave in modTe »mornarske« suknje, za 166 alf 280 dfn. Ka* jdar vidim tnal ega moža. kako caplja za mamico v »'livarjevem« mornarskem plašču, ee nehote spomnim vseh onih so knji e, ki še više na <*fteš»firi-kih v drugem oddelku »Tivarjove« tagovine in čakaj® srečnih lastnikov, tipajmo* da, bosta Mik Favz m Božiček sneta totif te phtečke-. , Ke sva se vrnila k Ančki, sva ja [že našla v novem- plašču. Steup*j- mo odšli \r trgovino. Kav me AjiiŠta stisne za komolec: »Poglej oonle dva, čez štirma-jst dni se- bosta poročilu, odeje kupujeta.« V njenem glasu je drli tete radovednost » srnčite® zavisti. Pa ne zastonj. Odeje so res krasne te Ramelje velire, pa tmli svefterjave, svettemodre, cHVrohrjiene s svila Piv kar se- ženina tiče-, fe bil funt ml ture? Nii|W®fe,I ste izbrala gurmturo-, ženin je odštel 350 din, nevesta je [>a vesele naročala- gospodični, Ram naj pošlje zavoj. In človek naj ne bo- zavisten? Križanka ši* 3 t 8 3I5S78919 n »Xa ples prodamo, gospodom precej modaih hlač po 90t ciin- i® te-maosivili ,omreugo suknjičev',« je pripomnil prodajalec. Preden sva; b» * Ančko- p din-. »Tivarjer zoo,c se- je pošalila gospa upraviteljica, lto jp videla, rte se ne morem: točiti od teh smešnih živalic, lili: bodo prav kmnlrr najljnbša igrača -bmezita ih Sfettce. Kar žal mi je bilo, da sem morala zapustite fo prijazno trgovino. Še zihtj, Tro hodim po cestah, in srebljem fjmli: sirroume, Wede, uradiiter, razigrana mlada dekleta, ‘dijakinje-, resne gospe, preproste služ-dtinj«*, iinafue nw. vajen k e in ljubke otroke, jih nehote v mtellh oblačim v »Tivarjevat obleke. Če mi verjamete, vsi. se mi zde še enkrat lepši in etegantnejK? ^nefeilcfe Tsiorarn«: soravje v dugoolo-vijt, 9. phmM; kraj- b» Dolenjskem. ?. jjredlogT ptjsčkr Je*anskt otok, * mrt (hebr.>r precštr® ftaflcabr prit* IrteSa t- 5. Hsne-SnSc; morit® ime, K kazalni zaimek; ploskovna mera, 7. pokrajina n* ©rikem; oseb® in IhreSernoseg® »ICrata pri Sorici«, ». enaka sameghJanflta; sklon od »seno«; osebni zaimek, t. oblika glagola »ttr«; verska prepoved dotoženih dejanj pri prebivale iii otočij Jtažnega morja; staro babilonsko mesto; 10*. grški pesnik (9. stri. pr. Ki\>; braoijj-ska utežna mera, M. sveta dežela. Ifavprčn®: 1. športno sankanje (S—5 aseiri, 2. etektrižni ve rn ni maral nobenemu časnikarju dati intervjuja. Nekega dne je pa vendarle ustregel nekemu mlademu dopisniku. Phgovor je trajal četrt ure; ko se je reporter že odpravljal, je državnik pokroviteljsko menil: »Alf veste, mhtdf mož, da senr z vami res storil' Izjemo? Preden sem vas sprejete sem zavrnil dvanajst vaših, tu-varišev. Iti so me telefonsko prosili za razgovor.« »Štirinajste gospod minister.« ga je popravil žnrnalist »Za dva ste ee ušteti.-r »Kako neki morete fo vedeti?« je 09upnit minister. »Ker sem vas vseh Štirinajsti:rat jaz klical,, ekscelenca,« je nedolžno odgovoril mladi poročevalec. £aravnih Magija Goldlna so nekoč v New-yorfiu aretirali, ker je prehitra vozili Redar gg jp odpeljal a seboj na poli-cjib. Toda artistu se- ni- dalo* prenočevati v policijski celici; zato je ponudil kavcijo 100* delu rjev, tre- ga puete na pro-stoui. V svojo graeu je p® »pazii. da ima pri avto samo 9ft dolarjev. Vrhu tega g® je policijski komiaar opozoril, da njegova, kavcij® me- zalete; položiti jo mora neprizadeta oseba, te noj vetj®. Tedaj je ttohtin vtihotapit 98 de-larjev v žep srnjega črnskega šoferja i® je dejal policistu,, gmlaniujao ha-zoč na zamorca: »Bemigi m® bo od kupite« to črnce je v svoj* neizmerni® osuplost res našel v žepa denar. A kaj, b» z. manjkajožima ttvema dolarjema? * s* hadič ornhe ir®, artist p«— krate, (ialdin j* j* namreč a-mahnite medtem; k® je po&rijski komisar prešteval n* mizi * ten ur. rrr jr j® nato spet pričaral na dan Iz Srn-tevega žepa. Drugi dan je pošteno dobil cel stotak na policiji nazaj, to jr moral komisarju svojo »tatvino« aror primati, ker se siromaka še san jite ni, j® bil neki »V6ejal« manjkajoča ik j*; toda za to priznaš#® Gohten tolik® ifa ni doživel ričeta, kajti na policiji takih šal ne poznajo; Zmrzuje® Znana reč je, da se cfo^otetnl romunski zunanji minister Titaleseu fe dvojega boji: železne garde (romrm-sftih liitlerjevcev) in... prepiha.. Nekateri ženevski diplomati še danes pomnijo pripetljaja, ki ga je bil kriv romunski zunanji minister na eni izmed prvih sej Zveze narodov. Titufescu je namreč stopil v dvorano obl: Jen v kožuh, za njim pa njegov lajnik z ministrovim šalom v roki. Toda Ti tu lesen to še ni zadoščalo; obrnil se je do predsednika — takrat lord je opravlja* t® visok® funkcijo Balfour — in vj*rašal: »Alf smem obdržati ldolink na glavi?« »Ne, gospod,« je mrzlo odgovoril lbrrf; Belfmrr. »Razen če mi dovolite, de si jaz slečem hlače.« Idej® da itej® K nekemu praškem« vsenffiliSkemn profesorju je* pred* kratki m prišla težit svojo sftrb oei:a »Boljša-: gospo-. »Moj siu trči noč to dan nad- svoj® zbirk® zimmk, to živ krst ga- ne more «d-trgufi od nje?« j® tožila- etorpaua mati. »Ljuba gospa,« j« je tolažil zdravnik, sam strasten KlatelTsf, »v tem- ni nič noimrmatoega; to delam tudi jrrz.c »0h, gospod doktor, saj sl m morete predstavljati, kakšno obliko- je ž® zavzeto ta njegova strast. Vse »orate nike in znance nadleguje- s svojim moledovanjem.c »Če naj Bom odkrit,« se je nasmehnil docent, »počnem to tntfi jaz, m vendar smem rečr, da senr (tuhevmv popofnoma zdrav.« »Saj to še nr vsefr je- vzkliknila mufi. »Cel* na poslaništva to konzulate hodi spraševat, ali nimajo kaj znamk zanj,« »Tega pa jaz n* počnem;«: jri menit profesor in se zdajci zaurikliT. »če prav premfariur^r je vzkSfcnif potem, »je to fmenittaa ideja,- to bom tmfi jaz posRnsit?« Stene te p si narte« terljaai* V Beki družbi no- so pomenkovaR, kaf Bi si krfo rzhraf p® smrti, nebesa alt peket. »Kam bt vi Sli, mojster Sftavr?« sejo nekdo Utonil do prsatofja. »Sfer so p<«toebju trtte, hi so izrekel za nebesa, zastran drnžbo Bi nrt bit p» ljubši pekol,« so jo odrezal strupeni Iree, l.imlbeijte v ! Deset Let lto že kmalu iBhukk kn fe priletel Lindbergh v Pariš. Talirat ja i R- TtratTaiFin o® ffr ramn naii t n« n lhuTi i j n*' jr,,t aro»ill ” ITtiliLlMli I prc5WfnTTT tj hit" ka anekdota. Pkarijo, da se je skromni zmago-vc.fee oceana, koj ko je v Bourgetie stopil izr letala, obrnil k bližnjemu re-temju te zamrmral svoje ime: »L i n d -be s*h.c To fe1 tak® lekoč zgodovinsko dognan®. Munj dognano bo pa to, kan-so podtaknili ogovorjenemu redarju* Govore nam reč. cfa fe pokazal na sto-tisočglavo rnnožfeo ra odvrnil: »Pariza Strupeni dv. Alvarez Heki (fe. Alvarez je predaval v SaTt-Lake-Cilvju o boleznih, ki imajo* podlago v hudi nervozi. Posebno pri ženskah, je poudaril, poznam® mno-g® bolezni, ki jih skušajo zdraviti z nožem, čeprav so samo posledica slabih živcev. »Tako na primer,« je dejal učeni zdravnik, »bi v neštetih primerih odstranitev tašče mnogo bolj zalegla kakor operacija slepega črevesa.« Tragedija, da bi se razjokal ob njej JV/ili usoda je cesfci... Brezdomovinci, nesrečneži, ki jih nihče ne mara — in vendar so prav tako ljudje, kakor vi ali mi... Le eno jih loči od nas poštenjakov: brez listin so, brez legitimacij... n. Oslo, nov. Jesenska megla je ovijala luko. Težko se je bilo s čolnom preriniti med neštetimi starimi barkami, dimniki in izumrlimi ladjami. Pod mračnimi svetilnicami so postajale sencam podobne postave. Kažipot nam je bila svetla čelada nekega stražnika, on sam nam je pa pokazal prostor, kjer se je zibala tovorna barka z romantičnim imenom »Sindbad«.* Na mostiču je mežikala bleda luč. Dva moža sta sedela na palubi. »Hej, kje je kapitan? V mestu? Dobro, počakali ga bomo.« Leteči Holandec Kapitan je prišel pozno. Bil je prav glasen, najbrže pod učinkom alkohola. Zvečer je moral še na poveljstvo pristaniške policije. In vse to zaradi tega »letečega Holandca«, kakor je sam šaljivo dejal. Menil je namreč zastonjkarja, »moža brez imena in brez domovine«, ki mu ga je vtihotapila na ladjo policija sosednje dežele, da se ga odkriža. Tam so ga imeli skoraj tri mesece zaprtega, ker niso vedeli, kaj bi z njim. Kapitan je bil dobrodušen človek in si zadeve ni preveč gnal k srcu. Peljal nas Je v salon in tam nam je povedal vso to povest. »Nu, zdaj ga imamo tu, poleg strojnice smo ga zaprli. Na policiji so mi rekli, da ga ne smem izpustiti, dokler ostanemo v luki. Pravijo, da bi utegnil zbežati. No da, tako govore na policiji... Saj nimajo nič proti njemu, a morajo... javni red in mir to terjata. Možak pravi, da se piše tako in tako, in da je doma tam nekje s Kavkaza. Zal tega ne more dokazati in mi tudi ne moremo tam poizvedovati. No it) ker nima ničesar v rokah, mu tudi ne moremo priskrbeti potnega lista, ki bi kot Armenec imel do njega pravico — če je sploh Armenec. Ker Je brez listin, ga za gosposko sploh ni; pa ga vendarle preganjajo. Morda je ta svet res iz samih protislovij zgrajen. Pomislite, možak je tu, med nami, živ je — in vendar naj ne obstoji? Takšna abotnost!« In udaril je z roko po mizi. Poklical Je mornarja: »Pripelji brezdomovinca!