JPoiiarina plačana ftev. 9. V Ljubljani, v petek dne 4. marca 1921. Posamezna Stevli^s 1 h?ono. Leto IV. Oglasi: Za 1 mm X 60 Inserataega stolpiča mali 80 vinarjev, nradni 1*20 S, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust. Izhaja vsak petek. Upravništvo ,,Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 18, Tel. 72. NarooElna: Keaeono 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 II, cololotno 36 K. Verskonraina in moralna la. Maščevanje nad klerikalci je moralo priti. Bolje rečeno: ne maščevanje, pač pa oprostitev od brezobzirnega jarma klerikalne politike, ki je za umazani dunajski cesarski groš tirala slovenski narod v gospodarsko in kulturno odvisnost od Dunaja, oz. Rima. Dolga desetletja je bil naš narod k tlom" priklonjen in čez njegova ramena je vršel vihar klerikalne brezobzirnosti. Kar ni služilo koristim Dunaja ali Rima, slovenska klerikalna politika ni podpirala. Svetovna vojna je prenovila dušo naroda in v srce se mu je zajedla velika zavest in prepričanje, da mora biti na Slovenskem najpreje konec klerikalne nadvlade, potem je šele mogoč stalen gospodarski razvoj in kulturen preporod. To prepričanje ima danes vsak človek na deželi, samo da ga veliko ne upa povedati na glas. Kar pojdite okoli in poslušajte kritike o klerikalnem pred- in medvojnem gospodarenju! Danes, ko je slovenski narod na vsemu svetu viden in jasen način obsodil klerikalno politiko, so zaječali klerikalci v svojem časopisju in žvižgajo skozi slovenske vasi močno pesem o drugih škodljivcih, da bi njih samih ne bilo strah. Tat kriči: pri-mite tatu! Potem, ko je odvrnil pozornost od sebe, pa veselo krade naprej. Polagamo glavne stebre naši državi. V Beogradu se pripravlja podlaga vsemu državnemu življenju, ustava. Ker klerikalci nimajo nobene upravičenosti, sodelovati pri tej ustavi, ki hoče imeti to, za kar je slovenski narod trpel in umiral: močno in edinstveno Jugoslavijo, zato danes klerikalci oblajajo in opljujejo vse, kar se sprejme v ustavno besedilo proti njihovi volji. V onem delu ustave, ki govori o šoli, je rečeno, da naj vzgoja mladine sloni na moralni podlagi. To klerikalcem ni všeč. Ne zaradi tega, da bi bila moralna vzgoja nekaj slabega in manjvrednega kakor je verskonravna vzgoja. — Prava moralna vzgoja, katero naj uživajo vsi otroci naše ujedinjene kraljevine, hoče v mlada srca vsaditi cvetlice medsebojne ljubezni, hoče mlade ljudi navajati k dobrim delom, hoče jih odvračati od zločinov, hoče jih učiti ljubiti očeta in mater. Moralna vzgoja naj navaja človeka k dobrim delom usmiljenja, ne samo zaradi plačila na onem svetu, ampak zaradi notranjega prepričanja, da delam dobro zaradi dobrega samega. To je socialni naravni ukaz. Prava moralna vzgoja hoče v človeku krotiti in zatirati slabe strasti, hoče ga odvračati od kaznivih in nečednih dejanj, n« zaradi kazni, ki ga čaka po smrti, ampak zaraditega, ker so kazniva «iejanja nevarna obstoju človeške družbe in ker nečedna dejanja ogrožajo zdrav narodni duševni in telesni razvoj. Prava morala ukazuje: pr«iitaj vsaki dan eno dobro knjigo in stori vsaki dan eno dobro dejanje! Moralna vzgoja hoče človeka preroditi v najpopolnejše bitje, ki je prožeto altruistične misli, ki hoče združiti celi svet v en hlev in mu dati enega pastirja: medsebojno ljubezen. Prava morala hoče družabni red postaviti na temelje pravičnosti in poštenosti, prava morala je najpopolnejši socializem. Vse to naši klerikalci na znotraj odobravajo, na zunaj pa kriče, da moralna vzgoja ogroža naš narod, da moralna vzgoja naše mladine po-menja kulturen boj. Klerikalci hočejo imeti verskonrav-no vzgojo. Ako bi oni pod versko-nravno vzgojo razumeli vzgojo v zmislu večno lepih naukov Kristusovih, ki je v svojih pridigah in naukih oznanjal najvišjo vsesplošno moralo, bi bilo dobro. Toda oni pod versko-nravno vzgojo razumejo ono vzgojo, ki človekovo dušo zasužnji cerkveni hierarhiji, nadvladi Rima, nadvladi ene absolutistično-aristokratič-ne struje, klerikalizma. Verskonravna vzgoja klerikalcev hoče vsa gospodarska in socijalna vprašanja reševati v interesu ene same vlade; klerikalna verskonravna vzgoja mladine ima namen ojačiti takozvano vojskujočo se cerkev, ki ne pomeni nič drugega, kakor nadvlado ene cerkve nad vsemi drugimi, nadvlado cerkvenih dostojanstvenikov nad vlado, kraljem in ljudskim zastopstvom samo iz materijelno strankarskih koristi. Verskonravna vzgoja klerikalcev ne teži za tem, da v naši mladini vzbudi ljubezen in spoštovanje do človeka, ki je slučajno druge vere, narobe: Klerikalna vzgoja ga navaja k sovraštvu in nestrpnosti, ker hoče, da samo eni vladajo, drugi pa so slepo pokorni. Da so klerikalci pred in med vojno slepo sovražili Srbe, je kriva njih verskonravna vzgoja. O katoliški Belgiji se niso nikdar tako sovražno izražali, dasi je bila Belgija tudi z nami v vojni. Verskonravna vzgoja klerikalcev zahteva večni boj vojskujoče se cerkve v dosego gospodarske nadvlade. Verskonravna vzgoja je sredstvo za dosego ciljev klerikalizma, moralna vzgoja pa je Kristusov nauk v svoji prvotni čistosti. Osvobojenim in zasužnjenim brstom. Pretekla sobota je bil lep dan. Logaško ozemlje, na katerem živi okoli 7000 naših ljudi, je bilo ta dan pridruženo naši svobodni narodni državi, dotedanji okupatorji so se morali pa umakniti dalje proti zapadu. Ponosno so zaplapolale naše tro-bojnice v jasnem solncu raz vseh hiš naših novih državljanov, glasno so se prepevale naše pesmi, godbe so igrale, vse je bilo praznično, navdušeno in vtndar: vs« to navdušenje, vsa ta prekipevajoča radost in vsa prazničnost je bila prevlečena z neko tiho žalostjo, ki so jo vsi poskušali prikriti, da ne bi motila slavnosti in ki je vendar izbijala na dan, ker notranji občutki so bili premočni, da bi jih ljudstvo moglo popolnoma ukrotiti. Vse je zrlo proti zapadu, tam, kjer stotisoči našega zavednega naroda še čakajo rešitve in ki so bili z osvoboditvijo logaškega ozemlja tudi formalno okovani v suženjske okove. En del, samo majhen del našega naroda je ta dan proslavljal svoje vstajenje, večji del je pa padal v temo in zato so imeli vsi, ki so proslavljali osvoboditev logaškega ozemlja, v mislih zasužnjene brate, obsojene na trnjevo pot, ki jo morajo hoditi ne-svobodni narodi. Najbolj so to pač čutili prebivalci logaškega ozemlja, ki so do pretekle sobote delili usodo z drugimi brati zasedenega ozemlja in od katerih jih loči od tega dne državna meja. Prebivalci logaškega ozemlja so sami pvoskusili vse bridkosti in težave tujega gospodstva in zato oni tudi najbolje razumejo nesrečo naših zasužnjenih bratov in zato je čisto naravno, da se je preteklo soboto na logaškem ozemlju ravno toliko govorilo o neodrešenih bratih, ostavlje-nih v italijanski sužnjosti, kot o lastni osvoboditvi. Marsikateri naših novih državljanov z logaškega ozemlja tudi nikakor ni mogel razumeti, kako je mogla Jugoslavija privolii v tako rešitev mejnega vprašanja z Italijo, po kateri ostane v italijanskem suženjstvu več kot pol milijona našega naroda in morda si bo kdo mislil, da vlada jugoslovanske države ni storila svoje dolžnosti. Tak očitek bi bil krivičen, ker naša vlada je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da osvobodi čem več našega naroda, ampak ravno ta moč, s katero je vlada razpolagala, je bila premajhna, da bi se moglo doseči vse. Vse, ali pa vsaj zelo veliko bi se dalo doseči, ko bi stal za vlado ves in enoten narod, ko bi naša vlada zastopala pri pogajanjih z Italijo enotno in močno jugoslovansko državo, ki jo razjeda klerikalna in fran-kovsko-radičevska brezvestna agitacija! Jugoslavija pri pogajanjih z Italijo ni predstavljala nobene enotne volje in nobene močnejše sile. Italijani so to dobro vedeli in zato so kratkomalo stavili svoje pogoje in ker je bilo Jugoslaviji neobhodno potrebno, da dobi določene meje, da se s tem ustvarijo možnosti notranje ureditve, je naša vlada pač morala privoliti v italijanske pogoje in v italijanskem suženjstvu je ostalo čez pol milijona dobrih, zavednih Jugoslovanov. Težko bo življenje teh naših zasužnjenih bratov in krivda za vse njihovo trpljenje pada v veliki meri na one politične stranke in struje, ki so takrat slabile moč Jugoslavije, ko je ona svojo moč tako potrebovala za zaščito zasužnjenih bratov! To naj si vzamejo k srcu tudi naši novi osvobojeni sodržavljani z logaškega ozemlja, ki jim krvavijo srca pri misli na zasužnjene brate onstran nove meje! Naši zasužnjeni bratje ne smejo robovati tujcu za večne čase in oni bodo osvobojeni prej ali slej, to bo največja in tudi najresnejša naloga Jugoslavije v bodočnosti. Ampak za to mora biti naša Jugoslavija močna in enotna država, ker samo v imenu take države se lahko govori odločna beseda. Na to morajo misliti vsi in v prvi vrsti naši sodržavljani, ki so sami trpeli več kot dve leti pod italijanskim gospodstvom in bodo najbolje razumeli vse trpljenje zasužnjenih bratov. Logaško o-zemlje je bilo od nekdaj narodno zavedno in njega prebivalstvo je svojo narodno zavednost posebno jasno in glasno manifestiralo preteklo