« Obotavljaje se je vstopil, obstal zmeden in pričakovaje med vrati: »leteči Holandec«, večni zastonjkarski poto-valec. Mož v najboljših letih, kvečemu 40 let star, in vendar ga je bilo življenje že zaznamovalo za obrabljenega na duši in telesu. Njegov obraz je strahotno spominjal na izraz dolgo let zaprte in trpinčene živali. Beden In bolan, nezaupljiv nasproti vsakomur, maloie potuhnjen se mi je zdel ta obVaz z globoko urezanimi brazdami, sledovi prestanega trpljenja in z grenkobo okoli ustnic. Oči so strmefe v da l.ia. kakor da bi iskale nekaj zdavnaj izgubljenega. Daleč, daleč... Telo so pokrivala nerodna oblačila. Najbrže darovi usmiljenih mornarjev. Ničesar ni več imel ta človek, kar bi bilo njegovo. Celo svoje osebne svobode ne. Stopil sem k njemu, ga prijel za roko in se prerinil skozi vrata, držeča v sosednjo kabino. Potisnil sem ga na stol in zaprl za nama. Sčdel sem mu nasproti. Na mizi je ležala njegova roka — kakor mrtva. Prijel sem to roko in jo trdno po-držal v svoji. Spogledala sva se. In tedaj se je zgodilo nekaj docela nepričakovanega. V obraz mu je dahnila rdečica in črte na njem so oživele. Njegove oči so se vrnile iz dalje, nazaj v resničnost. In potem je bilo, kakor da bi jih nekaj zastrlo. Njegova okorna roka je pričela trepetati, sprva prav lahno, zdajci je pa vztrepetal po vsem životu kakor v vročici. Razširil je roke, jih onemoglo spustil na mizo in obupno pobesil nanje svojo ubogo glav6. Jokal je. Vstal sem, stopil bliže k mizi in mu položil roko na rame. Tedaj je vzdignil glavo. Te oči... Postale so skoraj otroške, proseče razumevanje tistega, kar tako sramežljivo skrivajo usta. In v teh očeh sem bral samo eno: »Tovariš«. Besedico, ki sem jo rekel tjavdan — a v njem je to znova odprlo vse nezaceljene rane njegovega gorja. Dolgo, dolgo je trajalo, preden je spregovoril. Usoda brezdomovincev »Vi ste prvi, ki ste me spomnili, da sem bil tudi jaz nekoč človek. Ze davno sem to pozabil. Vse to se je razsulo v brezčutnosti in ubijanju samega sebe. V tistem počasnem in zavednem samoubijanju, ki obvaruje človeka pred brutalno roko usode v obliki njegovih bližnjih. Ali morete to razumeti, to premišljeno ubijanje lastnega duševnega življenja, dokler ne postane človek brezčuten za udarce od zunaj? Sprva je težko šlo. Nisem maral pasti, nisem maral! Upiral sem se z vsemi močmi. V meni sta se borili dve bitji, to je bil gotovo najtežji čas mojega življenja. Potem sem otopel. Kakor obrabljen nož, ki ga nihče več ne brusi. Mene ni nobena reč več mogla obrusiti. Premislite, prišli smo iz šangaja. Do ondod smo se s težavo prerinili in prebili. Peš in z ladjo, pa spet peš. Morda leto dni — prek vseh zaprek. Borili smo se za življenje, za tisto bore. kar sem prinesel tu sem. Medtem nam je večkrat v srcu potrkalo: »Zakaj?« Toda zdi se mi, da ni za nas nobenega odgovora... Oddahnili smo se, ko smo dvignili sidro. Potovali smo sicer na živinski ladji, pa smo vendar prišli naprej. Mislili smo na Evropo kakor na otok v orkanu, kakor na oazo v puščavi, po tej azijski anarhiji blata, bede in umazanije. Ne vem več, koliko tednov je minilo, ko smo se pripeljali v Evropo. Nu — zdaj smo tu. A koliko je razlike med onim in sedanjim?... Vsa naša upanja so se razbila ob brezsrčnosti vaših civiliziranih zakonov. V zaostali Aziji znajo roparji in razbojniki biti bolj viteški in usmiljeni od vaših birokratov. Ustavili smo se v nekem pristanišču. Kakor toliko drugih, tudi jaz nisem imel dokumentov. Kdo je mislil nanje tedaj, ko smo morali reševati golo življenje! Listin torej nismo imeli. Policija nas ni pustila na suho. Razsajali smo in vpili, hoteli smo vendar že vedeti, kako stojiš na trdnih tleh. Kapitan je bil brez moči. Policija je vdrla na palubo. Meni se je posrečilo zbežati. Kako. je postranska stvar: prišel sem v mesto. Nekoč so me pri raciji zajeli in zašili. Zakaj? Ker nimam dokumentov. Ker nimam ničesar tiskanega. Dolgo sem sedel. Lepega dne so me izpustili In spravili na neko tovorno ladjo, da me izkrcajo v najbližji luki. 8 policijskim spremnim pismom. Ko smo bili tam, pa ni tamkajšnja policija marala o prevzemu moje osebe niti slišati. Tako me je moral kapitan obdržati. Z veseljem tega ni sto- j I ril. Pluli smo dolgo in v mnogih lukah smo se ustavljali. Nekoč so me na lepem pozvali, da odidem z ladje. Neki kapitanov znanec me je neopazno spravili na kopno. Izpustili so me, kratko in malo izpustili. Poskušal sem dobiti kakšno delo — zaman. Po nekaj tednih me je ujela pristaniška policija in me zaprla. Kajti, saj nisem imel ničesar tiskanega.« Brezmejna ironija je donela iz zadnjih besed. »Spet sem šel sedet. A ne za tako dolgo ko prvič. Potlej so me vzeli na velik prekoceanski parnik. Za pomožnega mornarja, so dejali. Delo je bilo težko, zato sem se pa vsaj spet do sitega najedel. Nekega dne je prišel dol neki mož v uniformi, z dvema našivoma na rokavih. Poiskal je mene, ukazal, naj se skrbno umijem, in mi je dal čed-nejšo obleko. Dejal je. da bom zgoraj pomagal. Krmar ali izplačevalec, ali kaj je že bil, je bil nenavadno prijazen z menoj. Toda prav ta prijaznost me je navdala s hudo slutnjo. Čutil sem. da so me izbrali za nekaj takega, kar bo drugim v prid, ne meni. Zal sem zadel v črno, čeprav moia slutnja še zdaleč ni bila tako strašna kakor tisto, kar mi je bilo namenjeno. Izrabljanje ljudi, ki nimajo dokumentov Rekli so mi, da bom opravljal vsa mogoča dela, toda to je bila samo krinka. V resnici je šlo samo za reklamo. Prisilili so me, da sem se razkazoval občinstvu: najprej je orkester ! zaigral tuš, nato je pa napovedovalec I s plehkimi, a lepo zaokroženimi stavki iztrobental mojo usodo. Sprva sem se stanovitno branil nastopa. Grozili so mi, tolažili so me, obljubljali mi in prigovarjali... Zmerom tisti tič z dvema našivoma na rokavu. On si je bil najbrže to stvar izmislil. .Ladies and Gentlemen! Nekaj čisto novega! Tale človek je živa žrtev vojne, mož brez imena, brez domovine in brez dokumentov. Nobena država ga ne mara, ker ne more svojega obstoja dokazati z natisnjeno legitimacijo. Zato mora s tem parnikom križariti po morjih. Ze leta in leta se njegova noga ni dotaknila suhe zemlje! Le še zibanje in guganje ladje mu je domače. Ze celo večnost ni sedel pod drevesom, ne plesal z dekletom. Pozna skoraj vse luke sveta, toda ničesar ne ve o deželah, ki se razprostirajo za njimi. To je živa tragedija svetovne vojne, živa tragika njenih posledic. Le oglejte sl ga, brezdomovinca, moža brez imena in brez dokumentov! Jetnika morja, obsojenega, da bo do smrti križaril po oceanih. Oglejte si ga, »Letečega Holandca« dvajsetega stoletja. Ladies and Gentlemen..." Govoril je ko raztrgan dohtar, kakor kramar, ki prodaja na sejmu in se trese za vsak belič. Ljudje so se gnetli. Izžeti obrazi, naličeni in poslikani, pleše, odsevajoče druga v drugi, debeli trebuhi: vse to je plavalo pred menoj v dimu smotk in v zatohlem vonju pravkar zaužitega obeda. Whisky. Tuš. Puhli dovtipi. Vprašanja. Osuplost. Radovedni pogledi skozi zlate lornjone. Jazz. Stal sem tam in umrl vsak trenutek posebej. Ne — ne moje telo, to je krepko, sicer ne bi bilo preneslo Daljnega vzhoda z njegovimi dogodivščinami. Le nekje tu notri se je nekaj utrgalo.« Udaril se je po prsih. »Strlo se je nekaj, kar se nikoli več ne da popraviti. Ne morem vam tega povedati, le sam to vem. Pogosto doživljamo v podzavesti in ne zmoremo besed za takšna doživetja. Tako je bilo tudi takrat v salonu onega parnika. Mojo dušo so pobili do smrti, z nogami so skakali po moji neizrekljivi stiski in iz moje tragedije so kovali kupčijo! Tudi to vem: mnogi so stisnili zame kak novčič. Toda jaz teh novčičev nikoli nisem videl. Torej... pa saj mi ni šlo za to. Le umreti nisem maral — živeti sem hotel! Hotel sem ostati živ, da bi se vsaj ob nočnih zvezdah zravnal. Ne. Tudi to mi ni ostalo. Predolgo sem bil na vožnji. Otopel sem. Kamen? Ne, kamni vsaj žive. Jaz sem bil pa mrtev. Življenje je šlo tudi brez mene svojo pot. Ko so si izmislili novo privlačnost, so me odslovili. Ne samo to, kar nagnali so me. Od tistih dob je šlo hitro navzdol. Premnogo ječ sem videl od znotraj, premnogo kapitanov sem srečal na svoji poti. In druge, ljudi in zverine in take, ki so šli nebrižno mimo. Pa saj nisem bil drugo ko živ kos mesa, brez lastnega jaza, brez duše... Vsaj mislil sem zmerom tako, do danes.« »In zdaj?« »Majhna zvezda je vzšla,« je odgovoril nesrečnež. »Ne za mojo usodo, ne mislim tega. Le to, da smem spet verovati, vedeti, da obstoje razlike, da smem čutiti ljudi, doživljati jih---------- to je bilo vse moje koprnenje, če smem še po čem koprneti. In za to pač ni treba dokumentov, kaj ne?! Ko nimam ničesar natisnjenega...« A. Ponfick TilateUia * Švica je izdala bk>k treh znamk: konec oktobra so vse tri letošnje znamke ?Pro patria« v svrho propagande za švicarsko obrambo izšle na posebni poli, vse tri druga poleg druge. Nad znamkami je švicarski grb v rdeči barvi, napis >Pro patria 1936< in Preis-Prix-Prezzo Fr 2'—<■ * Angleške poskusne znamke s sliko Edvarda VIII. po pol, 1, 1 in pol pennyja so sila občutljive za bencin: če se ga le dotaknejo, je podoba na znamki že uničena. * Panama je izdala spominsko znamko za lOOletnico soustanovitelja republike dr. Pabla Arosemene. * Avstrijska dobrodelna serija izide C. decembra. Letos bodo v njej ovekovečeni na avstrijskih tleh rojeni davni inženirji. Med njimi bo znamka s sliko inženirja in izumitelja Reslja, ki se po njem imenuje tudi ljubljanska Resljeva cesta. * Švica. Letošnja serija znamkov-nega ciklusa ,Pro juventute< (za mladino) kaže narodne noše iz kantonov Neuchatela, Sch\vyza in Curiha po osnutkih ženevskega slikarja Cour-voisierja v žlahtnem heliogravurskem tisku. Znamke izidejo decembra. * Nemčija. Poštno ministrstvo je na željo filatelistov dovolilo, da smejo nemške pošte še nadalje prodajati zaloge zimskih olimpijskih znamk, čeprav jim je zakoniti prodajni rok že potekel. Olimpijska četverna bloka sta pa že razprodana. * Francija. Od 18.—26. junija 1937 8i' bo v okviru svetovne razstave vršite v Parizu mednarodna filatelistična razstava. * Egipt. Slavnostno kronanje mladega kralja Faruka (28. aprila 1937) bo egiptovska pošta bržkone proslavila z izdaio posebne serije znamk s kraljevo sliko. * (Jrčija. Dne 23. novembra t. I., za obletnico proglasitve kraljevine, izide spominska serija s sliko kralja Jurija, in sicer vrednote po 1, 3, 8 in 100 drahem. * Japonska misli za podpiranje letalskega sklada izdali dobrodelno znamko za .3+2 sena. * Danska. Za proslavo 400letnice reformacije je izdala danska pošta spominsko znamko za 30 oerov (cerkev v Ribeju) v nioilri barvi. * Belgija. Občina Borgerhout-An-vers je priredila za stoletnico svojega ohstoia otl 3.