soboto, ko je bilo združeno z Jugoslavijo. Ljudstvo tega ozemlja se bo gotovo z vso ljubeznijo oklenilo naše narodne države in bo delalo na tem, da bo ta država enotna in močna, ker samo taka Jugoslavija bo mogla resno misliti na osvoboditev zasužnjenih bratov. Klerikalizem je bil vedno sovražnik našega naroda. Kak je bil on v avstrijskih časih, to vemo vsi že prav dobro in v Jugoslaviji ni nič boljši, temveč ostaja zvest Šusteršič-Lampe-tovim izdajalskim tradicijam. Jugoslavija nikdar ni bila ideal klerikalcev, ki so se vedno navduševali za Habsburgovce in ker je Jugoslavija navzlic njim vendar tukaj, jo hočejo oni vsaj oslabiti na razne načine. Najpoprej z raznimi avtonomijami. Milijon Slovencev naj bi bil po njihovem popolnoma samostojen in samo prav na rahlo zvezan z ostalimi deli Jugoslavije. V tem slučaju bi postalo vprašanje Notranjske in Pri-morja izključno slovensko-italijansko vprašanje in ker je svobodnih Slovencev pač samo en milijon, je pač jasno, da bi bila usoda naših zasužnjenih bratov enkrat za vselej zapečatena in bilo bi samo vprašanje časa, kdaj se vtopijo v italijanskem morju. Samo močna in enotna Jugoslavija more biti rešitelj zasužnjenih bratov, samo ako bo vprašanje zasužnjenih krajev jugoslovansko-itali-jansko vprašanje, morejo naši zasužnjeni bratje upati na rešitev in taki močni Jugoslaviji se sedaj gradijo v ustavotvorni skupščini trdni temelji, ker so oni, ki bi hoteli državo oskt-beti, v manjšini in brez moči. Zato ni treba obupati. Pod težk» silo razmer je Jugoslavija morate privoliti v zasužnjenje več kot pol milijona svojega naroda, kakor je leta 1871. Francija pod težko silo razmer morala privoliti v zasužnjenje AIzacije-Lorene. Ampak pravic« je zmagala v Alaaciji-Loreni, ona h« zmagala tudi na našem Krasu, na Goriškem, v Trstu in Istri in na Reki! Enaka sila razmer, ki je primorala Jugoslavijo pod konec leta 1920. popuščati, bo prej ali slej prisilila Italijo na popuščanje, ker naša slabost je samo začasna, naša država se bo kmalu uredila in ojačila in takrat bomo zahtevali spremembe rapallske pogodbe. Zahtevali bomo to spremembo takrat, ko bomo močni dovolj, da svo-je zahteve tudi uveljavimo, takrat bomo popravili krivico, ki se je izvršila nad nami in takrat bo jugoslovanska zastava ponosno zaplapo-lala ne samo v Logatcu in na Rakeku, temveč mnogo dalje — tam ob Soči in v Brdih! Prvi in edini pogoj za dosego tega svetega cilja je pa enotna in močna Jugoslavija! To naj imajo na umu tudi naši novi sodržavljani, med katere tudi pridejo klerikalci s svojimi na zunaj morda lepimi, po svoji vse-. bini pa izdajalskimi gesli. ta občinski mM red. Ker se bodo vršile na Slovenskem v kratkem občinske volitve, podajamo v naslednjem glavne določbe novega občinskega volilnega reda. Prve občinske volitve se bodo vršile na podstavi pravomočnih volilnih imenikov zadnjih državnozbor-skih volitev v ustavotvorno skupščino, brez novega reklamacijskega postopanja. Volili bodo torej vsi oni, 21 let stari moški, ki so imeli pravico voliti pri poslednjih državno-zborskih volitvah. Ako je bil kdo pomotoma, ali iz kateregakoli vzroka izpuščen iz volilnega imenika, tudi pri prvih občinskih volitvah ne bo mogel voliti. Le v občinah, v katerih je bilo pri zadnjih državnozbor-skih volitvah (radi opcijske pravice) malo volilcev, sme deželna vlada odrediti sestavo novih volilnih imenikov, ki bodo sestavljeni tudi na logaškem ozemlju, ki je bilo za časa volitev v ustavotvorno skupščino, okupirano. Dan volitve odloči pristojno politično oblastvo. Volitve je treba vsaj štiri tedne prej razglasiti na občinski deski in v občinah z lastnim štatutom poleg tega še v «Uradnem listu». Volitev vodijo volilni odbori. Za vsako volišče sestoji volilni odbor iz župana ali enega občinskega svetovalca kot predsednika, iz enega občinskega odbornika, ki ima volilno pravico v dotični občini in ki ga je izvolil občinski odbor in iz po enega predstavnika ali namestnika kandidatnih list. Kjer odborov ni, do- loči predsednika iz vrst volilcev okrajno glavarstvo. Politično oblastvo sme poslati na vsako volišče po enega zastopnika v odpomoč zoper morebitne nezakonitosti. pan brez volitve vse kandidate te liste za izvoljene. Občinske volitve bodo razpisane najbrže sredi marca, vršile se bodo pa v drugi polovici aprila. Volitve se vrše javno, glasovanje--- je pa tajno in se vrši s kroglicami na Cget w>ga f SlAMf§f%§£6l isti način kot se je vršilo pri zadnjih * ■ »•WfflvIIRCJ državnozborskih volitvah. Občinski odbor sestoji v občinah: z manj kakor 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov, z manj kakor 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov, z manj kakor 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov, z manj kakor 10.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov, z manj kakor 20.000 prebivalci iz 36 odbornikov in 36 namestnikov, z manj kakor 40.000 prebivalci iz 40 odbornikov in 40 namestnikov, s 40.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov. Merodajno je zadnje ljudsko štetje. Za občinske odbornike smejo biti izvoljene vse osebe moškega spola, ki imajo pravico voliti, ki so dopolnile 24. leto svoje dobe in ki niso izvzete od volilnosti. Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah, ki morajo obsezati toliko imen kolikor je voliti občinskih odbornikov in namestnikov. Kandidatne liste se morejo vpisati na uradno izdanem obrazcu, ki ga lahko vsakdo dobi pri županu, pri okrajnem glavarstvu ali pa pri deželni vladi. Kandidaske liste morajo biti lastnoročno podpisane najmanj po tolikih volilnih upravičencih, kolikor je voliti odbornikov in namestnikov. Vsak volilni opravičenec sme podpisati le eno kandidatsko listo. Med podpisanci morajo biti tudi vsi kandidati z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo. Dvoje ali več v isti občini vloženih kandidatnih list se lahko veže. Dotično izjavo strank treba pismeno javiti pristojnemu političnemu oblastvu vsaj 8 dni pred volitvijo. Kandidatske liste potrjuje politično oblastvo. Volitev se vrši po proporcu. Skupna vsota oddanih glasov se razdeli s številom občinskih odbornikov zvi šanim za eno. Tako dobljeno število je volilno število, s katerim se raz-deie glasovi, ki so jih dobile posamezne kandidatske liste. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko občinskih odbornikov pripade posamezni kandidatski listi. V občinah, kjer je bila vložena le ena sama veljavna kandidatna lista, proglasi žu- Naše srbske sestre imajo društvo «Kolo Srbskih Sestara», ki so ga ustanovile leta 1903 z namenom, da materijalno in moralno podpirajo brate in sestre v potlačenih krajih in podpirajo in vzdržujejo vsako težnjo in vsak pokret za osvobojenje in ujedinjenje vseh bratov v eno neraz-dvojno državno celino. Kljub temu, da so naši bratje Srbi dosegli svoje popolno ujedinjenje, hoče Kolo Srbski Sestara tudi v bodoče nadaljevati svoje delovanje. V svojem koledarju «Vardarju» pišejo naše sestre, da hočejo v osvobojeni domovini svoje delo še povečati, da bodo «upirale svoje oči k sinjemu morju, k otokom in snežnim planinskim vrhovom, kjer čaka milijon našega naroda odrešenja^ S posebnim pismom so se obrnile do slovenskega ženstva s pozivom, da stopimo tudi me v njih krog. oziroma da ustanovimo enako društvo z enakim ciljem, obljubljajoč nam njih vsestransko moralno in materijalno pomoč in podporo. Ali bomo Slovenke ostale gluhe za ta blagohotni poziv? Ali bomo odbile roko, ki nam jo ponujajo naše sestre? Ali ne čaka ravno nas največja in najtežja naloga: Koroško in Primorje? Ali bomo mogle same premagati to nalogo? Samo naše srbske sestre z njih dolgoletno izkušnjo, z njih jasnim vzgledom in z njihovimi sredstvi nam bodo mogle olajšati naše ogromno delo. Samo v stiku z njih Kolom in njegovo slavno tradicijo, ki pozna junakinje in mu-čenice, bomo mogle črpati za svoje delo tisti duh agilnosti, iskrenega rodoljubja, nesebičnosti, samozataje-vanja in požrtvovalnega heroizma, ki pozablja popolnoma sebe, svoje imetje in svoje življenje in ki ga ni vzgojilo enakega gotovo nobeno drugo žensko društvo v Evropi. Nočemo molčati! Hočemo se odzvati pozivu! Zato se je osnoval tudi med slovenskim ženstvom odbor, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno, da ustanovimo «Kolo Slovenskih Sester», ki bo zasledovalo isti cilj kakor Kolo Srbskih Sestara, v kolikor pridejo v poštev interesi, ki se tičejo v prvi vrsti Slovencev. Ugovor, da skrbi že «Jugoslov. Matica» za naše neosvobojene brate je, neutemeljen. «Jugoslov. Matica» je društvo s strogo opredeljenim delokro- gom, pri katerem se dolžnosti članov omejuje skoro na samo plačevanje članarine. «Ko!o Slov. Sester» pa hoče biti -organizacija aktivnega in najraznovrstnejšega dela ne samo v zgoraj označeni smeri v korist naših bratov zunaj naše države, temveč tudi dela za konsolidacijo naše države na znotraj, da se poleg državnega in/ političnega, doseže tudi tisto duševno edinstvo, ki ga danes še ne poznamo. Kakor Kolo Srbskih Sestara hoče tudi naše Kolo stati na najširši demokratsik