—II. X. I I. nacionalno filatelistično razstavo, belgijska pošta je pa za to priložnost izdala blokovno znamko (120X110 mm) v nakladi 50 tisoč. Nominale je 70 centimov, do-biodelni dodatek 30 centimov, znamko so pa prodajali po 2 franka, ker je veljala obenem za vstopnico na razstavo. O LAGANJU Pisma naših čitateljev k uvodniku .Laganje* Spoštovani gospod Haka! Z zanimanjem čitarn vaše vrstice. Osobito me je zanimalo »Laganie«. Zato si dovoljujem, da vam tudi jaz napišem par vrstic o tem. Vsako laganje je nepotrebno. Se posebno pa to velja za fanta ali dekle. Med njima je vsaka laž neopravičljiva, ker ljubezen sama ne prenese laži. Samo zaradi laži fant največkrat zapusti dekle ali pa dekle fanta, če bi bilo več zaupanja in odkritosrčnosti med fantom in dekletom, bi bilo manj sporov in manj koncev. Toda danes večina ljudi ljubezni ne vzame resno nego za šport. Pošten fant poštenega dekleta nikoli ne zapusti. Pošteno dekle se fantu zaupa in se mu ne laže. Z laganjem si ga gotovo ne bo obdržala. Dotična gospodična, ki pravi, da mora lagati, bo že prišla do spoznanja in bo sama videla, kako se ji bo laganje obneslo. Fanta »hecati« s tem, kar ni res, tudi ni dobro. To naredi slab vtis na »Družinski tednik« prinaša vsak teden prijetno zabavo in razvedrilo v Vaš dom! fanta. Le iskrenost je porok, da se fant in dekle dobro razumeta. Isto velja tudi za zakon. Zato le več iskrenosti, manj nepotrebnih laži, potem bo več sreče in zadovoljstva. Dobro bi bilo, kakor pravi Haka, da bi se mladi ljudje bolj zanimali za take članke, ki bodo gotovo vsakomur v korist. Pa tudi marsikateremu zakonu ne bi škodovalo. Pozdravlja vas P. E. Gospod Haka! Nisem imela namena udeležiti ee debate o »Laganju«:, a pismo gdčne. »Sirote c me je pripravilo do tega. Da, res srečna bi bila na svetu dekleta, ko bi na fantovskih ustnicah izumrla laž. Mar ni moderno, da ima danes vsak fant tucat deklet? Kakor je manija za rekordi, tako zbirajo tudi fantje dekleta. Čim večje število izpoinjuje njihov dnevnik, tem lepše e>e jim zdi življenje. Lažejo jim, slikajo zlate gradove in vseeno jim je, ako se zaradi laži Btro dekliška erca. Kaj je fantom ljubezen in zvestoba? Samo lepi besedi, a žal brez pomena. Kdo je kriv, da neSteto žensk dane« tava? Da so krenile a poti, katero so si začrtale v zgodnji mladosti? Čudim se gospodični, saj je sama dekle in dobro ve, kako strma in s trnjem posuta je pot današnjega dekleta. Vsako dekle ima v sebi hrepenenje po lastnem domu, po toplem ognjišču, kjer bi se 6lišal smeh njenih otrok A nikdar še ni bilo dekle tako daleč od tega, kakor v današnjem času. Zato se strinjam, g. Haka, z gospodičnami iz kavarne. Ako vid; dekle, da ee ji oddaljuje ljubljeno bitje, da ji ne posveča več pozornosti in da je edino sredstvo, da znova obudiš njegovo pozornost in prideš do cilja, laž v obliki pisma ali^randevuja, naj se je posluži mirne duše, saj s tem ne bo strla nikomur srca. Za geslo naj ji pa bo: »Dekle, kadar sa prisiljeno lagati — laži 6pretnok Vas pozdravlja Ljubljančanka. Drobtine Pariz ima 2,800.168 prebivalcev, za 70.871 manj kakor leta 1931. Seinski departman ta imela, pa sta šla skupaj. Pripovedoval ti je o tem in onem, in ti si ga poslušala. 'Njegovim besedam si zdai pritrdila, zdaj si zopet ob njih obžalujoče vzdihnila: Da, da, tako je, malce si se tudi vljudno na-snieiala, če je povedal kaj veselega, medtem pa sta prišla do cilja in sta se razšla. Morda si za hip pomislila, in naj.brže je pomislil tudi on: Prazne besede, nepomemben razgovor, zapravljen čas. Pa to ni bilo le davi in enkrat. Vsak dan se ponavljajo taki razgo- vori z bližnjimi in daljnimi znanci in vsak dan bi lahko opažala, če bi o tem razmišljala, da so vsi ti razgovori prazni in niso ne tebe ne sobesednika ali sobesednico v ničemer obogatili. Kaj meniš, kje tiči vzrok? Vedi, prav poslušati ne znaš. Človek je čudno bitje. V svoji nemoči, v svojih tegobah in samotah (teh je veliko; tudi v najbučnejših ulicah si večkrat strahotno sam) pričakuje od svojega bližnjega veliko. Pa ne najde niti malo tega, kar si želi. Ženska si. In ženska bodi dobra in z dobroto radodarna. Tudi kadar posluša in tudi če tujca posluša. Veš, kako boš dajala v fiosluša,- nju?____________________________________________________ 36 t) miselnost osebe, ki jo poslušaš, pmluiaj jo s srcem. To je prvo. In drugo: če poslušaš, tte misli obenem rta druge stvari. Na svoje skrbi na primer, na to, kakšne opravke še imaš, kaj boš danes kuhala, itd. Verjemi, ali ne verjemi! Oseba, ki jo poslušaš, a pri tem misliš na kaj drugega, ve in podzavestno morda čuti, da so tvoje misli drugje, (etudi kimaš in pritrjuješ njenim besedam. In zato, samo zato je vsako tako govorjenje in poslušanje brez haska, neplodno. Tudi tukaj velja, da samo sozvočje skladnost ustvarja. Poznam neznatno, skromno gospo. Kopico otrok ima in skrbi čez glavo. A ob vsem tem ima vendarle še zvrhano mero razumevanja in ljubezni za druge. Govoriš z njo in se čudiš. Tako lahko ti teko danes besede z jezika, toliko pametnega in dobrega si povedal, kakor že dolgo ne, kar odleglo ti je. Le kako to in zakaj? Samo zato, ker te je neznatna dobra gospa poslušala s srcem, na vse svoje skrbi je pozabila, v mislih te je hotela razumeti in ti pomagati. To ti je pogovor tako olajšalo, to ti je tako dobro delo. Neznatna skromna gospa se uglajenosti in družabnosti ni učila v pen-zionatih in po drugih šolah, srčna dobrota sama ji narekuje, kako naj ravna s svojim bližnjim, ljubezen jo dela iznajdljii’o tudi v umetnosti poslušanja. Damijana. Sešila si bom moderno popoldansko obleko (n.) Vedno vodi modo pisana fantazija. Posebno klobuki so kar nezaslišani in cesto se nehote vprašam: »Zakaj ženska, ki toliko žrtvuje za svojo lepoto in eleganco, nenadoma razdre ves uspeh s tem, da ei natakne takole spako na glavo?!« Letošnje popoldanske obleke eo bol} mirne, zato je med njimi res nekaj od- ličnih modelov. Posebnost so oblek*. iz navidezno grobe volne in z ljubko sestavo baršuna ali atlasa; učinkujejo zelo sveže in mladostno. Danes naj vam predstavim obleko iz dlakastega volnenega blaga, le ovratnik, rob, široki navratnik, žepi, zapestja in guba na krilu eo iz atlasa. Najprej urežete jopico in ji naredite v sredini hrbta in na vsaki strani 7 ein 'globok šiv. Črtkaste črtice na Zensko gibanic na češkoslovaškem Zabrekle žile na nogah (n.) Zabrekle žile so tisti telesni ne-do&tatek, ki žensko bolj jezi in draži kakor pa boli. Vsaka ženska ima rada lepe in gladke noge, zato ji zabrekle žile prizadevajo mnogo skrbi. Toda to nadlogo lahko docela odpravimo. Ona seveda, ki se ne bo hotela potruditi, bo še dalje lahko nosila »rožni venec« po mečib in stegnih. Nisem zdravnica, zato vam bom dala le nekaj nedolžnih, a tehtnih nasvetov. jejo tovarne nevidne gumaste nogavice, ki jih lahko oblečeš pod še tako prozorne svilene nogavice. 4. Seveda pojdi takoj k zdravniku, ker ti bo zapisal zdravila za zboljšanje krvnega obtoka. Kajti kakor vsaka bolezen so tudi nabrekle žile individualna zadeva, in zato mora biti tudi zdravljenje individualno. 5. Največ ti bo pa pomagalo, če se boš trikrat na teden kopala v vodi z Če ste nagnjene k nabreklinam, 6e morate držati tehle zapovedi: 1. Nikoli ne križaj nog! 2. Po možnosti imej noge kolikor moči zmerom stegnjene, v postelji si pa napravi ležišč« tako, da bodo noge kakih 10cm više od zglavja. 3. Če imaš službo, kjer moraš biti ve« dan na nogah (toda le tedaj, če moraš stati, ne hoditi: kajti neprestana stoja ustvarja zabreklost žil), si kupi posebne nogavice, da ti^bodo nekako podpirale noge. Dane6 že izdelu- normalno temperaturo. Vanjo vrzi 500 gramov sode bikarbone in 100 gramov galuna in ostani v kopeli dvajset minut. Najbolje je, £e se koplješ zvečer, ker moraš po kopeli vsaj za dve uri v posteljo. Videle boste, kako vas bo presenetil izborni učinek teh kopeli. Seveda ne mislite, da boste dosegle uspeh že po dveh, treh tednih, in tudi ne bodite v skrbeh, če vas bodo sprva utrujale, saj boste po nekaj tednih za to bogato poplačane. P. D. 3 dobri recepti Sirov puding Vzemi 6 dkg surovega masla, 3 rumenjake, 10 dkg sira polementalfia, 3 žlice ki6le smetane. 3 kavne žličke moke. sneg 3 beljakov in kuhaj 10 minut v posodi za puding. Puding serviramo e paradižnikovo solato. Sir iz kutin Marsikatera gospodinja ne ve, kako naj bi uporabila te velike lepe 6adove. Najbolj okusen je gotovo kutinov sir, saj iz njega vešča ženska roka izoblikuje vse polno lepih oblik, uporabi ga pa lahko tudi za okras različnih tort Olupi kutine in jih kuhaj z vodo tako dolgo, dokler se ne zmehčajo, deni jih na rešeto, počakaj, da se obla de, potlej jih pa pretlači in stehtaj. Vrzi v kozico nad ogenj, počakaj, da vsa voda izpari, dodaj za težo kutin sladkorja in dobro prevri. Nato nalij dobljeno kašo v posode najrazličnejših oblik, ko se pa »ir strdi, ga povezni na pivnik in deni ? ohlajeno pečnieo, da se dodobra osuši. Kutinov sir hrani vedno na zelo suhem prostoru. Odlikovani recept za coctail Pri nagradnem tekmovanju za coc-taile v Londonu je dobil tale recept prvo nagrado: 50°/o brinjevca, 25Vo breskovega likerja, 25®/« citronovega soka in beljak enega jajca. krojih vam pokažejo, kje našijele atlas. Ko režete rokave, jih urežete visoko na spodnji strani, da bodo imeli lepo zaokroženo obliko. Pozneje jih podložite s krojaškim platnom in vato. Tako boete dobili okrogle in visoke rame. ki so letos v modi. Najprej urežite prednjik iz volne, potem pa še vstavljene dele iz atlasa; atlas položite na mizo ni izmerite trak, širok 7 cm, dolg pa približno 40 cm, kakor je pač visoka vaša postava. Obleka naj bo taka, kakor jo viditena kroju in na sliki. Za ovratnik odrežite raven trak, visok 4 cm, za žepe krpe 10X10 cm. Pri delu pazite, da vse lepo izdelate. Če boste našle lepo blago in okusne barve, se jam bo gotovo kaj prav lepega posrečilo! M. B. Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! Mnogokaj so že izgovorili in napisali o poj-mu, ki ga označujemo z »ženskim poslanstvom«. In vendar je ta poiem še danes bolj ali manj nerazčiščen. Tavamo in tipljemo, toda žal v temi. Zato so pa tudi mnenja o ženski enakopravnosti tako različna. Žens.ta emancipacija, kol&kanj razvpit pojem! Morda po krivici, a malo nemara tudi po pravici razvpit. Ali vas zanima kratka karakteristika češke ženske? Poskusila vam bom podati točno sliko v enem samem stavku: Čehinja je občestven človek; na dejstva, ki jih s svojim razumom ugotovi, reagira z dejanji; človek je, ki stori vee, kar je v njegovi moči, da le ostane sebi zvest. Čehinja se tako v zasebnem kakor v javnem življenju odlikuje po preprostosti in jasnosti opazovanja, mišljenja in ravnanja. Zato nam j« tudi tako simpatična Lepo ie povedala o Ženskem poslanstvu voditeljica češkega lellfttVa Frrtti-tiška Plaminkova: »2enska našrh dni ee zaveda, da bodočnosti sveta in svojega naroda ne ustvarja le v svojih otrocih, temveč tudi s tem, da zanje pomaga graditi svet.