podlagi. Razlike stanu nočemo poznati, ne razlike političnega prepričanja, ker je cilj, ki ga bomo zasledovale, cilj vseh pravih Slovenk, se ne bomo ločile in sodile po licu in poklicu, ampak samo po srcu in delu, kakor bomo na vse mogoče načine podpirale naše obram-bene organizacije, hočemo širiti in razvijati ljubezen do domovine in svobode, hočemo v resnem in požrtvovalnem delu vzgajati sebe in svoje sinove in hčere, da ustvarimo iz njih veliko in silno pokolenje, ki bo pripravljeno s svojo krvjo dovršiti delo osvobojenja, ki ni še izvršeno. V Ljubljani, meseca februarja 1921. Pripravljalni odbor. Depisi* Prošnja. Na Raki pri Krškem smo ustanovili meseca septembra 1920 telovadno društvo Sokol, h kateremu je takoj pristopilo nad 90 članov. Drzen je bil korak onih, ki so ustanavljali Sokola pod milim nebom brez zavetja, kajti Sokol lahko uspeva samo, če ima svojo streho in telovadno orodje. Vsega tega pa manjka raške-mu Sokolu. Nismo obupali, ker pravi Sokol nikdar ne obupa, vendar brez tuje pomoči ne moremo dalje. Bliža se spomlad, radi bi si uredili telovadnico, a manjka nam sredstev. Kupujemo hišo, ki bi se dala preurediti v sokolski dom. Kdor zna ceniti sokolsko delo in komur je na tem da razprostre nad nekdaj razvpito Rako močan Sokol svoja krila, naj nam priskoči na pomoč. Gradimo z združenimi močmi trdnjavo, ki bo porok naše bodočnosti! Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na «Telovadno društvo Sokol» na Raki pri Krškem. Imena darovalcev se bodo priobčila v vseh naprednih listih. Zdravo! Iz vodiške fare. Napredno časopisje se že v naši fari po župnikovi zaslugi 'močno razširilo in zato smo župniku zelo hvaležni, ker le s čita-njem naprednega časopisja pride LISTEK. VITOMIR F. JELENC: Bilo je v avgustu leta 1915. Zaradi neTiirov, ki so jih izzvali v Albaniji italijanski in avstrijski agenti, je srbska vojska po kratkem in zmagonos-nem pohodu zavzela srednjo Albanijo, razbila po krvavih borbah albanske čete. Od Drača sem je pritiskal Essad-paša s svojimi pristaši in Albanci so se morali brezpogojno udati. Srbska vojska je zavzela vse važne položaje na visokih gorah, ki meje drinsko dolino od albanske ravnine, naši topovi so obvladali vso okolico od Elbasana do Tirane. Naš polk je imel nalogo varovati prehod iz doline reke Mata, kjer stanuje najnevarnejše albansko pleme Matov, pod podnožjem naših položajev se je širila dolina Mata, kjer je bilo poprej glavno poveljstvo albanskih vstašev. Ta počitek na položaju nam je dobrodošel, ker smo bili vsi izmučeni po sicer kratkih a težkih operacijah na albanskih gorah, napravili smo si lepa taborišča; v polku nas je bilo veliko dobrovoljcev, bili so tu bivši avstrijski ujetniki, ki so se takoj javili v dobrovoljske odrede, a bili potem razmeščeni v redno srbsko vojsko. V teh dnevih sem bil vodnik in poveljeval svojemu vodu, ki je imel nalogo varovati položaj nad albansko vasjo Martinješ. Naš položaj je bil na malem hribu, ki se je dvigal nsd starim turškim samostanom Te-ki-Sultanija. Kot vodnik sem stanoval v samostanu, a dan in noč sem bil med svojimi ljudmi na položaju ki so v svojih rovih bili vedno pripravljeni na zahrbtne albanske napade. V svojem vodu sem imel mešano družbo, bili so tu srbski kad-ravci iz Pirota, dobrovoljci iz Avstrije in bivši komite iz Macedonije, ali vendar smo se razumeli med seboj kot prijatelji iz davnih dni, kot bojevniki za eno in isto veliko stvar. Hodil sem od desetine do desetine, razlagal vojakom našo veliko borbo, navduševal jih za naše ujedinjenje; prišel sem sicer kot novinec k polku, nisem poznal vseh svojih ljudi, ali hitro sem videl, kako so začeli vsi razumevati pomen našega boja. Naši Srbijanci spočetka niso razumeli dobrovoljskega pokre-ta, ali ko so videli med seboj ljudi, ki so govorili isti jezik, ki so poznali junaško borbo srbskega naroda za svobodo, spoznali so hitro, da so prišli bratje med brate, bojevniki med bojevnike za svobodo našega naroda. Od Triglava do Vardara, od Soče do Strumnice. Svoj vod sem v kratkem času izpremenil v jugoslovanski oddelek. Posebno zvečer, ko sem nadzoroval svoj vod, sem izkoristil vsako priliko, da sem prišel v dotiko s svojimi vojaki, ki sem jim vedno in dosledno govoril o naši veliki bodočnosti. Nekega večera nadzoroval sem zopet desetino svojega voda, ki je bila na mrtvi straži. Tiho in neopaženo sem prišel v skrivališče, kjer je bife postavljena desetina, vse je bilo v najboljšem redu, mrtva straža je postavila vse predstraže, ki so čuvale naš položaj z največjo vnemo. Hotel sem si ogledati tudi skrajne točke svojih postojank; vsak dan so prihajali namreč v polk novi ljudje, ki jih je poveljništvo razdeljevalo po četah in vodih, sicer so se mi ti ljudje predstavili, ali vsakega sem moral takoj poslati na svoje mesto, zato nisem imel prilike, da spoznam vsakega pojedinca. Ko sem nadziral v pozni noči predstraže svoje mrtve straže, našel sem vojaka, ki je sedel v svojem rovu, oddaljen od svojih tovarišev, bil je naslonjen na svojo puško in zrl nepremično pred se. Stopil sem k njemu in ga vprašal, odkod prihaja. Pogledal me je, uprl je vame svoje oči in mi rekel, da je čul od svojih prijateljev in tovarišev, da sem prišel iz onih krajev, kjer naši ljudje čakajo na svobodo. Začel mi je govoriti o naši ideji, in jaz kot dobrovoljec sem se čudili liudstvo do spoznanja, kaj je prav ti jo je pa občina — saj je vse eno vse, kar jim slepo ne veruje. Seveda pa je gojenje dmastičnega in patri-in kaj ni prav kaj je resnica in kaj — pa oDčina ložje trpi, kakor žup- če je treba od teh krivovercev kaj jotskega čustvovanja pri teh ljudeh te laž. Pa ne'samo to. S čitanjem nik. In g. župan še lepo dalje orgla. denarja v njih namene iztisniti, so izločeno iz njih programa. Ostalo je aaprednih listov se resnično izobra- — Ob tej priliki je občinski odoor pa tudi ti dobri. — Zdaj pobirajo §e Rimstvo in malikovanje pred kle-zujemo in napredujemo gospodar- tudi povišal občinske davke za ohra- razni pob ženo ljudstvo je lahko izkoriščati in še ceste popravljal, denar se pa upo- ci* pa so silno vneti in ne odjenjajo je n o 8 sorehajal po voditi za nos. Pa tudi nasprotno ča- rabi za kaj .boljšega,. Ti davkopla- z lepa Tako je pnsla pred kratkim « J ^mv ^ gopisje naj se čita od časa do časa, čevalec pa le plačuj! - Pa se drugo taka deputacija «beracev za zvono- njejMoram.s' naaaijevan^e svojm ker na ta način si napravi človek so napravili ti veliki dobrotniki ob- ve* v hiso znanega naprednjaka, o ^^ iz tr^a Droti oalačf žužem pravo sliko o tekočih političnih in J^Affiff S^aTerem' fc SfiPSSS ^oS^eS^S^ čana^'d° bi nič™e dal Dmna dobe je proti farovžu. Ponosna stavba se fasopt a' vdiko To^odZoIS, par dni pred razglasitvijo naredbe samo gospodinjo ta je boljšega srca gjg^ ££ brez zvijače in na vsakega pravega o trošarini več sto komadov elektric- - in to začno obdelovati na vse na- Mimogrede e usta/in^ P^ znancu državljana zelo koristno Torej, dra- nih žarnic. Seveda sta žarnice lepo črne A ko jim ona rece da se ne mtejsihk* «Jmezkovem Kord £i farani, držite se naprednega ča- spravila in jih prikrila finančnim or- upa brez moževe vednosti m dovo- oraSa'mf U ne da bi ^a bH fopisja, ker le tako bomo tudi na- ganom, d, bi oilo ticba plačati ljenja mc dati pa da sama tudi nima al. pe, kPa7vor^ da z aospodo iz predovali, si zboljšal. naše stanje in trošarine, pa da bi jima malo več o- potrebnih sredstev, se ji ti vneti m bo f0,/^^;^^3^ zadovS da pa končno uničili nazadnjaštvo, ki nas stalo za njiju trud. Toda finančna gosluzm poštenjaki predrznejo sveto- arovz^udi on m zado^SS-riS je skozi stoletja tiščala k tlom. oblast jim je prišla na sled, jim za- vat. sledeče: «V hlevu imas vec glav je v ir^a mora zato Jtuliti z vol-Iz Mengša. Ko smočitali, da bomo plenila žarnice ter ju obsodila z ob- lepe živine za vsako dobiš težke ti- sen m damora Zdto ;™™F™ v kratkem volili nove občinske odbo- čutno g;.bo za njiju poštenost na- socake; prodaj eno telico saj ne bo kovi. ^ ^e z brato^KUi^ re, se je marsikdo v Mengšu oddah- pram državi. - Toda kdo bo zdaj moz se opazil, denar pa daj za zvo- omsiceragtna,za Venovca da pa ai v nadi, da bode vendar enkrat škodo trpel? - sama ne, električna nove - za cas božjo*. Nesramno! ^ nm dobro zd , da so berala konec sedanjemu tukajšnjemu občin- zadruga, kjer so vsi klerikalni stebri - A mso naleteli na pravo. Zaved- f skemu gospodarstvu. Ta izhaja še iz- pri koritu in glavni «akcijonarji>>, na žena jim pove odločno svoje mne- ^^^f^^V^a s taSifn sa blaženih časov kranjske straha tudi ne. Brihtne buče pa so našle nje m ogorčena nad njih ostudno agnmuga pranetata^mrnum vlade pod Šusteršič-Lampetom in se pravo. Zupan in Bali izjavita, da sta predrznostjo jim pokaže vrata. - In s™jam. _ črnega štaba Mejceve drži še vedno tistih svetih načel, saj kupila te žarnice za občinsko cestno se mnogo takin ceanin stvari iz — in^AtnKftfJlT-a //1*0 činški odbor z županom - cerk- ljudje škodo občini, sebi pa polnijo imenitno občinsko gospodarstvo in duhwnig/o v zooru --- --- renim organistom - sami