« In veste kako je ista ženska zase ln za premnoge svoje sestre označila razmerje do feminizma? Rekla je: »Feministka sem tudi kadar kuham.« Zensko gibanje na Češkoslovaškem je bilo veeskoz zdravo in ustvarjalno. N! dre vilo v skrajnosti, ni se izmaličilo. Bilo je žo v svojih početkih tesno povezano z narodnostnim gibanjem. In borba, ki jo je bilo češko ženstvo, je bito docela različna od načinov in eredstev, ki so jih uporabljale ženske drugih dežel. Strastnih, ogorčenih bojev sploh ni bilo, kar je pripisati deloma razumnosti in zmožnosti ženskih voditeljic, deloma pa doslednosti in poštenosti čeških mož. Čas je bil kakor nalašč. Leta 1003. je Plaminkova ustanovila »Ženskv klub 6esky<; tam so se shajale Čehinje in poslušale predavanja o ženskih vprašanjih v preteklosti in sedanjosti, o filozofskih smereh in drugem. Za delo v klubu so se jeli zanimati tudi znanstveniki in so ga eMMMufia C I KOPHA Naš pravi domači izdelek! po svojih močeh podprli. V tem klubu — prav posebno mu je bil tiaklo-njen takratni vseučiliškl profesor Tomaž O. Masnryk —* jo iskati tudi začetke gibanja za volilno pravico češke ženske. Ta borba je bila vztrajna, ženstvo ni (Miznalo kompromisov. Doseči *o hotele svojo pravico, priznano jim in z zakonom iz 1. 1804 gledo volitve občinskih odborov, a je ni nihče izvajal. Imele so torej najstarejšo volilno pravico na svetu, toda bila jo le na papirju. In s to se niso mogle kaj ponašati. Vae do svetovne vojne eo Čehinjo delale vztrajno in previdno za svoje pravice. Niti vojna jim te vneme ni mogla zatreti. Izobraževale eo se. poučevale druge, da bodo nekoč zmožne in s>posobne za kaj večjega. Potem j« prišlo zadnje leto vojne. Možje so vstali za ljudsko, za žensko pravico. 28. oktobra je počil preobrat. In z osvoboditvijo je tudi Čehinji napočil dan svobode. Demokracija ji ji' utešila željo po enakopravnosti. Vse tisto, kar jim Avstrija ni mogla ali ni hotela dati, ei je češko Ženstvo v dobrem tovarištvu s Slovakinjami, ki jim je dotlej sleherno stremljenje ]>o uveljavljanju njihovih pravic e silo zatrla ogrska nadoblast, našlo in ustvarilo v mladi in zdravi nacionalni državi. (z.) Pri nakupu Dr. Oetkerjevega pecilnega praška in vanililevega sladkorja pazite vedno le na varstveno znamko »Svetla glava" Ei trgaš nogavice? Potem si sama kriva. Res je, nobena stvar ne traja večno, toda srednje dobra nogavica mora vsaj en teden prestati brez luknjice. Če se ti prične nogavica trgati (v tvojo veliko jezo) že drugi dan, gotovo nekaj ni v redu. Pa ne samo pri njej. Tudi pri tvoji nogi in tvojih čevljih. Zakaj napačno bi bilo misliti, da je vsega samo nogavica kriva. Paziti moraš tudi na nego svojih nog in na čevlje. Bombažne in volnene nogavice se manj trgajo, ker so njih nitke manj gladke, kakor so nitke svilenih nogavic. Vendar ima izbirčna ženska rajši svilene nogavice, ker se lepše oprimejo nog bi dajejo nogam videz vitkosti in prožnosti. Ker so pa svilene nogavice dražje, je treba še bolj paziti nanje. Razumljivo je, da moraš takoj zakrpati vsako luknjico; če se ti na cesti pripeti nesreča, da se utrga petlja in utegne zdrčati čez vso nogavico, oslini konec prsta in večkrat pomaži mesto, kjer se je petlja utrgala. Še boljše je, če imaš pri sebi kakšno kremo ali sploh, kaj mastnega, da pomažeš ranico. Doma seveda strgano petljo takoj zašij. Kar se tiče nege nog, je važno, da si jih vsak dan umiješ, to pa zategadelj, ker se od vsake kaže luščijo drobne, a zelo ostre luskinice. Te razjedajo fino svilo nogavic. Ko si noge umiješ, je priporočljivo, da jih odrgneš s kakšno cenejšo liremo, da bodo res voljne in gladke. Pazi, da niso nohti predolgi in preostri, zato jih vedno odstrizi in opili s pilico. Tvoji čevlji so često krivi, da zapraviš toliko časa za krp/pije nogavic. Če so preveliki, je to velika nadloga, ker se ti neprestano sezuvajo in pri tem drgnejo nogavice — posledica je ogromna luknja. Torej si nabavi vložek iz slame in ga ovij s dvojnim blagom stare, doslužene nogavice. Tako ho čevelj nekoliko manjši, gladki vložek pa ne bo trgal nogavic. Imam navado, da svoje nogavice podložim takoj, ko so še nove, na notranji strani s tenko krpo obrabljene nogavice na peti in podplatu. Tako postane nogavica na najbolj občutljivih mestih bolj odporna. Zdaj pride pa vaSna zapoved, ki vas bo mo-rda presenetila, čeprav je ena izmed najvažnejših a najmanj upoštevanih: Operi vsak dan nogavice, ki jih nosiš! Umazanija raz-jeda blago. Ne suši nogavic na soncu, tudi na štedilniku ne, temveč samo na zraku. Če se boš ravnala po teh preprostih nasvetih, boš videla, da bos zadovoljna, ko ti ne bo treba ure in ure presedati med dolgočasno zloglasno »gobo«. Ta čas porabi rajši za umivanje nog (to je higienično), za pranje nogavic (to je tudi higienično) in še za kaj prijetnejšega: za sprehod, branje lepe knjige ali ročno delo. Saška. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « ! >■■■—.......... sSS ■■■—— — Preden sejidlontejaji^ si oglejte stalno razstavo do 50 oprem pri najbolje opremljeni tovarni »Pohištvo Malenšek« ustanR°i7v.Svid Ljubljana • Dravlje pri tramvajski postaji »Slepi Janez" 111,1» m na TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ OD PAULINA KER STRANKAM IZVEN LJUBLJANE OB NAKUPU POVRNEM# POLOVICO V02NJE 3. RAZREDA OD VSEH POSTAJ SLOVENIJE-KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5. Homan Iz naših dni Po franooSCInl priredil Ž. O. 8. nadaljevanje »In še kako je mogoče! Namreč operetna pevka Grazia Nera. Pravi, da niste za nobeno pravo rabo: že po tretjem kozarcu ste trdi — takšna je njena beseda — in če tri noči Krojit" kakor,., oprostite, tu ne bom rabila njenega iži‘SS2.r »Bog ji poplačaj njeno plemenitost! Kajti pripisuje mi še nekaj več odpornosti, kakor je zares premorem: že od ene same neprespane noči me lasje bole in dva cock-taila me vržeta. Vse drugo je pa resnično in vam moram le čestitati, gospodična: imeniten spomin imate.« Toda deklica ga menda še poslušala ni. Sklonila se je bila k Mariji, jo prijela za roko in jo ljubeče potrepljala. »Zdaj vidite, draga prijateljica, da je vaša prešerna in lahkomiselna Marcela vendarle preudarno dekle in da se ne spušča na slepo v kar si bodi!« »Ubogi moj otrok!« je zajecljala stara devica; videlo se ji je, da komaj premaguje jok. »Kako srečni sva bili doslej, ko sva živeli sami zase!« »Saj bova tudi poslej, vi sebič-nica! Kajti veliki sreči, ki si jo je obetal moj mož s poroko z menoj, je manjkal samo en oblak. Ta oblak mu boste v svoji velikodušnosti v i ustvarili: za taščo mu boste!« Ošinila je Noela od strani z očmi in dodala: »Spričo vašega navdušenega sprejema ne dvomim prav nič, da moj ženin že zdaj po zaslugi ceni naklonjenost, ki vas navdaja do njega...« »O, Marcela!...« čeprav je bila stara vzgojiteljica vajena objestnosti mlade milijonarke, se je vendarle vznemirila. Le kako bo mladi mož sprejel taksno govorjenje in kaj si bo mislil o njej? Prav gotovo si bo dejal, da je družabnica njegove zaročenke čemerna babnica, čeprav je je v resnici sama dobrota in prizanesljivost in si ne želi drugega, kakor da bi mogla do konca svojih rini živeti nekje v tihem kotičku pri njej, k: jo je pomagala odgojiti in ji je bila danes edina ljubezen na svetu. S strahom se je obrnila k mlademu možu in uprla vanj svoje plahe vlažne oči. Toda Noel je še 7.a mar ni imel. Vrgel je bil glavo nazaj in ne-oremično, kakor da bi bil izklesan, je z rahlim nasmeškom na ustnicah zviška gledal Marcelo Fernan-dovo, milijonarko, ki mu bo po njegovi lastni volji žena. In v njegovem nedoločljivem nasmešku je bilo vse: radovednost in prešer-nost in objestnost, pa tudi kos prezirljivosti in zapetosti: cela lestvica čustev, ki jih je stara devica bolj slutila ko uganila — in baš to ji je vso kri pobralo z lic. »Ta človek,« je razmišljala sama pri sebi, »ta človek ne spada med tiste, ki se uklanjajo tuji volji. Uboga moja Marcela! Misli, da si je sušnja izbrala, pa je dobila... gospodarja!« XI »Nu, Marcela, upam, da vam je noč prinesla pameten svet?« »O čem?« Deklica se je radovedno obrnila k svoji družabnici. Dobro je vedela, kam Marija meri, vendar jo je pustila, da sama pove, ker je hotela videti, do kod se bo stara gospodična upala iti. In res je Mariji upadel pogum, ko se je njen pogled srečal z jasnimi, a trdimi očmi njene gospodarice. »Nu, o onem gospodu... Dobre volje ste bili snoči in šalili ste se, da me je bilo skoraj zares strah.« »Nisem se šalila, dobra moja Marija.« »Saj ni res, kaj ne da ne?« V 24 URAH barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke ild. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, tnonga in lika domače perilo. Parno {isti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Kaj naj ne bo res?« »Nu, tisto o... saj se nisem upala verjeti.« »Zakaj ne?« »Zdelo se mi je, da ta neznanec... ta tujec vendar ne more biti ženin, kakršnega si izbere moja mala Marcela.« »IvlGnl ni K: n* neznan ne tul« »O, pač. Malo prej ste b:I! plesali z njim in takrat še niste vedeli, kdo je.« Usmev je razklenil Marceline ustnice. »Ali ste naivni, Marija! Kaj res mislite, da nisem poznala Noela Mercierja? Nu, vedite, da sem se bila že pred več dnevi zanj odločila.« »Ne da bi ga poznali?« »Pardon, ne da bi on mene poznal. To menda ni isto!« Stara gospodična se je razvnela. »Tak res še zmerom sanjate o istih prenapetih načrtih — še zmerom se hočete poročiti s človekom, ki ga mislite... ki ga boste kupili?!« Marcela je stopila korak proti Mariji. Stara družabnica se je nehote umaknila. »Kako ste rekli? Prenapeta se vam zdim?« Njene ostre oči so se zapičile v Marijine. »Ne, ničesar graje vrednega nisem opazila... razen morda... če izvzamem njegovo oholost... njegovo nekam prevzetno zapetost... njegov nekam domišljavi nasmešek... njegov...« čim dalje je stara gospodična »overil?., tem bolj so se Marceli zoževale oorvl. Y^o srečo za Marijo so se takrat odprla vrata iri prikazala se je sobarica z velikim šopkom belih vrtnic v roki. »Te cvetlice so prinesli za gospodično.« Postavila je šopek na mizo in odšla. Mlada milijonarka je samo odpela posetnico, pripeto za pecelj. . »Noel Mercier,« je razbrala polglasno. In zdajci se je zamislila: »Prve cvetlice... prva vez...« Nekaj trenutkov je stala nepremično, držeč šopek v roki. Njene oči so gledale cvetlice, toda videle jih niso. Uprte so bile vase in tam so videle sliko njega, ki ga je bila sklenila vzeti za moža... In potem je zamrmrala, kakor da bi govorila sama s seboj: »Njegova zapetost in oholost, Tri iz enega, to je zelo važno! Nemogoče je, da bi kdo napravil boljše testenine, kakor so Jajnine-Pekatete, ker ne more biti boljše urejene tovarne, kakor je tovarna »Pekatete«, in ker ni boljše moke in boljših jajc, kakor jih ona uporablja. Jajnine narastejo pri kuhanju tako, da dobimo tri krožnike iz V, kg paketa — in kakih krožnikov! če se odločite, da poskusite Jajnine-Pekatete, Vas čaka veselo iznenadenje. Prvič, da se kuhane ne sprijemljejo, drugič, da se trikrat povečajo, in tretjič, da dajo tri krožnike iz K kg paketa. Pomislite, kake ugodnosti! Vse te edinstvene prednosti dajo Jajninam-Pekatetam ne le prvovrstna moka in jajca, ampak mnogo bolj jim da pravilna izdelava. Ta je zlasti pri testeninah nad vse merodajna za dobro kakovost. Tri krožnike izbornih Jajnin iz enega samega % kg paketa, to je zelo važno pri nakupu. »Hotela sem samo reči...« »Da se bom možila po svoji pameti in ne po vaši.« »Seveda, saj tudi ne trdim, da...« »Mi boste vi izbirali moža?« »Ne, ne, o ne!« »In ker mi je ta dečko všeč...« »Ste si ga kupili.« »Sem se zanj odločila.« »Z denarjem?« Marcela je prasnila v smeh. Marijina tragična resnost jo je bila razorožila. »Kako zoprne besede rabite, ljuba moja! Verjemite mi, zabavni ste, a zraven tudi na moč smešni! Ali je mar tako nezaslišano, če mlado bogato dekle vzame moža, ki nič nima?« »Kandidata iz ženitvene posredovalnice...« »Moža z lastnostmi, ki jih terjam od svojega zakonskega tovariša.« »Zaročenca, ki ga je Morel iztaknil sam Bog si ga vedi kje.« Marceli se je zmračilo čelo. Ugovorov ni prenesla; njena nekdanja vzgojiteljica jo je bila zastran tega sama razvadila. Vrhu tega se ji je pogovor preveč raztegnil in ji je začelo pohajati potrpljenje. »To se pravi, da vam misel, na mojo poroko ne prija?« je vprašala nekam mrzlo. »Jaz... o, ne! Saj o meni ni vredno govoriti. Kako srečno sva živeli obe, ko sva bili sami, a zdaj... nu da, saj je docela naravno, da dekle v teh letih misli na možitev.« »Lepo, res lepo. da ste prišli do tega spoznanja. Ali vam torej nemara moj bodoči mož ni po okusu?« »O, ne, nikakor ne. Samo to se mi zdi, da...« Obmolknila je. Videla je, kako so začeli Marcelini prsti nekam živčno bobnati po kaminskem marmorju — in to jo je spomnilo, da bi bilo dobro malo premisliti, preden dogovori. »Po svoji zunanjosti je ta gospod zelo čeden in prijazen,« je nekam hlastno menila. »Zal dečko?« »Zelo!...« »Spodoben?« »Oh, in še kafcir. - »Ali ste opazili % njem kakšno napako?« njegov ponosni pogled, njegov prevzetni nasmeh... morda je vse to vzrok, da sem se odločila zanj, ne pa za katerega drugega... Za vsakdanje mevže se nisem nikoli ogrevala. Jahanje na stari nadušljivi kobili ni nikaka umetnija, še tedaj ne, če nimaš o jahanju niti pojma... Zato je pa tem mamljivejše, obrzdati čistokrvnega žrebca, ki so ga same iskre in živci!« Potem se je obrnila k Mariji in ji s čudno mehkim glasom, še vsa zasanjana, razlagala: »Glejte, ljuba moja, zakon je hudo čudna jed, ki jo postavijo pred takole neizkušeno dekle: dvomljiva ljubezen življenja sitega moža, ki bi se rad v miru odpočil, ali se mu pa hoče nežne roke, ki bi mu zdravila protin..., lepe besede brez dejanj... sebičnost, da se človeku kar gabi... umazana realnost, v ničemer ne podobna prekrasni fati morgani, ki vam jo poprej slikajo na zid... Vse to premešano z lažmi in strastmi, s smešnimi navadami in prostaškimi manirami... vse to zaudarjajoče po prestanem tobaku in preobilno zaužitem vinu... vse to zabeljeno od časa do časa s spolzkimi pripombami in dvoumnimi kretnjami... In naposled, vse to prekuhano v zakonski intimnosti in servirano dan na dan, noč za nočjo, ne da bi se jedilnik le enkrat spremenil!... Ne, ne, nič vabljivega ni v takemle novodobnem zakonu! In če začne mladenka, kakor sem jaz, ugibati in iskati, kaj se neki skriva v njem, verjemite mi, da se ne more prav nič navduševati ob misli na možitev!« »A zakaj potem silite v zakon?« »Ker ženska ni ustvarjena za samko; ker je sicer res, da je zakon v takšni obliki, kakor ga je ustvarila civilizacija in kakor smo si ga prikrojili s svojimi šegami, dan današnji hudo dvomljiva pustolovščina, a vzlic temu je neizpodbitno, da se narava, ko ga že kaže zaljubljencem v tako lepih barvah, ni mogla zmotiti... Torej je le človek tisti, ki je tej ustanovi spačil njen pravi obraz!... In zato mislim, da bi se dalo iz njega napraviti kaj več in kaj boljšega, kakor imamo danes.« Marija je poslušala svojo mlado varovanko s čedalje sočutnejšimi očmi. »In vi, otrok moj, mislite tvegati svojo srečo za tak dvomljiv poskus?« »Novo pot preizkušam, a ne trdim, da bo ta edino dobra in prava. Vsak iskren poskus je spoštovanja vreden. Ali naj že vnaprej zavrnemo možnost uspeha, še preden smo stvar pošteno preizkusili?« Stara družabnica je iztegnila roke proti nebu: dekličino modrovanje se ji je zdelo blazno, da še nikoli takega. Le kaj vse roji po glavi novodobni mladini! Njega dni so dvajsetletnice mislile samo na ljubezen; brez nje si sreče niso znale predstavljati... Res da tudi takrat niso vsi zakoni plavali v skladju in soglasju, toda večidel je vendar kako šlo... Dan današnji pa mladina od same objestnosti ne ve, kaj bi novega uganila. Nova pota išče, takšna, da je ljubezen potisnjena docela ob stran. Iri je po novem le še kup- čija, ali pa’ še to ne — po nem je zgolj družba, omejena z določbami posebne pogodbe. Vnovič je hotela Marija povzdigniti glas, da morda vendarle spravi mlado razvajenko k pameti. Tedaj je pa videla, kako je deklica nekam sovražno vrgla cvetlice na mizo in živčno zmečkala vrtnico, ki ji je ostala v roki. Stara vzgojiteljica se je nehote nasmehnila. Od besed do dejanj je hvala Bogu dolga pot, si je dejala na tihem; morda se bo neizkušena mladenka še o pravem času zavedela brezglavosti svojega početja. Zato je morda pametnejše, da ji ne ugovarja preveč. Pri taki trmoglavki človek nikoli prav ne ve, kakšno vlogo igra trma v njenih odločitvah... Toda Marcela še zdaleč ni bila takih misli, kakor je utegnila domnevati njena družabnica. Njene misli so bile obrnjene čisto drugam. Razmišljala je, zakaj ne more biti tako vesela, kakor je bila snoči na plesu. Le odkod ji je takrat prišla tolikanj neugnana objestnost? V duhu je obnavljala abotnosti, ki jih je govorila, šale in otročarije... Zakaj se ji je bilo tako hotelo poskočnosti in prešernega veselja, da mu je morala dati duška s takimi abotnimi otročarijami? In vprašala se je, kaj neki si je utegnil misliti o njej vljudni mladi mož, ki ga je mislila kupiti za moža. Čeprav je ni mogel videti, ji je vendar temna rdečica zalila obraz. 2'delo se *i je da se je snočnji večer vedla ko petnajstletna frklja. Se zdaj je čutila kako se upira vanjo nemirni Marijin pogled... In potem ta nasmeh njenega bodočega moža, nasmeh, ki si ga ni znala pojasniti., nasmeh, ki je morda izdajal zgolj zadoščenje, morda pa tudi porogljivost in prezir... Nekote si je potegnila z roko po čelu; tako čudna slabost jo je obhajala. Mislila je tudi na to, da je bila naročila Mercier ju, naj pride danes k riej; spraševala se je, ali bo po snočniem otročjem vedenju sploh še zmožna resnega in premišljenega nastopa. Ali naj bo zapeta in nepristopna? Način, kako se je začelo njuno znanje, je bil zelo neprisiljen; dišal je že od daleč po ljubimkanju. Toda če utegne biti ljubimkanje z Mercierjem kot priložnostnim plesalcem prijetno, je zadeva vse kaj drugega, če je ta plesalec njen bodoči mož, tisti mož, ki ga misli kupiti. Do tod je prišla v svojem razmišljanju, ko ji je sobarica napovedala Mercier jev obisk. Njen »izvoljenec« je vstopil v trenutku, ko si mlada milijonarka še zdaleč ni bila na čistem, kaj naj stori. Deklica se je instinktivno vzravnala in njen ošabni pogled se je mrzlo uprl v mladega moža, kakor da bi ga hotel prikovati v spodobno razdaljo. Toda odvetnik ni spremenjenega dekličinega vedenja niti opazil, vsaj delal se je tako. Hladno in neprisiljeno se je priklonil: očitno ni maral pokazati, da bi bil pričakoval toplejši sprejem. Marcela je na tihem občudovala njegovo neprisiljenost. Videti je bilo, da se je mnogo laže vživel v svoj položaj kakor ona. Resda ji je še snoči dvoril, toda takrat je še ni poznal; s kakšno lahkoto je bil potem spremenil vedenje in se prelevil v zapetega kavalirja! Pogledala mu je v nebrižno jo opazujoče oči, toda tudi v njih ni več sijal tisti vročični ogenj, ki se je bil snoči vnel: iz tega je nekam naglo presodila, da ni bil niti trenutek iskren z njo — niti tedaj ne, ko jt je še neznanki šepetal komplimente na uho... Skoraj živčno mu je pokazala cvetlice na mizi: »Prosim vas, nikoli več podobnih daril: med vami in menoj ni mesta za takšno pozornost.« »Kakor izvolite, gospodična,« je mirno odgovoril. Najbrže je pričakovala ugovor, zato je še mrzle je povzela: »Bodite tako ljubeznivi in uredite ?. gospodom Morelom zastran poročnih formalnosti. Mislim, da bi se poroka lahko vršila čez kake tri tedne, ne?« »če v a m ta rok zadošča, gospodična, tudi jaz nimam nič proti temu.« »Kdo govori o roku? Saj nimam ničesar pripraviti! če bi se zadeva' mogla urediti v nekaj urah kakor v Ameriki, bi vas naročila za danes popoldne, in stvar bi bila kaj hitro gotova.« Obmolknila je in pogledala mlademu možu v oči. Potlej je z nekam prezirljivim naglasom menila: »Menda se niste nadejali, da bom za takšno poroko razpošiljala vabila? Vi, jaz in dve priči: to bo vse.« »Imenitno, gospodična!« Njegov nasmeh je bil neopredeljiv. j j Toda deklica ga ni marala vzetf na znanje; stvarno je povzela: »Na županstvo pojdete seveda... v promenadni obleki. In v cerkev...« »O!« ji je skočil v besedo. »Ali je mar potrebno?