prist- žepe, da potem med seboj tekmujejo, kako vrlega za občinski blagor vne- polaga ^so^Kta^zm »i klerikalci - je le slepo orodje kdo je večji milijonar. - Oce župan tega župana imamo. s^S tega mogočnega gospoda, - Skraj- so se tako opomogh da So otvonl, S/ lsam^a za farovško ega mogočnega gospoua. - o^j- - ^^™- ™ Popotnik po Krški dolini. Lepa je zaslug posameznika za farovško ai cas, da se rznebimo teh brezsrc- na debelo vehi^ vjtftotjg^ {a KrPška dolina po svoji naravi, v stvar razdeljeno, da pa so zopet ti krvosesov ki delajo le za svoj Met mu ^J^^^^^ lfnez ostalem pa je to prava Cankarjeva .ferdamani* liberalci ves načrt raz- ui svojih vernih backov žepe ~ Pa «dolina šentflorjanska*. Razmere bili in da se sedaj cel revolucijonar- 5SSS3S SSSSL iHSSSi _ • >,, :;h :-,m voruh \/«ph nndiv in zakonov z v in- sti. Pokazati sem si dal Zuzember- kak. minister za agrarno reiormo S h lastai voditehi Tako^ieSe sko kupSo ^e oči pTnjem na droS- Siri magistrat, koder pašuje Janez Ve- .Janezkov Francek» strašno jeze nad h V žuian i^ orf'aSst te iz avil no - se3eda brez pa enta - sladko hovec - Borgija, ljubljenec našega svojo blatnažo ter se ne dajo potob- žuoniku da ne bo za teko majhno vhice Ter se ž njim gostijo razni katoliškega svečeništva, ki pa je pred- žiti vkljub temu, da jim je obljubil ,E več orglal ter zahfetal ^liša- sSvni blagarjVmivharji m koritarji. vsem svečeništvo katoliškega škofa svojo pomoč sam gospod Jager po Ke plače Zupn k namreč je silno Merodajne osebnosti, katerim je to Jegliča, tega hlapca italijanskega Ri- domače <>, ki da ih je za- Sopdastje^7aPsJvsfpTistojbhie po- početje dobro znano - saj smo jih ma, prav nič pa tiste cerkve, ki je gotov.l, da bode njegov .Vencel, z ua&i je t J, viripii v žnnanovi posti ni bož a ustanova našega odresenika eno samo roko namah udusil vse te postoteril PpTačuj Saptnt oVgant ^v židanelolje^T z^sn^eno gospoda Jezusa Kristfsa. Kako je ta proklete žužemberske liberalce pa st^ in cerkovniku še vedno predvoj- oko - pa mirna Bosna. Na dan pred posvečena črna gospoda zarila v b a- mu jih se kaj ne bo Potem pa da bo te takse - Pa je na organistovo volitvijo v konstituanto so bile vse to geslo prave Kristusove vere: «Lju- mir Nato da bodo sodnijo kupili »ritožbo odredil župnik - «Kdo ti bo gostilne zaprte, nikjer se ni točilo bi svojega bližnjega!» Tukaj uganja- Orli 12: tajnega fonda Brejc-Korosce- Ea orglan^e zviLl pkčo? če hočeš vina, le župan in njegova pomagača P prave orgije m sproti v vsem de- vega. Takrat da oode ze zunanji mi- •stati še v naši milosti, bodi miren, pa s a točila vino kar v dveh lokalih, janju m nehanju pretvarjajo gorenji nister žužemberske bodoče republi- Ta te bomo na drugi način nagra- l kaplaniji in mežnariji, vsakemu, nauk v geslo: .Sovraži svojega bliz- ke ekscelenca-propalica Vehovec, k. Sili'* In res te kmalu nato par ob- kdor je le hotel piti. To pa samo v njega!» Infamno se zlasti v tem o- da se bode nastanil s svojim, mini- finskih odbornikov (ki pa idso bili čast Božjo in pa, da bi te preklicane kraju pretvarja h.sa božja, svetisce strskimi uradiv gorenjih prostor J Senčni) sklenilo, da se zviša župa- samostojneže in liberalce pri volitvi gospodovo in blizma tabernakelja v Orlovske palače. Ker ze iz stališča «u plača za 4000 kron. Namesto, da pošteno pobili. Pa so se pošteno vra- bezmeo in kraj nizkih instinktov ter zasluzka trga m priporočljivo od- M tf župnik plačo zvišal za orglanje, čunali. Zato pa zdaj grozna jeza na ffifcl --------.- , —-----..............- - — Tukajšnje takozvano svečeništvo pa store sedanjega konsumnega društva, ko sem čul govoriti Macedonca o lepšo bodočnost svojega naroda, žrt- je — kakor sploh v blaženi Sloveniji ki da dobi svojo novo domovje v oni isti misli, ki je vodila nas, ki vovali smo vse, kar smo imeli, a v — postalo jata političnih agitatorjev bodoči monumentalni zgradbi na ta- •mo stopili v'srbsko vojsko, da do- zadoščenje mi je danes, ko vidim izvestne stranke, ki izrabljajo svojo kozvanem «velikem vrtu». Vedel mi kažemo pred vsem svetom, da je naš med nami ljudi, ki nas razumejo, ki službo, za katero je plačano iz držav- je tudi povedati, da že ima Vehovec fcoj _ boj za svobodo. so trpeli isto, ki imajo iste cilje, isto nih in ljudskih sredstev, v gole de- tozadevna zagotovila od revirnega «Prijatelj in tovariš», sem mu re- bodočnost*. magoške svrhe. Zraven se pa pri gozdarja gospoda Mlakarja, ki sicer kel, «kako si prišel med nas?* Sedel sem k njemu v rov in mu svojih farovških, nepreredkih, pa trdi, da je naprednjak, kar pa ga ne A on mi je odgovoril: rekel: vedno izdatnih lukuiskih pojedinah moti, da ne bi intimno občeval s kle- «Težka in žalostna je zgodovina «Prijatelj, nisem te poznal doslej, frivolno norčuje iz tega našega «do- rikalno gospodo kakor je propalica mojega življenja. Izgubil sem vse, videl in srečal sem te, kot sem videl brega katoliškega ljudstva*! Dokler Vehovec, s katerim da ga veže srčno kar sem imel na svetu najdražjega toliko svojih prijateljev in sobojev- je sedel na cesarskem tronu stare — prijateljstvo in s katerim da se je izgubil sem svoj dom, očeta mater,. nikov, toda tvoje besede mi govore, Avstrije sifilitik, trinog in krvnik, za- pred kratkim ob rujnem vincu topil njo, ki sem ji daroval ljubezen svoje- kako žalostna je pot tvojega življe- to pa nič manj vzor slovenskega du- v ljubezenskem objemu ves dan po ga mladega življenja! Hotel sem biti nja! Poznam vas dobro, vas junake hovenstva France Jožef Habsburg, izrecnem naročilu knezovega oskrb- flovek, delavec za pravice svojega iz dni četovanja, poznam vas komite je ta spozabela se črna jata polagala ništva v Soteski v «magistratni kleti* nesrečnega naroda, toda usoda je iz čet Skopljančeta, Dovezenskega veliko važnost na gojenje takozvane v Žužemberku. Sodišče, da bode ta- hotela drugače... Vi me ne poznate, in Babunskega, poznam vas komite dinastičnosti in avstrijskega patrijo- krat že nekaka vrhovna justična ob- vi ne poznate žaloigre mojega živ- Vasilija Veleškega in Trbiča Prilep- tizma. Ta .ljudska* stranka je bila last za teritorij tukajšnje republike Ijenja, toda jaz razumem vas, do- skega, spoštujem vas, ker vem, da vsa srečna, da vidi na prestolu sta- ter da bode za prevzem tozadevnega brovoljce in poučen sem, da se bo- ste "žrtvovali to, kar smo žrtvovali rega grešnika, intimnega prijatelja resorta nazaj vpoklican neki znani rim v vaših vrstah, ki ste prišli iz mi dobrovoljci, ki smo pozabili na gotove vrste gledaliških igralk in pri- sodni funkcijonar iz Ribniške doli- krajev, ki je njih usoda enaka žalost- sebe, svoje rodbine, samo, da se madon ter predstavitelja zakonske ne, ki se je tukajšnjim klerikalcem za ni usodi naše nesrečne Macedonije! žrtvujemo svobodi svoje domovine.* nezvestobe, ki pa je znal vendar tako časa sicer kratkega njegovega služ- Ah, kako ljubim to nesrečno zemljol «Gospod, vidim, da me razumeš, krasno združiti tak svoj način življe- bovanja v Žužemberku silno priku- kako ljubim naše gore, kako ljubim ali da me spoznaš poslušaj kratko nja z istočasnim češčenjem Svete Ev- pil. Vodstvo prezidijalnih poslov pa ta naš nesrečni narod, ki je v večnih povest, ki ti jo pove macedonski ko- haristije. Danes, ko sedi na kraljev- da bode prevzel menda «gospod Pa- borbah branil svoj jezik, svojo dušo, mita*... skem prestolu junaški sin našega ju- pež*. Dovolj sem imel, da sem to- svojo bodočnost! Mi smo upali v (Dalje prihodnjič). goslovanskega kmetskega ljudstva, liko zanimivih ekspektoracij za bo- dočnost okraja in predvsem trga iz ust prijatelja Korelna doznal. Postal sem že utrujen, zato sem se mu zahvalil za zgovorno prijaznost ter jo krenil naravnost naprej v žužember-ško Meko-Farovš s predrznim naklepom, da tudi ondi na vsak način kaj izvem ter interviwam morda celo samega gospoda dekana, s katerim sva se med potjo zjutraj že nekako seznanila. Pa o tem, kako sem opravil pri gospodih «nuncih», prihodnjič! Šoštanj. Žc večkrat poprej je bilo v raznih dopisih opisano nepretrgano protislovensko postopanje šo-štanjskih renegatov, ki je nekako kul-miniralo v protidržavnih demonstracijah, prirejenih 20. 2. t. 1. po voj-niških ognjegascih z izdatno pomočjo naših nepoboljšljivih nemčurskih hujskačev. Vse to nas pač sili k temu, da enkrat z vso brezobzirnostjo posvetimo med one v ozadju stoječe vodilne kroge, ki navzunaj sicer nevi-doma nanovo nalivajo olje na že tu in tam ugašajoči ogenj nemčurske zagrizenosti. Za roge jih je treba prijeti, da se že vendar enkrat napravi koreniti konec tem nezdravim, narodu in državi nevarnim razmeram! Kolovodja vsega tega je pri tvrdki «Lederwerke Woschnagg & Sohne» nastavljeni prokurist Adolf Mrau-lag, nečak zloglasnega voditelja mariborskih renegatov dr. Mraulaga, ki je bil pred kratkim, gotovo iz tehtnih razlogov za vedno črtan iz seznama naših odvetnikov. Imenovani prokurist Mraulag vlaga vse prošnje za ustanovitev nemčurskih društev, njemu se mora dostavljati vsaka tozadevna rešitev, od njegove milosti je po večini odvisno nastavljanje uradnikov v Woschnaggovi tovarni, ki so vsled tega tudi izključno nemški, oziroma odpadniški, ker sicer itak takoj zopet zlete iz službe. Tudi je bil Mraulag tisti, ki je po dostavitvi rešitve okrajnega glavarstva, ki je zahtevala odstranitev v svrho odobritve predloženih piavilih se nahajajoče določbe nemškega «Sportkluba», po kateri bi smel odbor odkloniti pristop člana, ne da bi mu bilo treba naznaniti vzroka, zakaj se ga odkloni izjavil: «Dann aber werden wir Deutsche mit den Socialdemokraten gehen!» (Potem bomo šli Nemci s socialnimi demokrati!). Iz te izjave se posname, da je Mraulagu, kot voditelju nemčurjev načelo, da se mora na vsak način delati proti Slovencem in proti Jugoslaviji in če tega že ne more ob strani nam vedno nevarnih Nemcev, bo to vsaj storil v družbi Jugoslaviji najmanje koristnih, ker že po njihovem programu, socialnih demokratov. Pevsko društvo šoštanjskih nemčurjev ima svoje zavetje pri kleparju Francu Zeliču, ki je bil pred prevratom hud nemčur (Selitsch!) in ki je tudi še sedaj ostal zvest svojemu nemčurstvu! Lepa zvestoba to, zvestoba renegatstvu! Strelski klub šoštanjskih «Nemcev» ima svoje strelske vaje v gostilni Kunst-Breznik; v tej hiši je strupeno zagrizena nemčurka gospodinja, dočim je njen sedanji mož mirne narave. Kdo je gostilničar Viktor Hauke, pa je bilo že večkrat opisano. Ob silvestro-vih večerih hinavsko toži o preganjanju nemštva v Jugoslaviji, dasi-ravno dobro ve, da se gre le za re-negatsko nemčurstvo, ne pa za pošteno nemštvo. Končno se še morajo imenovati sinovi bivšega, pod avstrijskim režimom v Šoštanju službujočega občinskega redarja Franca Schwarza, ki so skrajno agresivni in skušajo ob vsaki priliki dejansko razbijati slovenske prireditve in po tolovajsko čakajo ter napadajo ljudi. Ravnokar čitamOj da se je v ustavotvorni skupščini sklenilo, da je izgon jugoslovanskih državljanov iz države nedopusten. Z ozirom na zgoraj navedeno, naj se pač vsi taki in podobni sklepi poprej temeljito presojajo, tudi iz vidika narodne ogroženosti ob naših severnih in jugoza-padnih mejah! Iz Št. Vida pri Ljubljani. Tudi pri nas se cerkveni sedeži licitirajo in za en sedež se je «izlicitiral» znesek 5300 kron, za neki drugi sedež pa znesek 1600 kron. Revež, seveda, takega zneska ne more plačati in zato je kupil oba sedeža neki gostilničar, ki bo v cerkvi lepo sedel, reveži pa takointako lahko stojijo, bodo vsaj videli, da v cerkvi tudi ni enakopravnosti in da bogataš pred bogom lahko lepo sedi, revež naj pa lepo stoji, ali pa — doma ostane. Pravilno bi bilo, da se sedeži sploh ne bi prodajali, temveč stali na razpolago onim, ki prej pridejo v cerkev. Nikakor ni prav, da se tudi v cerkvi dela razlika med bogatimi in revnimi in boljše bi bilo, ko bi v cerkvah sploh ne bilo klopi, kakor da se prodajajo bogatašem za take oderuške cene, da mora revež tudi v cerkvi, kjer bi vendar morali biti vsi enaki, z zavistjo gledati svojega bogatega soseda sedeti lepo v drago plačani klopi, medtem ko mora on stati v gneči. Ampak duhovščina nikdar in nikjer ni dosledna, najmanj pa takrat, kadar se gre za denar. Politični pregled« Na Slovenskem se bodo najbrže v drugi polovici meseca aprila vršile občinske volitve po novem volilnem redu, katerega glavne določbe priobčujemo na drugem mestu. Glavna določba je, da se bodo vršile volitve na enak način kot v ustavotvorno skupščino, t. j. s kroglicami in po proporčnem sistemu. Svoboda volitev bo torej popolna in v občinskih odborih bodo lahko zastopane vse stranke, ki imajo dovolj pristašev v občini. Te volitve so silno važne, ker občina v Jugoslaviji ni več ono, kar je bila v Avstriji, ker ima večji in važnejši delokrog, posebno po določilih nove ustave. Ljudstvo naj se pri volitvah ne da komandirati od duhovnikov, ki bi radi gospodarili tudi v občinah, temveč naj voli najsposobnejše in naj-poštenejše može iz svoje srede, ki jim bo lahko brez skrbi zaupalo občinsko gospodarstvo. Taki, ki so podpisovali v imenu občin vojna posojila in s tem oškodovali svoje soob-čane, menda nihče ne bo volil. Ustavni odbor bo svoje delo kmalu končal in potem pride ustavni predlog pred ustavotvorno skupščino. Ker hoče imeti vlada tudi v ustavotvorni skupščini zadostno večino za svoj ustavni predlog, je naravno, da se vršijo zopet pogajanja za izpopolnitev vlade, ki še ni popolna, temveč so nekatera ministrstva še vedno nezasedena. V prvi vrsti se pogaja vlada z zemljo-radniki in muslimani. Ti poslednji bodo najbrže vstopili v vlado, medtem ko je med zemljoradniki nastal zaradi tega vprašanja resen spor. Srbski člani zemljoradniškega kluba so odločno proti temu, da bi sodelovali v vladi in se postavljajo na zelo komodno stališče, da je najbolje za stranko, ako ne prevzame nobene odgovornosti. Slovenski člani kluba (samostojni kmetje) pa menda stojijo na čisto pametnem stališču, da je naši državi potrebna močna vlada in vsaka vlada je tem močnejša, čim močnejšo zaslombo ima v skupščini. Zato se v zadnjem času javlja, da bodo slovenski samostojni kmetje ustanovili svoj poseben klub, ki bo poslal svojega zastopnika v vlado. Okoiu teh pogajanj se sedaj vrti vsa politika v Beogradu in ni čuda, da to klerikalce silno jezi, ker se na njih pač nihče ne spomni pri pogajanjih, ko bi oni tako radi prišli v vlado. V ustavnem odboru je končana razpravh o dvodomnem sistemu narodne skupščine, in sicer je bilo sklenjeno, da ima skupščina samo eno zbornico brez druge zbornice, senata. Mnenja o tem so različna. Nekateri mislijo, da je senat dober kot nekak protiutež prevelikemu veselju do raznih, še ne preizkušenih novotarij v ljudski zbornici, drugi pa pravijo, da bi bil senat samo ovira ljudski zbornici. Francija, Amerika, Češkoslovaška so republike in vendar imajo senat, ki je dober in koristen, medtem ko nekdanja avstrijska gosposka zbornica ni bila ne dobra in ne koristna. Mi bomo imeli samo eno zakonodajno zbornico, v kateri bodo ljudski zastopniki delali zakone in tako bo menda še najboljše. Pri našem italijanskem sosedu nikakor ne more priti do notranjega miru, notranja razdrapanost v Italiji je tako splošna, kot v malokateri drugi evropski državi, izvzemši edino Rusijo. Pretepi in krvavi poboji med pristaši raznih strank so v vseh italijanskih mestih na dnevnem redu in stavka se vrsti za stavko, tako, da se v tej državi menda več stavka kot dela. Vlada je brez moči in ne ve kaj bi storila, ker je parlament pravo ogledalo splošnih razmer v državi, t. j. tudi tam vlada popoln nered. Posebno na anektiranem ozemlju, na našem Krasu in Primorju vladajo neznosne razmere, ker takozvani fašisti takorekoč vsak dan izzivajo spopade, ki končujejo navadno z mrtvimi in ranjenimi, ali pa celo s po-žganimi poslopji. Država, ki ne more napraviti reda v svojih lastnih mejah, sloni na slabih nogah in tak sovražnik — Italija je naš največji sovražnik — ni posebno nevaren, ž njim bomo lažje obračunali, kadar pride čas za to, kakor si morda kdo misli. Čim večji bodo v Italiji nemiri in neredi, tem slabejša bo ona in — tem boljše za nas. Po pariški konferenci zaveznikov je prišla londonska konferenca, ki ravnokar zboruje o izvršitvi mirovne pogodbe od strani Nemčije. Pri tej konferenci je zastopana tudi Nemčija, ki pa z vso odločnostjo odklanja posebno odškodninske zahteve zaveznikov in zaradi tega je splošni evropski položaj zelo napet, ker zavezniki niti ne mislijo na to, da bi v čemerkoli odnehali, temveč so odločeni nastopiti proti Nemčiji z vojaško silo, ako ne sprejme vseh njenih pogojev. Ali bo Nemčija odnehala? To je težko verjeti, ker so izjave njenih zastopnikov preveč odločne in zavezniki o njenih proti-predlogih niti razpravljati nočejo. Zato že v najkrajšem času lahko pride do dalekosežnih korakov od strani zaveznikov, ki nameravajo z vojaštvom zasesti nove nemške dežele. Ali bo to pomenilo začetek nove vojne? To ni verjetno, ker Nemčija bi sicer lahko postavila dosti močno armado, ampak oborožiti je ne bi mogla. Toda ta napetost med zavezniki in Nemčijo močno razburja vso Evropo in vse z mrzlično nestrpnostjo pričakuje razvoja dogodkov. Kakor je znano, so Grki poklicali nazaj na kraljevi prestol kralja Konstantina, svaka bivšega nemškega cesarja in velikega prijatelja Nemčije. Francozi in Angleži so se zaradi te- ga na Grke silno razsrdili in Grki že čutijo maščevanje entente, ki hoče spremeniti mirovno pogodbo s Turčijo v grško škodo in turško korist. Grki se sicer temu z vso odločnostjo upirajo, ampak pomagalo jim to ne bo veliko. Razun tega zahtevata Francija in Anglija od Grčije povračilo posojil, ki jih je med vojno dobila od teh dveh velesil. Ta posojila znašajo blizu ene milijarde frankov! Položaj Grčije je res težak v vsakem oziru, ker je zapuščena od vseh, Nemčija ji pa ne more pomagati. In vse to je posledica političnt nezrelosti grškega ljudstva, ki je hotelo imeti na vsak način kralja Konstantina nazaj, četudi je dobro vedelo, da bo Grčija potem popolnoma osamljena in da bo izpolnitev te svoje želje drago plačala. Težko, prav težko se bo izvlekla Grčija iz sedanjega težkega položaja in oškodovana bo