« »Kaj pa mislite? Mar odklanjate cerkveno poroko?« »Kakor želite, gospodična, toda ne vidim potrebe, da bi vpletal nebo v to ženitveno komedijo.« Rdečica ogorčenja je zalila Marceli obraz. »Kako se drznete tako govoriti’ Vedite, gospod, da jaz verujem v Boga-!« »Jaz tudi, gospodična. Toda dovolite mi, da vas spomnim, da ima krscanski^ zakon svoje postave in svoje dolžnosti. Da nalaga ljubezen, družino, pokorščino... vdanost in zatajitev samega sebe... Naposled terja od zakoncev čustva, obljube — skratka vse tisto, kar vi odklanjate.« Marcela je živahno vrgla glavo pokonci. »In kar ste vi kajpada pripravljeni mirne vesti sprejeti!« »O,« je krotko menil Noel. »če kaj vem, sem samo izrekel željo, da ne bi vpletala Boga v poskus, ki ga misliva lojalno tvegati oba skup « »Nu, ko že gre za lojalnost... saj ste sami rabili ta izraz...« »Da, a rabil sem tudi besedo .po- ' skuš*... Krščanski zakon je dokončen; v tej točki ni nikakega dvo-umja.« Mlada milijonarka je vzdihnila. Mercier je imel prav, tega ni bilo moči tajiti. Stvar ji je začela postajati zapletena. španski pisatelj, ki jo je bil premamil s svojo idejo — naj ga vrag vzame! _ bi ji bil lahko pokazal pot do konca, ne pa da je kratko in malo spregledal težave taksne poroke in stopil čeznje kakor da jih sploh ne bi bilo. Kini prinašao SOKOLSKI DOM SISKA telefon 33 87 Od 10. novembra 1036 dalje se vršijo kinopredsta\e samo ob petkih, sobotah in nedeljan. V petek 20. t. m. ol» 20. uri in v nedeljo 22. t. iu. ob 11. uri dopoldne »POSLEDNJA LJUBEZEN« Mihicko Kleini. V soboto 21. t. m. ob 19. in 21. uri in v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri »ŽRTEV LJUBEZNI« V gl. vlogi: Luize Ulrich in M. Zwle- inann. KINO MOSTE V petek 20. novembra oh 20. uri, v soboto 21. novembra ob 20. uri, v nedeljo 22. novembra oh 15., 17., 19. in 21. uri, v ponedeljek 23. novembru ob 20. uri: PAULA WESSELY v filmskem umotvoru: »EPIZODA« Friedl Czepa, Karl L. DiehI, Otto Tressler, Krika \Vagner. Največji uuiet* niški doživljaj vseh časov!!! Vstopnina: Din 3*50 —6*50. KINO TALIJA KRANJ predvaja v sohoto 21. t. m. ob 20.30 uri in v nedeljo 22. t. m. oh 16., 18. iu 20.30 uri velefilin »MOJ DRAGI JE LOVEC« V glavni vlogi: Gret! Theimer, Georg Aleksander, pokojna Hansi Niese, Sussi Lanner, Lizi llolzschuh in Leo Slezak. ZVOČNI RADIO JESENICE telefon Int. 8t. 620 20. t. m. oh 20. uri, 21. t. m. ob 20. uri in 22. t. m. ob 15. uri in 20. uri »BOŽANSKA ŽENA« V glavni vlogi Martha Eggerth. Dodatek: domač Zora zvočni tednik. Pri vsakem sporedu najnovejši Paramoun-tov in Univerzum (Ufa) zvočni tednik. 'ZVOČNI KINO SEVNICA V soboto 21. in v nedeljo 22. t. m. »MICKY IN 8ILLY SIMFONIJA« Deloma v barvah. Zanimiv dopolnilni program. 19. XI. 1936. DRUŽINSKI TEDNIK 9 Marcel Allaln In Plerre Souvestre ogiase socialnega maCaja računamo po *a besedo, trgovske in podobne pa po nl,.par *a *>e*edo. Preklici in trgovsko-obrt* stJ* °8,as'» nimajo prodajnega značaja, ®«i e'° po 1 0in *a besedo. — Za vsak mali ,e lreba *e Posebej plačati davek » o« * D'0, Kt*or odgovor, dostavo s® .Posti ali če ima oglas ilfro, mora dopla* « se a Din. — Mali oglasi se plačajo vodno j. *pr®l« ®»cer po poštni nakaznici, p« po« položnici na ček. račun »Družinski ted* *• «brava, Ljubljana 16.3S3, ali pi i znamkah obenem z naročilom ai?ai3 besed* 26 par. Davek 1*50 Din. Za lifrp dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ••lad simpatičen in seriozen gospod si "■ iskrenega prijateljstva z gospodično sira-P&tiCut* zunanjosti, lepega obnašanja in ple-4 značaja. Po možnosti z mlado uči-®*Jico. Dopise prosim na upravo »D. t.« pod ■Mksenost« *ENitve IN M02ITVE v boljiili krojili po-■fedujeino z največjo vestnostjo. Informativne Prospekte razpošiljamo diskretno, če pošljete Postne znamke v znesku Din 10*—. Imamo **liko izbiro odličnih dam in gospodov. Dopisujemo v slovenščini: »Rezor« Zagreb — po-**a »t. 3. Mnogo slovenskih gospodičen in gospodov se Je že srečno poročilo b pomočjo Kezora«. Pišite ie danes tudi vi po prospekte! OtCAJ Pridem v Ljubljano v petek. Na hvJ-«enje ob osmih na starem mestu. Poljub Stane! tOLiDEN TRGOVEC, Slovenec, neoženjen, last-krasne trgovine na deželi, brez dolga, •tar 28 let, z mesečnimi dohodki okoli & 000 dinarjev, se želi poroditi % njemu primerno gospodično Slovenko Informacije proti znamkam * znesku Din 10*— pošlje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 8. ••LADA SIMPAT‘CNA gospodična, privatna ^radnica si želi znanja s simpatičnim gospo-®0,n s stalno eksistenco. Ponudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Resno 222«. DOKTOR MEDICINE, občinski zdravnik, star let, soliden, značajen, neoienjen, docela »drav se želi poročiti 6 simpatično gospodično ©lovenko s primerno doto ali posestvom. Informacije proti pošiljki znamk za Din 10*-— Pošlje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. ■RIVEC IN FRIZER, Bloveaer. lastnik dobro •uočega salona za dame in gospode v velikem •lovenskem mestu, neoženjen, 30 let, se želi Poročiti • simpatično gospodično 81ovenko z JeZele. Informacije proti pošiljki znamk za Din 10*— pošlje: »Rezor«, Zajjreh, Pošta 8. Konjeniški podpolkovnik, vdovec, star let, rim. kat., v aktivni službi, se želi pomočiti s simpatično gospodično Slovenko iz boljše rodbine s primerno doto. Informacij« d»je proti pošiljki znamk v znesku Diu 10*—: •Rezor«, Zagreb, Pošta 3. tODNIiKI PRIPRAVNIK, dr. prava, krapen, •impatičen gospod, rim. kat., star 28 let, se *eli poročiti z dobro situirano gospodično Slovenko. Informacije daje proti pošiljki znamk y znesku Din 10'—: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. KRASEN OFICIR, poročnik, star 28 let, popolnoma zdrav, eleganten, se želi poročiti s simpatično gospodično Slovenko iz boljše, dobro •ituirane rodbine. Informncije daje proti pošiljki znamk v znesku Din 10’—: -Rezor«, Magreb, Posta 3. BIKOVSKI OBRTNIK v Ljubljeni, s krasno eksistenco, star 28 let, rim. kat., neporočen, •e želi poročili s simpatično dobro situirano gospodično Slovenko z dežele. Informacijske Prospekte proti pošiljki znamk v znesku 10 dinarjev daje: »Rezor«, Zagreb, Pošta 3. MLADA GOSPODIČNA, simpatična, vajena vseh hi*-lih del in dobra kulinrira, išče mesto Pri boljši družini Ponudbe poslati pod »Simpatična« na upravo »Družinskega tednika«. DVIGNITE PISMA POD: »Ženitev«, »Fani in Anita«, »Hrepenenje po tihi sreči«. *UJ LEPO MLADENKO hoteč Idealne Iju-bežni. Oglas »Tednika«. GOSPODIČNO »Siroto« prosimo, da dvigne Pismo v upravi ^informacije Vsaki beseda t Din. Davek 1*10 Din. Za Sltro •K dajanje naslovov S Din. Na(nun| 10 betsd. HCE SE STREiNICA ki zna lep. prati perilo la nogavici' ter fino krpati. Poimdb* na upravo •Družinskega tednika« pod šifro »Hatančua«. INTIMNI ŽENSK' KOLEDAR, velikost no- ••■»n. 180 strani mora imeti vsaka dogorela »ena. da ,e pouči, kako se lahko brez fl aiCne ali moralne Škode na versko In medicinsko neoporečen načio trajno izogiba spočetja. Po povzetju Din 20'—. Zaloga v Ljubljani: Raft Vod« Medvedova 8: dobi se tudi v Učit. knjigarni bi v trafikah na-tjproti »Rio«, Slamiča la v trafiki na Tyr-•evl e. 63. 38. nadaljevanje Ko je Juve zahteval račun, je Fan-dor brž pričel požirati slastna jetra, zakaj dotlej je bil iz vljudnosti čakal Juvn. »Ne morem ee več premagovati, tako sem lačen...« se je oprostil Juvu, ki očitno ni ničesar drugega potreboval ko cigarete. Juve je po dolgem molku spet spregovoril : »No, koga si pa vse videl v dvorani?, Jožef ino, španski plesalki, tvojega ameriškega boksača, norega črnca, skratka same nezanimive ljudi...« Fandor je vedel, da mora imeti komisar dovolj vzroka, če ga tako izprašuje, zato si je s posebno vnemo in z očitno pozornostjo ogledal vse ljudi v dvorani. Zdajci ie zmagoslavno vzkliknil in nič več ni mislit ne na jed in no na pijačo, zakaj novo odkritje ga je popolnoma prevzelo. »Chaleck,« je zajecljal, »Chaleck večerja tam zadaj!« »Da,« je podsmehljivo odgovoril Juve, »samo takšen tepček ko ti, ga lahko prezre.« Zadaj za bogato obloženo mizo je sp del skrivnostni zdravnik v družbi kak&uh desetih oseb, dam in gospodov. * Doktor Chaleck se je zdel duša družbe. Oblečen je bil v frak po naj-novejšem kroju, vljudno in ljubeznivo se je nasmihal na vse strani in je bil videti zaradi umerjenega vedenja ko najpopolnejši evetovnjak. Juve, sedeč še zmerom s hrbtom proti dvorani, je zdajci dejal Fandorju: »No, če si gospodje že prižigajo 6motke, bo večerje kmalu konec.« Ko je Fandor začudeno pogledal komisarja, mu je Juve odgovoril: »Otroče, ali ne vidiš, da opazujem veo dvorano v ogledalu?« Videvši, da se Fandor ves obupan ogleduje okoli in ne more nikjer odkriti ogledala, se mu je mladi časnikar zasmilil Ni ga hotel predolgo mučiti; pomolil mu je svoj monokel pod nos. »O! zdaj šele razumem!« je vzkliknil časnikar. »Imenitna ideja! Ogledalo imaš namesto monokla. Potlej seveda lahko vse vidiš, kaj se dogaja za tvojim hrbtom!« *No, takšna čarovnija pa to spet ni . « je zamrmral Juve. »Veš kaj, pojdiva odtod!« »Kaaj?« je začudeno vprašal Fandor »tega doktorja boš kar v nemar pustil ?« »Ne, prav gotovo ne! Narobe, da ves-.« Sklonil se je k Fandorjevemu ušesu in šepnil; »Nedavno sem imel še pomisleke zastran Chaleckove aretacije, zdaj imam pa že, hvala Bogu, dovolj dokazov zoper njega. Če nič drugega, je streljal na Jozefino — in naju ima tudi na vesti, saj se še spomniš javnih skladišč... To je kar dovolj. Brez skrbi ga lahko aretiram. Ne maram pa kvariti vsem tem veseljakom dobre volje; zakaj bi neki povzročal javen škandal? Kazen tega pa hi v lokalu ni preveč varna taka reč, saj dobro veš, da je vse polno njegovih zaveznikov v gosteh. Ti bi nama utegnili še kakšno pisano zagosti«. Chaleck bo itak kmalu odšel... Vsak hip bo prišel za nama... Daj mi še svojo posetnico...« Fandor je slepo ubogal. Prav takrat je prišel poslovodja mimo, gospod Dominik namreč. Juve mu je namignil: »Gospod Dominik, izročite gospodu, ki sedi tam zadaj v družbi lepih dam, vpričo vseh tile posetnici.