občutno. Ves svet pričakuje, da začne spomladi Rusija vojno s sosednjimi evropskimi državami, Poljsko in Ru-munijo, v tem pa prihajajo iz Rusije prav resne vesti o splošnem upornem gibanju ljudstva proti boljševiški vladi, ki je do-vedla Rusijo na rob propada. Najboljše bi bilo, da se ne poskuša uničiti ruskega boljševizma z vojno, temveč da se pusti Rusijo lepo na miru in ruski narod bo prav kmaiu odvrgel boljševiški jarem. Vojna boljševizem samo krepi, ker dokler obstoja vojna nevarnost, drži boljse-viška vlada pod orožjem močno armado, ki strahuje zatirano ljudstvo. Ko bi pa vojne nevarnosti ne bilo, bi morali boljševiki razpustiti armado, ker ne bi mogli opravičiti njenega obstoja in to bi bil konec boljševiške vlade. Upamo, da se bodo stvari razvijale v tej smeri in da naa nihče ne bo vabil na sodelovanje v vojni proti Rusiji, ker Jugoslavija ima drugih skrbi kot vojno z Rusijo. Gospodarstvo. — Za sodavičarje. Gospodarsko-finančni komitet ministrov je odobril predlog proizvajalcev sode v Sloveniji tako, da se pristojbine na sodo ukine in da se tudi ne plača davka v obliki carine na ogljikovo kislino. = Obnova naših železnic. V Belgiji se je ustanovil konzorcij kapitalistov v svrho obnove starih in zgradbe novih železnic v naši državi. Poprava obstoječih in zgradba novih železniških prog v Jugoslaviji je nujno potrebna in želeti je samo, da se začne s popravami in novimi gradnjami čim prej. = Nova zavarovalnica. Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani in Slovenska eks-komptna banka so dobili od ministra trgovine in industrije dovoljenje ustanoviti delniško družbo z imenom « Jugoslovanska zavarovalna banka» s sedežem v Ljubljani. Osnovna delniška glavnica znaša deset milijonov kron. Nova, domača zavarovalnica se bo pečala z Vsemi zavarovalnimi posli, zoper škode pri požaru, s prevoznim zavarovanjem, z zavarovanjem zoper nezgode itd. = Sajenje tobaka na Slovenskem. Do sedaj so prišle za sajenje tobaka prijave iz 29 občin, od 160 oseb, ki hočejo saditi 450.000 sadik. Največ prijav je iz Štajerske, najmanj pa z Dolenjskega. S časom se bo tudi pri nas gojitev tobaka zelo razvila. = Trgovski zakoni so pri nas različni. Na Slovenskem in v Dalmaciji imamo še vedno v veljavi avstrijski H trgovski zakon, v Srbiji poprejšnji srbski itd. Sedaj je sestavljena v ministrstvu za trgovino in industrijo posebna komisija, ki bo izjednačila vse te zakone in sestavila skupni trgovski zakon za vso državo. == Pogajanja z Italijo. V kratkem se bodo začela pogajanja za trgovinsko pogodbo med našo državo in Italijo: V naši komisiji bodo zastopniki ministrstev in trgovsko-obrt-niških zbornic. Pogodba bo samo začasna, ker ni v našem interesu, da bi se vezali na daljši čas. Razmere so sploh take, da ni priporočljivo sklepati s tujimi državami dolgotrajnih trgovskih pogodb. = Ljubljanski veliki semenj. Od 6. do 21. avgusta bo v Ljubljani velik vzorčni semenj, kjer bodo razstavljeni vsi izdelki slovenske industrije in obrti. 2e na prvi poziv se je odzvalo okoli 200 tvrdk, ki rabijo za razstavitev svojih proizvodov okoli 2200 kvadratnih metrov. Ta zelo koristna prireditev se bo vršila na pobudo trgovsko-obrtne zbornice, zveze obrtnih zadrug in ljubljanskega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo. Semenj bo velike važnosti za vsa naša podjetja. Taki vzorčni semenji imajo čisto praktične namene in se vedno v večjem številu pojavljajo po drugih državah. Oni dajejo odjemalcu najboljšo priliko, da nazorno spozna nove dobre nabavne vire, razstavljalcu pa, da razširi krog svojih odjemalcev,, obema pa nudijo možnost takojšnjih kupčijskih sklepov. Upati je, da se ti vzorčni semenji začnejo prirejati vsako leto, kar se bo skoraj gotovo tudi zgodilo, ker bo že prvi uspeh gotovo zelo povoljen. = Med Reko ia Trstom. Ker imata Trst in Reka isto gospodarsko zaledje, se že čuti tihi boj med obema pristaniškima mestoma, od katerih je eno v Italiji, drugo (Reka) pa samostojna država. Trst se silno boji reške konkurence in zahteva, da se ga proglasi za svobodno luko, čemer se pa protivijo druga italijanska Jiristanišča, v prvi vrsti Genova. Ita-iji bo delal Trst še veliko skrbi, ker se brez jugoslovanskega zaledja ne bo mogel razvijati, mi bomo pa že gledali, da si ustvarimo na lastni ©bali pristanišče, da ne bomo odvisni ne od Trsta m-tudi ne od Reke in potem bosta obe ti pristanišči — životarili in propadali. Beležke. b. Hujskači. To, kar uganja sedaj klerikalno časopisje, preseza že vse meje. Mi smo gotovo za svobodo tiska, ampak časopisje bi se moralo tudi zavedati svojih dolžnosti nasproti narodu in državi in ne bi smelo hujskati proti državi na tak drzen način, kakor to delajo klerikalni listi v zadnjem času. Ako klerikalcem kaj ni prav v državi, naj to le povedo, te svobode jim nihče ne bo jemal. Ampak tako se tiskovna svoboda ne sme zlorabljati, da se potom sistematičnega hujskanja ubija vsaka državna avtoriteta, ki jo je v vsaki novi državi takointako treba šele ustvarjati. Vlada ima za sabo večino ljudstva in manjšina pač lahko izraža svoje mnenje, ona lahko poskuša postati večina, da bi kot taka uveljavila svoja načela, ampak nad večino vendar ne more vladati manjšina. Odkar vodi klerikalno stranko dr. Gosar se zdi, da so zavladali v stranki čisto boljševiški nazori. Tudi ruski boljševiki so bili manjšina, ampak hujskali so sistematično tako dolgo, dokler niso strmoglavili svojih nasprotnikov in prišli sami na površje, odkoder so dovedli Rusijo na rob propada. Dr. Gosar naj si ne domišlja, da bo tudi v Jugoslaviji boljševiška taktika uspešna. Tem in takim rimskim petelinom treba pristriči peruti! b. Zločinci! V Avstriji so bili klerikalci najooij vneti zagovorniki vojaštva in — Kakor je znano — tudi vojne. Nikdar naj se ne izgovarjajo na to, da je vse to delal samo dr. šusteršič, ker «Unionova» dvorana, kjer je bila leta 1914 napovedana vojna Sroiji, ni govoril dr. sustersič prazni dvorani, temveč zaupniKom klerikalne stranke, ki so vsi Kar noreli od navdušenja za vojno. Tako je bilo pod Avstrijo, ko so naši iant-je morali služiti v avstrijski, torej tuji armadi in so moraii naši vojaki prelivati kri za tuje, nemške in haos-burške interese. Danes so pa ravno oni klerikalci, ki so leta 1914 naravnost noreli od navdušenja za vojno proti slovanskim bratom, največji sovražniki armade, seveda, naše, jugoslovanske armade, katere naloga je braniti našo domovino in osvoboditi v danem slučaju nase brate izpod tujega jarma! Klerikalni listi, ki so v avstrisKin časin bili vedno za močno armado, so danes poini militarizma, četudi se pri nas ne služi v vojašnici po tri leta, kakor je to bilo v Avstriji, temveč samo eno leto in pol! V Avstriji so hoteli imeti klerikalci močno armado, v lastni narodni državi pa zahtevajo milico, ki se je niti Avstrija ne bi bala! To je čisto navaden zločin na naših neod-rešenih bratih, ki pričakujejo, da jih močna Jugoslavija oslobodi italijanskega suženjstva. Sama hinavščinaje naših klerikalcev! Z ene strani zahtevajo osloboditev zasužnjenih Jugoslovanov, z druge strani hočejo pa onemogočiti Jugoslaviji izvršitev te njene svete naloge in jo ob enem napraviti nesposobno celo za obrambo! Taka neodkrita, hinavska in farizejska politika je navaden zločin ria narodu! b. Vedno enaki. Zagrebški list «Hrvat», je očital banskemu svetniku dr. Bošnjaku, da se je nahajal v avstrijskih časih med onimi, ki so oblastem ovajali poštene narodne ljudi. Dr. Bošnjak je «Hrvaia» tožil in pri razpravi se je dokazalo, da dr. Bošnjak ne samo nikdar in nikogar ni ovajal, temveč ravno nasprotno, da je bil vedno odločen in zanesljiv narodnjak in zato je bil «Hrvat» obsojen zaradi častikraje. Vsi listi so o tem poročali in, seveda, tudi «Slovenec» in razlika je samo ta, da so vsi drugi listi poročali resnično, «Slovenec» je pa namenoma lagal in je poročal, da se je dokazala pri razpravi resničnost «Hrvatovih» obdolžitev in da je bil list navzlic temu obsojen! Tu pa res že vse preneha in mi prepuščamo našim či-tateljem, da si sami ustvarijo sodbo o takem načinu poročanja. b. Spodnještajerski nemčarji in Radič. Zanimivi so v vsakem oziru naši spodnještajerski nemčurji. Pod nemško zastavo v Jugoslaviji ne morejo več jadrati in ker Jugoslavijo sovražijo iz dna svojih črnih duš, se združujejo z vsemi, od katerih pričakujejo, da bodo Jugoslaviji na ta ali oni način škodovali. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino so šli čez drn in strn za socialisti in komunisti, za katere so bili prepričani, da so samo zato tukaj, da razbijejo Jugoslavijo. Sedaj so se pa začeli bratiti z zagrebškim norcem Radi-čern, v katerega polagajo vse svoje upe. Tako je začela radičevska propaganda tudi v slovenskih krajih, ki mejijo s Hrvatsko, ampak uspehi so res prav klavrni, ker slovensko ljudstvo je vendar že preveč zrelo, da bi se dalo voditi od najbolj strupenih nemčurjev in od zagrebškega norca Radiča. b. Bo šel, ne bo šel. Zagrebški Radič je res velik revež. Pri volitvah je po svojih agitatorjih varal ljudstvo z raznimi obljubami, ki niso izvršljive in nerazsodno ljudstvo je drlo za njim kot za kakim novim prerokom, ki dela čudeže. Ko so pa volitve bile končane, ubogi Radič ni vedel, kaj storiti, ker onega, kar je ljudstvu obljuboval, pač ni mogel izvršiti, ker je nemogoče. Obljubljal je namreč samostojno hrvatsko republiko, v kateri ne bo ne vojakov, ne uradnikov, ne davkov in sploh ničesar neprijetnega. Izvršiti tega, seveda ni mogel in potem je sklenil, da ne odide s svojimi poslanskimi tovariši v Beograd v ustavotvorno skupščino, ker te skupščine ne priznava. Ljudstvo je pa postalo vznemirjeno, ker je pač pričakovalo, da doseže Radič s svojimi poslanskimi tovariši samostojno hrvatsko republiko, kjer ne bo ne vojakov, ne davkov itd. In Radič je poslal regentu nekako spomenico, na katero pa nobenega odgovora ni dobil. Sedaj pa prihajajo iz Zagreba vsak dan druge vesti. Enkrat se javlja, da bo šel Radič v Beograd, drugi dan se pa javlja, da ne bo šel in tako iz dneva v dan in konec Radičeve politične karijere bo prav žalosten, kakor so žalostno končali svoje politične karijere vsi, ki so zlorabljali nevednost in nerazsodnost ljudstva. Radič je dovolj razumen in je dobro vedel, da obljublja ljudstvu nemogoče reči, sedaj je pa v zadregi, ker ne ve, kako bi dovedel v sklad svoje obljube z razmerami. Ljudstvo se bo pa tudi streznilo, ko bo videlo, da je bilo brezvestno varano in zato je danes res vseeno, ali bo Radič šel v Beograd, ali ne. Naj kar ostane lepo v Zagrebu, saj v ustavotvorni skupščini ga ne bodo pogrešali. Novosti. * TRAFIKAM, ki prodajajo »Domovino*, uljudno naznanjamo, da stane od 1. marca 1.1. dalje posamezna številka »Domovine* po I K. * »Svetovna vojna* je morala tudi v tej številki izostati, ker nismo pravočasno dobili slik. Upamo, da v prihodnji številki gotovo prinesemo nadaljevanje. Za danes prinašamo odmeve zadnjih dogodkov v Ljubljani, ki so provzročili v mestu in po deželi mnogo smeha. Svoje prijatelje prosimo, da opozore svoje znance na «Domovino», ker se je doslej priglasilo mnogo novih naročnikov, pa jim nismo mogli s prvimi številkami postreči, ker so pošle. * Razmere v Trstu. Fašisti so postali prava nesreča za anektirano ozemlje, posebno pa za Trst, kjer požigajo in razbijajo vsak dan slovenske in delavske stavbe. Delavcem je bilo vsega tega že dosti in so zažgali veliko ladjedelnico, takozvani tehnini zavod. Pri tej priliki je prišlo do pravega boja med delavci in finančnimi stražniki, oziroma orožniki. Streljalo se je s puškami in stro-j nicami! V Trstu so zavladale, odkar se on nahaja pod Italijo, take razmere, kot menda v nobenem drugem evropskem mestu. Italijani so pač nesposobni, da bi napravili mir in red in oblasti celo podpirajo divjanje fašistov. Ti fašisti bodo Italijo še uničili. * Šole ca anektiranem ozemlja. Italijani že vsiiujejo svoj jezik slovenskim otrokom na ozemlju, ki so nam ga uropali. Celo na enorazred-nicah s samo poldnevnim poukom vpeljujejo italijanščino, ker bi pač radi čim prej poitalijanščili zasužnjene Slovence. Uspehov pa Italijani pri tem ne bodo imeli, ker so naši rojaki na anektiranem ozemlju preveč zavedni, da bi se dali poitalijan-ščiti. Saj so nam tudi nemščino vsiljevali skozi stoletja in vendar nas niso raznarodili, pa tudi z italijanščino ne bodo imeli uspeha novi gospodarji na Krasu in Goriškem. Sicer pa tudi časa ne bodo imeli dosti za dosego svojih naklepov, za to bomo že skrbeli mi, svobodni Jugoslovani! * Laške granate na logaškem ozemlja. Ko so Italijani zapuščali logaško ozemlje, so tam «pozabili» razne reči, največ pa ročnih granat, ki se jih italijanski vojak prav rad znebi, ker nima rad pri sebi tako nevarnega orožja. Ampak te ročne granate so nevarnost za naše tamošnje prebivalstvo, kar se vidi tudi iz naslednjega slučaja. Alojzij Gomzej, 13 let star fant je šel z materjo z Vrhnike v Logatec in je hodil po travi ob cesti. Pri tem je stopil na ročno granato, ki je eksplodirala in dečka na glavi in prsih močno poškodovala. Vse kraje, kjer so bili Italijani, bo treba temeljito preiskati, posebno ob prejšnji demarkacijski črti, kjer se bo nahajalo gotovo še več ročnih granat in drugih nevarnih predmetov. * Kongres velikih jugoslovanskih mest. V zagrebškem občinskem svetu je bil sprejet predlog, da se skliče kongres večjih jugoslovanskih mest v svrho posvetovanja o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na večja mesta in njih potrebe. * Na Koroškem še vedno prega-njanjo Slovence na najbrezobzirnej-ši način. Sicer je koroška deželna vlada izdala nekak proglas, v katerem pravi, da bodo koroški Slovenci deležni vseh pravic, ki jih predvideva mirovna pogodba za narodne manjšine, ampak podivjani Nemci in nemčurji se za ta razglas čisto nič ne zmenijo, er jih pač nobena oblast ne ovira v njihovem divjanju. * Nemška domišljavost. Po mirovni pogodbi je pri Radgoni meja med našo državo in Avstrijo reka Mura. Mesto, Radgona, ki se nahaja na levem bregu Mure, je pripadlo Avstriji, en del mesta, Zgornji Griz, ki se nahaja na desnem bregu Mure, je pa — naravno — pripadel Jugoslaviji in je sedaj združen z našo občino Gornjo Radgono. Domišljavi avstrijski Nemci pa pravijo, da mora pripasti Zgornji Griz Avstriji, zato ker je bil to samo del mesta Radgone, ki je pripadlo Avstriji! Seveda Nemci ne bodo dosegli tega, da bi prišli pri Radgoni preko Mure in se bodo morali pač sprijazniti s tem, da je Mura meja, ampak vpili bodo vendar, četudi se za njihovo vpitje nihče ne zmeni. * Vprašanje Koroške še ni konč-noveljavno rešeno, ker zadnjo besedo ima svet veleposlanikov zavezniških velesil v Parizu, ki pa zadnje svoje besede še ni izrekel, ker pač čaka na to, kaj bo z Avstrijo, ki bi se rada združila z Nemčijo, v katerem slučaju bo svet veleposlanikov gotovo spregovoril svojo besedo tudi glede Koroške, ki v tem slučaju gotovo pripade nam, že zato, da se Nemčija preveč ne ojači. Pa tudi brez tega bi bil lahko prisojen naši državi vsaj oni del Koroške (južno od Drave), ki je pri plebiscitu po večini glasoval za Jugoslavijo. Ampak naša diplomacija se menda premalo briga za koroško vprašanje. * »Prijateljski* sosedi. V Planini je nastanjena jugoslovanska obmejna straža v nekem poslopju blizu cerkve. Komaj 400 do 500 korakov stran, na drugi strani meje, se nahaja italijanska obmejna straža v neki gostilni, ki se nahaja v hiši kneza Win-dischgratza. In tako se naši in italijanski vojaki lahko vsak dan s prostim očesom opazujejo. Naši vojaki so po večini iz okolice Valjeva v Srbiji, krepki, pogumni fantje in eden od njih bi gotovo zalegel za tri pri- tlikave Lahe. No, pa sedaj je mir med obema državama in naši vojaki na meji si bodo vedno, kadar zagledajo italijanske vojake, samo nekaj mislili na tihem. * Naš kovani drobiž. V Zagrebu se že nahaja v prometu naš nov kovani drobiž po 10 par (40 vinarjev). Napravljen je iz kovine gama in ima na eni strani državni grb, na drugi pa napis 10 para (v latinici in cirilici). Vsakdo je dolžan sprejeti drobiž do zneska 10 dinarjev (40 K). V kratkem se pojavi nov kovani drobiž tudi pri naš in sicer po 5, 10 in 25 par in raztrgani in umazani eno-dvo- in desetkronski bankovci bodo izginili enkrat za vselej. Je pa tudi že skrajni čas zato, ker teh raztrganih in umazanih bankovcev nihče več rad ne sprejema, posebno ker je težko kontrolirati, ako so pravilno žigosani. * Svarilo pred izseljevanjem v Ameriko. Kr. generalni konzulat v Chragu sporoča ministrstvu za zunanje zadeve, da se v Zedinjenih državah opaža v zadnjem času veliko pomanjkanje dela. Nekateri znani narodno-gospodarski pisatelji, pa tudi uradni korogi sami sodijo, da bo na spomlad nastala kriza. Drugi krogi pa zopet trdijo, da je vsa akcija odpuščanja delavcev manever velikih industrijskih podjetij z namenom, zmanjšati mezde in na ta način, znižati cene proizvodom, blagu in višine mezd na predvojno ceno. Potrebno je, da vsi poklicani činitelji, predvsem naše časopisje, opozori osebe, ki se hočejo izseliti zaradi dela v Ameriko, da v sedanjih razmerah zaradi. pomanjkanja dela ni misliti na zaslužek v Ameriki. V Chi-cagu je brezposelnih delavcev okoli 100.000, v Detroitu okoli 80.000, v Newyorku preko 120.000, v Filadel-fiji okoli 200.000 delavcev, in tako dalje. Dosedaj je biez dela okoli 3,000.000 delavcev. Občinstvo se tudi opozarja na to, da imajo oblasti naročilo, s strogim izvajanjem potnih predpisov preprečiti izseljevanje v Ameriko, dokler se tamkaj ne izpre-mene razmere glede dela, ker pridejo naši državljani v Ameriki v sedanjih razmerah v nepriliko in iščejo denarne pomoči pri raznih konzulatih, ki jim je pa ne morejo nuditi. Javnost naj se tudi zaveda, da so na spomlad projektirana velika dela tudi v naši državi sami, vsled česar je pričakovati tudi pri nas zadostnega zaslužka. * Zahteve primorskih kmetov. V nedeljo 20. februarja t. 1. je imelo «S. k. gospodarsko in politično društvo za tolminski okraj» svoj občni zbor, na katerem se je preosnovala obstoječa organizacija v društvo «Kmetskih in delavskih zvez». Ljudstvo, ki je prihrumelo od vseh strani na zborovanje je sprejelo