« Poslovodja se je vljudno priklonil in ee napotil k Chaleckovemu omizju. Oba pnjatelja sta po malem odšla iz dvorane. Komaj sla se utegnil« pomeniti zastran učinka njunih posetnic, sta že zaslišala za seboj umerjene korake na stopnicah. Prikazal se je Chaleck; njegov pogled je bil nebrižen, njegov obraz miren. Smotke se je držal še ves ">epell . Skrivnostni zdravnik je stojni na ulico, in že mu je Juve položil svojo kre]»ko desnico na ramo. Hkratu je namignil službujočemu stražniku, naj prime doktorja za nadlaket. Fandor je pridržal korak, da bi videl, kako se bo ta čudni zdravnik vedel spričo nenadejane aretacije. »Doktor Chaleck,« je dejal Juve odsekano in ukazujoče, »v imenu postave vas aretiram!...« Chaleck ee ni niti malo upiral. Zmajal je z glavo in podsmehljivo ogovoril komisarja: »Ali ne veste, gospod Juve, da 6em na vas prav hud! Na potovanju sem bral v časnikih, da ste hišo od vrha do tal porušili! To res ni lepo od vas! Saj sva se vendar tako prijateljsko pogajala..« Juve je bil spričo teh besed začuden, tako začuden, da mu je sapo zaprlo. »Po vaši zaslugi moram že štiri in dvajset ur v hotelu stanovati; to ni prijetno za miru vajenega meščana...« Juve se ni zmenil za Chaleokove besede. Pri priči ga je spregledal; očitno je meril drugam. Nenadejano je komisar kriknil! Prišli so tedaj že na križišče ulice la Rochefoucauld in ulice Notre-Dame-de- Lorette; neki izvošček je pravkar v koraku privozil na Beli trg in zaprl prehod na trg PigaUe. Od nasprotne strani je pridrvel avtobus. Ko je že zavil na cesto de la Rochefoucauld, da bi krenil proti trgu Svetega Jurija, je Chaleck v pravem pomenu besede utekel izpod svojega večernega plašča, ki si ga je bil pri »Krokodilu« ogrnil; Juve in stražnik sta držala plašč še na levi in na desni, medtem ko je Chaleck že tekel naravnost proti konjema, smuknil med njunimi nogami skoz in z mačjo spretnostjo skočil na drveči avtobus. Juve je brž stekel za njim, toda Chaleckovega bega ni več mogel preprečiti. Vsa ta dogodivščina se je odigrala v eni 6ami sekunda. Juve, Fandor in stražnik so nekaj minut kasneje vsi poparjeni obračali na cestnem vogalu čudežni Chaleckov večerni plašč... Plašč je bil nenavadno eleganten, podložen s črno svilo, bil je pa hkratu kaj čudno oblačilo, zakaj imel je všita ramena in roke! Udje so bili iz kavčuka; pod 6uknom si čutil to čudno gmoto ko pravo človeško roko... Juve si je živčno pulil svoje brčice, potlej je pa začel neusmiljeno preklinjati. Fandor je molčal. Da, da, si je mislil, Chak-ck je lahko pobegnil, ko sta ga Juve in stražnik prijela za ponarejene roke... Medtem ko si je Fandor še zmerom molče ogledoval čudno oblačilo, je Juve zarohnel: »Zdaj nama ostane še Loupart!« Komisar in časnikar sta stekla nazaj v ulico Pigalle, da bi pričakala še drugega nevarnega gosta pred »Krokodilom«. Nista prišla še do cilja, ko ju je že čakalo novo presenečenje. Imeniten avtomobil je privozil mimo njiju; za krmilom je sedel Američan Dixon, poleg njega pa — Jozefina. Juve je napravil križ čez nocojšnji večer. »Krokodil« mu jo je preveč zagodel... Kog sam si ga vedi ali se je Jozefina slučajno seznanila z Dixonom ali je pa imela domenjen sestanek? Loupart je brez sledu izginil. Chaleck 6e je prikazal in ušel... Zdaj se je zdelo Juvu najpametneje, da se zanima za malo Jozefino. Ali ji sploh lahko zaupa? O tem se je hotel na lastne oči prepričati. Poklical je taksi in mu ukazal, naj dohiti avtomobil, ki je zavil proti Clichy. Fandor je moral ostati na trgu Pigalle, da se ogleda za Loupartom. časnikar jo je mahnil v prvo nadstropje »Krokodila« in si naročil šampanjca, hoteč si zagotoviti naklonjenost gospoda Dominika. Halje prihodnjič Službe ? p"- 0av*h , so D,n- titra ah dajanje naslavov I Dir,. Najmanj 10 besa« MIZARSKI POMOČNIK hi lofer s Izpitom, zmožen vseh stavbenih del ln polltiiar. star 38 let. iftče službo Ponudbe na upravo »Dni-t»n*krca tednika« pod: • NHcadll#'«'« Kczm diha Dav«* rso otn. Za litre dajanfe naslovov | Oin. Majnun| 10 besed. IZPADANJE LAS IH PRHLJAJ prepreči same inano sredstvo Voda ii kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne se f»m lesk In posta oejo popolnoma zdravi, fie Jo redoo dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica s na vodi lom stane Din 80*—. — Po poflti razpofitlja parfumerija Nobillor. Zagreb. Illea M. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi » najtežjih slučajih že v kratkem »asu če se masira s čudežnim eliksirjem »Ban de Lahore« i steklenica t natančnim navodilom stane Din 4fl‘— Po poflti ra/pofiilla oarfuroe rlja Nobillor. Zagreb. Illea M. BARVANJE LAS M treč potrebno prt stro kovnjakih. ker af flb t Oro-barvo ra laso. ki )o dobite v črni. rjavi, temuorjavt svetlo rjavi io plavi barvi, lahko vsakdo aam barva in Je postopek aelo enostaveo ta ftalnost • * garnitura s navodilom V.1”**! 80 ” Po Polt. rarpolllia oarfume rlja Nobillor. Zagreb. Illea S4. » i * KOPRIV Je le davno preitkulenc oajroljie ln najzanesljiveje sredstvo proti prhljajem tn Izpadanju las Slabi to eaneniar Jeni lasje dobe v najkrajlem času mladostno biijnost In lesk Steklenica s navodilom Din SO*—« — Naroča so pri: Nobillor parfumeriji. Zagreb. Illea 84. Prodam Vsaka noseoa 26 ali m> par. Oavon »*lo Oin. Za ilfro ali «la|anJo naslovov t Oin. Najmanj 10 bosed. NAPRODAJ NOV HVALNI STROJ, pogreti ji v Naslov v upravi »Družinskega tednika«. TRGOVINE, INDUSTRIJE, TRAFIKE, buffete, hotele, gostilne, kavarne, vinotoče, mlekarne iu vsa druga obrtna, trgovska in industrijska podjetja prodajamo in ponredujemo pri nakupu uapeino, vestno in hitro: Poslovnica Pa tlet o-vlč, Zagreb, Ilira 144. Hl*e, VILE, POSESTVA, parcele, zdravillMa, IetoviMa, veleposestvu, (tozdove, mline, tape in vse drnec nepremičnine prodajamo in posredujemo pri nakupu solidno, hitro in uspešno: Poslovnica Pavletovi«, Zagreb, Iliča 144 Radio Ljubljana od 19.-2 5. novembra 1936 ČETRTEK, DNE 19. XI. 12.00: Operetni venčki (plošče) H 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Cas, spored, obvestila ■ 13.15: Godbe na pihala (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pester Sf>ored (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: Ča6, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije (Bgd) ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Kone«rt pevskega zbora »Grafike« B 20.45: Čajkovski: Trlec, suita (plošče) ■ 21.15: Instrumentalni dueti kitare in mandoline (gg. Antunovič-Haršlag) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Vsakemu nekaj (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. PETEK, DNE 20. XI. 11.00: Šolska ura: Na Skadrsko jezero in južni Jadran (g. Josip Lapajne) ■ 12.00: Po naših hribih in dolinah (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vesel opoldanski spored (Radijski orkesler) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Osnovno-šolska izobrazba žene (gdč. Iva Pregelj) ■ 18.20: Nekaj podoknic (plošče) ■ 18.40: Francoščina (g. dr. Stane Leben) H 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: 20 let revolucije v naši nacionalni liriki (Antun Dobronič) — Zgb ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: II. Cerkveni koncert ljubljanske radijske postaje (prenos iz stolnice) !■ 22.00: čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Angle ške plašče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, DNE 21. XI. 12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes pesmic veselili in godbe za ples ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples ■ 14.00: Vreme B 18.00: Za delopusti (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Elektrifikacija Dolenjske (g. ing. Franc Miklavec) ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura-Kosovo in njegovi junaki v narodnih pesmih z našega Primorja (dr. Vinko Viteiica) — Bgd ■ 19.50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki (g- dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Muzikalni pisan večer! Sodelujejo člani radijske igralske družine in člani Radijskega orkestra ■ 22.00: Čns, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za konec tedna vesele stvari (igra Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, DNE 22. XI. 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut za ženske, 15 minut za moške, vodi g. prof. Marjan Dobovšek) ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve ■ 9.45: Verski govor (g. dr. Roman Tominec) ■ 10.00: Počastitev sv. Cecilije (plošče) B 10.30: Zbor koroških pevcev iz Sel in Radiš ■ 11.20: Ingel-brecht: Zadnje igračke: Mali Krištof — Ko sem bila malo dete — Rožic« (igra vel. orkester Debussyjevih festivalov na ploščah) ■ 11.30: Gašper-ček: Grof Fr. Porri: Tri želje H 12: Rudi Wiedoeft igra (plošče) ■ 12.15: Odlomki iz opere »'Ples v maskah« (Verdi). Sodelujejo: gdč. Olga Oljde-kopova, Jean Franci in Radijski or kester B 13.00: Čas, spored, obvi^stila ■ 13.15: Odlomki iz opere »Pie* v maskah: (Verdi). Sodelujejo gdč. Olga Otjdekopova, Jean Franci in Radijski orkester ■ 1G.00: Ženeka ura: Zena v poklicu (gdč. Slava Lipoglav-škova) m 16.20: Reproduciran koncert lahko glasbe • 17.00: Kmetijska ura: Uspehi letošnjega čebelarstva (<'oep. Okorn Jože) ■ 17.20: Orglice in "harmonika (gg. Petan in Stanko) B 18: koncert (Radijski orkester) ■ 14.00: 14.909 Bosanske copate s pristnimi narodnimi vzorci, obiite iu podšite z usnjem. V modri, rdeči ali zeleni barvi; zelo pri- jetno obuvalo vel. 20-27 par din 12'—, 28-34 din 15*-, vel 35—40 par din I*'—, 41—4« din Jf—. 14.00*.) Nizke copate is dobre volne, okusni vzor,, B°rki vložni iz voln» nad usnjenim podplatom vel. 35—40 par din «•—, 41-46 din 5»’—. V prvovrstni izdelavi iz prave kamelje dlake vel. 39—46 din 60*—, 14.901 Topla copate i okrajki raznih vzorcev, okradene t lepimi svilenimi bunkami, usnjeni podplat vel. 26—30 par din 22'—, 31-34 din H'—, vel. 35—42 din 2«’—. 14.904 Topla cepate za dom, visoke • sponko, iz fine volne, okusni vzorci, topli vložki nad usnjenim podplatom vel. 20—25 par din «•—, 26-3C din 30‘— j vel. 31—3« par din »•—, 41—4« din M’—'. mZ z ur«T‘srabjMpooc.n;i! VA S m t Zagtvb. Vesel jesenski sprehod (Radijski orkester) ■ 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Pesmi naših pesnikov iz zadnjih vojn (Siniša Kordič) — Bgd ■ 20.00: Slovenska ura: Simon Gregorčič (predava g. dr. Joža Lovrenčič) ■ 21.30: Skladbe in venčki Antona Jakla (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Skladbe Antona Jakla (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, DNE 23. XI. 12.00: Zbor balalajk (plošče) ■ 12.15: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, 6pored, obvestila ■ 13.15: Pesmi za ples in zabavo (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: Jac-ques Ibert: Pristajanja, suita (plošče) igra koncertni orkester Straram dir. Walter Straram ■ 18.40: V Gregorčičevem rojstnem kraju (g. prof. Anton Oven) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: 201etnica narodnega veča in dobrovolj6ke akcije v Ameriki (Milan Marjanovič) — Bgd ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: II. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (gg. Leo Pfeifer, Franc Stanič, Vinko Šušteršič in Gustav MUller) ■ 20.50: Plošče ■ 21.10: Koncert francoskih suit (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski jazz • Konec ob 23. uri. TOREK, DNE 24. XI. 11.00: Šolska ura: Tatovi in policija v živalstvu (g. prof. Rafael Bačar) ■ 12.00: Za vsakega nekaj (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Iz Schubertovih del (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pester spored (Radijski orkester) ■ 18.40: O islamu: Vzori in boji Mohameda (g. Fr. Terseglav) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, s|>ored, obvestila ■19.30: Nac. ura: Krstna slava pri južnih Slovanih (Iv. Franič) — Zgb ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Meyerbeer: Ples z bakljami (plošče) izvaja berlinski filharmonični orkester ■ 20.15: Anton Leskovec: Jurij Plevnar - drama v treh dejanjih ■ 21.15: Klavirske točke na ploščah ■ 21.30: Velika fantazija iz Puccinijeve opere ■Turandot* (igra Radijski orkester) ■ 22.00: Čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. SREDA, DNE 25. XI. 12.00: Virtuozi (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vesel opoldanski Vreme, borza ■ 18.00: Umetnostna zgodovina (g. dr. France Stele) ■ 18.20: Ročno delo: Izpopolnimo si svojo smučarsko opremo (g. Janko Ziherl) ■ 18.40: Pravna ura: Likvidacija kmetijskih dolgov I. (g. Valentin Bidovec, sodni starešina) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Znanstveni kongresi v službi jugoslovansko-bulgar-skega zbliževanja (dr. Milutin Seiič) — Bgd ■ 20.00: Koncert zbora Glasbene Matice ■ 21.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Glasbeni drobiž (Radijski orkesler) ■ Konec ob 23. uri. Lepe prvovrstne cepljene trtne sadike vseh vrst v veliki izbiri po zmernih cenah. — Zahtevajte cenik. Brezplačno ga pošilja Miša Djordjevič, lastnik trlnic, Novi Sad, Ustavska 31. Trtnica Josef Marter, Bela Crkva (l)unavska banovina) priporoča prvovrstne cepljene trtne sadike na ameriški podlagi. Prav tako vse druge vinogradniške potrebščine. — Zajamčeno zdrave sadike na dobri podlagi. Zahtevajte brezplačni cenik in spisek vrst. * POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA Vil. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem. K Srce, ledvice, živce, splošno in spolno slabost, ženske motnje, nevrozo, sklerozo zdravite lahko doma z ki je naša najboljša in najbolj zdrava prirodna mineralna voda Pazite na rdeča srca na etiketi TUDI VI MORATE poizkusiti makarone, špagete, rezance in sploh vseh vrst testenine, polno-jajčne, poljajčne in navadne, ki jih izdeluje tvrdka »OKI«, LJUBLJANA VII. Za vsako lise je najučinkovitejša proti lišajem in pegam Amer krema Dobi se, kakor vsi ostali parfumi, kozmetike in vse brivske potrebščine v PARFUMERIJI »I R I S«, Ljubljana — Mestni trg štev. 11- Cospodinie 5 do 6 Din Vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če ga kuhate z milnim ekstraktom „RUHA“ po naj novejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno v drogeriji R. Hafner, Ljubljana VIL, Celovška cesta 61. — Tel. 35-65 Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusov, plaščev, perila itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri PreskerJu Sv. Petra cesta Stev. 14 Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7, I. Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 34, naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu septembru 1936: Plevnik Matija, železniški upokojenec, Velenje, Vindiš Neža, posestnica, Leskovec, Lebrecht Mihael, viničajr, Zagajski vrh, Hanžekovič Juljana, najemnica, Bučečovci, Kurnik Ana, pre-vžitkarica, Sv. Barbara, Polič Roza, delavka, Maribor-Pobrežje, Scherks Marija, upokojenka, Gleichenberg, Nipič Franc, železniški upokojenec, Maribor, Rojko Jožef, prevžitkar, Muretinci, Markošek Edvard, šolski upravitelj v pokoju, Ljubno, Gašperič Jožefa, posestnica, Grajena pri Ptuju, Verstovšek Terezija, prevžitkarica, Piršenberg, Klinc Ana, prevžitkarica, Nova cerkev pri Vojniku, Meteš Lucija, prevžitkarica, Zagozdac, Stanitz Peter, zidar, Maribor, Fabjan Anton, davčni nadupravitelj v pokoju, Maribor,_ Kolšek Terezija, prevžitkarica, Breg, p. Polzela, češark Neža, prevžitkarica, Nemška vas, p. Korenovo, Fras Johana, zasebnica, Sv. Marjeta ob Pesnici, Cimperman Benjamin, sodni kanclist, Murska Sobota, šabec Avguštin, učitelj v pokoju, Senj, Simonič Tomaž, viničar, Steretinci, Štancer Marija, prevžitkarica, Pristava, p. Šmarje p. Jelšah, Karis Ferdo, višji poštni kontrolor v pokoju, Maribor, Zrimc Anton, prevžitkar, Studenec pri Ljubljani, Šumenjak Jerica, prevžitkarica, Polenci, Groger Ida, vdova po dimnikarskem mojstru, Studenci, Hribernik Marija, posestnica, Braslovče, Pucelj Neža, prevžitkarica, žlebič p. Ribnica na Dol., Levec Ivana, vdova po rudarju, Loke p. Trbovlje, Messner Valentin, krojaški mojster, Marenberg, Lubec Ivan, višji sodni nad-oficijal v pokoju, Maribor, Bandek Ana, vdova po slik. mojstru, Celje, Gredar Katarina, žena zidarja, Murska Sobota, Pretnar Ivana, trgovka in posestnica, Ljubljana. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 231.195'—. Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva breaobvezno in brezplačno pristopno izjavo. Zaupniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije. Blagalnlško načelstvo. TUDI PRI VAS SE MORE NASELITI SREČA kakor te ie natelila v fei hiši, kier ie preobrnila živlienie v$eh nienih prebivalcev in iim uresničila niihove naidražie želie V Ljubljani VII stoji mala dvonadstropna hiša, kjer stanujejo ljudje, katerih življenje kaže veliko izpremembo v teku enega leta. Toda varani in mučeni so upali v bodočnost, ki jim je prinesla srečo. Podolžni profil te hiše kaže naslednjo sliko. Povemo pa, da to ni zgolj naključje, kako je prišla sreča in izpremembe v to hišo. Glej resnico! Olga, ki ni vedela, da ji izvoljenec vrača ljubezen, je zaprosila za psihoanalizo in življenjsko prognozo Grafološki bureau. Na podlagi razkritij in nasvetov, ki jih je prejela in katerim je tudi točno sledila, je spoznala čustva in naklonjenost svojega izvoljenca, sedanjega moža. Preden pa je odšla na svoj novi dom, ni pozabila povedati sosedam glavni vzrok svoje sreče. Prvo leto: DRUGO NADSTROPJE Tu stanujeta dve sestri: Marija r . . . stara 32 let, steno tipistinja, in (lina C . . stara 29 let, krojačica. V lepi harmoniji teee njuno življenje, ali žalost ju ob- ■_____________________________ 1 jame, kadar pomislita, kako odhajajo leta: vsako dekliško srce hrepeni po ustvaritvi lastnega ognjišča, njima pa Je ta želja družinske sreče dosedaj ostala ne* izpolnjena. PRVO NADSTROPJE Rodbinsko življenje jc bilo zadnja leta zelo udobno. Mož Janez P... Je zaslužil prav dobro v zlatarski delavnici. Toda naraščajoča brezposelnost in nje posledica — denarna kriza nista prizanesli tudi tej družini. Oče je postal zagrenjen pijanec, mož brez volje, otroci slabo vzgojeni in že slabite telesno negovani in hranjeni. Mati Je skušala nadomestiti rednika in je sama iskala dnevnega zaslužka. PRITLIČJE Avgust B., ingenieur živi tu s svojo staro materjo, ki jo tudi vzdržuje. Hotel bi se poročiti, ali okleva in omahuje. In glej življenji po enem letu v tej hiši. DRUGO NADSTROPJE Marija C 1 se Je poročila s trgovčevim sinom. Da bi gospodinjstvo hitreje dvignila, je tudi Se sedaj sprejemala krojačka dela na dom. Sestra Olga pa je sklenila zakon z advokatom, pri katerem je bila r službi. PRVO NADSTROPJE Ko Je Janez P .. t dobil vero in zaupanje vase, je predložil svojemu gospodarju načrt, kako bi lahko uravnal neko propadlo kupčijo. Z ozirom na uspeh, ki ga je dosegel, je zahteval in tudj dobil družabništvo tega podjetja. Z denarjem pa se je povrnila sreča, PRITLIČJE Malo stanovanje Je prijetno izpremenjeno in sedaj stanovanje Avgustove matere. Semkaj prihaja često na obisk v spremstvu svoje mlade žene sin — sedaj zet svojega gospodarja. Tako je Grafološki bureau povprasan po vseh prebivalcih te hiše postal njihov rešitelj in svetovalec, kakor je to vsem onim, kateri se mu zaupajo. Njegovo temeljito strokovno znanstvo in dolge izkušnje so ga napravile astrologa svetovnega slovesa. Knjiga bi ne zadostovala, da bi povedal o vseh svojih uspehih in zmagah. Delil je nasvete vsem, kateri so mu zaupali m katerim je izvojeval zmago nad nesrečo in neprilikami. Zadosti je, ako prelistate pisma o priznanjih, katera mu pošiljajo vsak dan hvaležni klijenti. V življenju m slučajev, kjer bi na podlagi znanstvenega nasveta ne bilo odpomoči. Vprašanja Vaših interesov: o situacijah, katere je treba premagati, o procesih, katere je dobiti, o namenih, katere je razložiti, Vam strokoven nasvet astrologije sigurno pokaže pravo pot. Citiram eno izmed zahvalnic, ki je prispela v prošlih dneh. .. piše Janez Kovše iz Zagreba. če.še niste dosegli sreče, če čutite, da ste vredni boljšega položaja, ne oklevajte in izkoristite še danes priliko, ter pišite Grafološkemu bureau-u, da Vam pošlje va*o psihoanalizo m življenjsko prognozo. Pošljite nekaj Vašega rokopisa, rojstni datum, točen naslov in honorar Din 30 — *a skico psihoanalize in življenjske prognoie, ter pošljite na stalno in točno adreso GRAFOLOŠKI BUREAU CELJE — poštni Izdala m konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar. Odgovarja Hugo Kern. novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovaria O. Mihaiok vsi v Liubliani