resolucije, v katerih zahtevajo: izmenjavo avstrijskega denarja, ki ga ljudstvo še ni, vsled dvoumnih odredb vlade, zamenjalo, izplačevanje naknadne begunske podpore, v uradih in po železnicah naj se nastavijo uradniki, ki so možni našega jezika, krajevna imena in priimki naj se ne poitalijanču-jejo in pačijo, šola naj ostane na isti višini kot je bila pred vojno, so proti poučevanju italijanščine, protestirajo proti napadom fašistov in pozivlje-jo vlado, na napravi v tem takoj red. * Reorganizacija armade. Ko se izvrši reorganizacija naše armade, prevzame vojno ministrstvo general Pešič, sedaj pomočnik načelnika generalnega štaba in pride tudi do drugih sprememb na višjih mestih. Slovencem dobro znani general Krsta Smiljanič, prevzame poveljstvo četrte armije v Zagrebu, kateri je podrejena tudi ljubljanska (dravska) divizija. To imenovanje bomo Sloven- ci posebno radostno pozdravili, ker general Krsta Smiljanič pri nas ni neznan človek. On je bil v Ljubljani od prevrata do lanskega poletja kot poveljnik dravske divizije in on je vodil vojaške operacije za osvoboditev Koroške. On je svoj vojaški cilj tudi dosegel in njegova krivda ni, ako smo na koncu koncev Koroško zaradi slabe politike izgubili. * Začetek naše vojne mornarice. V našem velikem vojnem pristanišču Kotorju so te dni Francozi izročili našim mornarniškim oblastem deset torpedovk in dve križarki bivše av-stro-ogrske vojne mornarice. To so naše prve- vojne ladje, na katerih že vihrajo naše zastave. * Goljufali bi nas radi. Po rapall-ski pogodbi pripade nam tudi Planina pri Logatcu. Italijani so pa napravili začasno mejo tako, da se nahaja grad kneza Windischgratza na italijanski strani, četudi je ta grad št. 1 vasi Planina. To je po dolgem beračenju dosegel v Rimu knez Win-dischgratz, ki bi rad, da bi vsa njegova velika gozdna posestva prišla pod Italijo, kjer se mu ne bi bilo treba bati — agrarne reforme, ki se bo v Jugoslaviji izvršila. Ampak pogodba je pogodba in tako pride tudi Windischgratzova graščina v Planini skupno z velikim gozdnim kompleksom v Jugoslavijo. Italijani so pogodbo podpisali in se je bodo morali držati, saj smo mi takointako preveč žrtvovali. * Ljudsko šteje je pokazalo, da so se motili vsi oni, ki so mislili, da se je prebivalstvo naših nižjih mest močno pomnožilo. V resnici je po-množitev čisto naravna in naša največja mesta so: Subotica z okroglo 118.000 prebivalci, Beograd s 110 tisoč, Zagreb s 108.338, Sarajevo s 58.000, Ljubljana s 53.000, Maribor s 30.739 in Mostar s 16.404 prebivalci. Računalo se je pa, da bodo vsa ta mesta imela skoraj še enkrat toliko prebivalcev kot pri zadnjem ljudskem štetju. In vendar je po mestih občutno pomanjkanje stanovanj, ker prebivalstvo se je povprečno vseeno pomnožilo za kakih deset odstotkov, zidalo se je pa zadnjih pet do šest let prav malo, ali pa nič novih hiš. * Počasi bo šlo. Dela jugoslovan-sko-italijanske razmejitvene komisije v Ljubljani bodo menda tekla prav počasi. V torek je imela komisija dolgo sejo, pa se ni mogla v nekem vprašanju zjediniti, na kar so italijanski delegati izjavili, da nimajo natančnih navodil in se je odpeljal general Vacchelli v Rim po navodila, polkovnik Garibaldi pa v Trst — na oddih. Ako bodo morali potovati italijanski člani komisije zaradi vsake malenkosti po navodila v Rim, bo razmejitveno delo dolgo trajalo. * Zastava logaškega Sokola je bila shranjena ves čas italijanske okupacije logaškega ozemlja v Ljubljani pri Savezu jugoslovanskega Sokol-stva, da ne bi prišla Italijanom v roke. Sedaj je Logatec svoboden in v nedeljo dobi tudi logaški Sokol svojo zastavo nazaj. V ta namen priredi ljubljansko in okoliško Sokol-stvo v nedeljo dne 6. t. m. v Logatec poseben izlet in tako bo vrnitev logaške sokolske zastave pravi narodni praznik za Logatec. * Kolo slovenskih sester. Ustanovni občni zbor «Kola slovenskih se-ster» se vrši dne 20. marca ob pol 14. uri v Ljubljani, v Narodnem domu. Na čast udeleženkam priredi narodno gledališče slavnostno predstavo. * Apnenec za keminčno tovarno. Tovarna karbida in dušika v Rušah ob Dravi je morala doslej dovažati potrebni apnenec iz Posavine in celo iz Hercegovine. Sedaj se je pa v Slivnici pri Mariboru našla ogromna plast apnenca, ki je prav dober v svrho te tovarne. Tovarna je zemljišče odkupila za en milijon kron in bo napravila do železniške postaje železniški tir, da se olajša dovoz apnenca v tovarno. * Črne koze v celjskem okraju. V celjskem okraju razsaja epidemija črnih koz, ki se je že tako razširila, da so morale oblasti zabraniti v Trbovljah vse javne prireditve. V sedmih dnevih je na novo obolelo 37 oseb v vsem okraju. * Drzna tatvina. Ljudje se še vedno niso privadili dela in mnogo, zelo mnogo je takih, ki hočejo živeti samo na račun drugih. Tatvine kar nočejo ponehati in tatovi so tako drzni, da izvršujejo svoje nepošteno rokodelstvo pri belem dnevu. V znano manufakturno trgovino A. Ska-berne na Mestnem trgu v Ljubljani je prišel skozi vrata na hodniku tak nepridiprav ob času opoldanskega odmora in odnesel iz blagajne 20.000 kron. * Pivo se podraži. Pivovarne so zvišale cene svojim proizvodom in zato ej dovoljeno tudi ljubljanskim gostilnam prodajati pivo po zviša-nih cenah, in sicer polliterskj vrček po 6 kron, v čašah po 3 desetinki po 3 krone 80 vin., v polliterskih steklenicah po 7 kion 50 vin.. V kavarnah pa stane steklenica piva odslej 8 kron 50 vin. * Invalidsko zdravilišče. Invalidsko zdravilišče Golnik pri Tržiču na Gorenjskem se bo letos popolnoma preuredilo, tako, da bo odgovarjalo vsem zahtevam. Zgradila se bo obsežna stavba in tudi lopa za solnčne kopelji. * Avtomobilska zveza se pripravlja med Celjem in Vojnikom in Celjem in Dobrno. Zveza se upostavi že v kratkem. * Konec loretskega «čt«deža». Lo-retto na laškem je znamenita božja pot, ker tam se nahaja hišica matere božje, ki so jo sami angelji prinesli iz Palestine najprej na Trsat, potem pa v Loretto. Ta pravljica je prebivalcem Loretta veliko nesla, ker verni katoličani so prihajali s celega sveta gledat hišico, v kateri se je rodila sama mati božja. Loretto je postala znamenita božja pot; sezidali so okolu hišice veliko cerkev in od pobožnih romarjev so živeli prebivalci kraja in oni (duhovniki), ki so upravljali cerkev in hišico, ker romarji so bili darežljivi. Sedaj je pa vsega tega konec: zgorela je cerkev in ž njo tudi hišica matere božje! Ubogi Loretčani, ki ostanejo sedaj brez zaslužka, ki so ga imeli do sedaj od romarjev in ubogi oni, ki verujejo v čudeže, pa ne bodo mogli več romati k hišici matere božje! Sicer pa ni nemogoče, da se najde špekulant, ki postavi na kakem drugem kraju še lepšo hišico in raztrobi po svetu, da so jo sami angelji prinesli — kdo ve odkod. Ljudje so še vedno dosti lahkoverni in mnogi bi verjeli. Razno. X Potujoče gorovje. Po opazovanjih prof. A. C. Lassona se pomika gorovje na obali Tihega oceana proti severu. Po raziskovanjih imenovanega profesorja se je pomaknil grič Tomabrais, ki se nahaja v bližini San Frančiška v razdoDju od 1854 do 1906 za 10 stopinj proti severu. Premikanje tega griča je provzročil v San Frančišku velik potres. X Kako je prišel vikar do velike zapuščine. V angleški javnosti se govori mnogo o sodrem postopanju proti vikarju Jonesu, ki je obtožen izsiljevanju dedščine. Mr. Jones je spoznal samostojno starejšo gospodično ter je vplival na njo tako, da je zapustila ona vse svoje imetje v znesku 70.000 funtov (preko 40 milijonov naših kron) njemu in njegovemu notarju. Nečak pokojnice je vložil proti vikarju tožbo. Na razpravi se je ugotovilo, da je umel Jones jako dobro prigovarjati stari gospodični, ki je bila srečna, da je našla v njemu duhovnega svetovalca. Še za časa njenega življenja je dobil od nje dva avtomobila in 3000 funtov (preko milijon in pol naših kron). Vikar se je branil, da ni imel nobene namere izsiliti od pokojnice denarja in da ni vplival na njo pri sestavljanju oporoke. Medtem pa je nečaku uspelo dokazati, da je vikar v nekem sličnem slučaju igral jako nečastno vlogo. On se je na vse mogoče načine prilizoval neki mladenki, ki je ostala brez očeta in matere in sicer vsled tega, ker je razpolagala s precej velikim premoženjem. Razprava se je po nekolikih zasedanjih odgodila, ker se mora zaslišal še veliko število prič. X Koliko besed izgovori človek v življenju? Neki statistik je izračunal, da izgovori najmirnejši človek, ki doživi 60 let, v svojem življenju 25 milijonov besed. Navaden človek izgovori v življenju več kot milijardo besed, a govorniki še enkrat toliko. O-pravljivci izgovorijo preko dve milijardi besed. X Človek — žival. «Times» javlja, da je neki gospod Steward Baker našel v severno-vzhodnem delu Indije v divji okolici gorovja Cachar dečka, ki je živel pet let v džungli. Srečal je nekega človeka, ki mu je rekel, da mu je žena pred kratkim umrla, a da hoče njegov mali divji sin pobegniti nazaj v džunglo. To je vzbudilo radovednost g. Bakerja. Šel je v stanovanje tega človeka in našel tam dete, približno sedem let staro, z nebroinimi brazgotinami, ugrizkov in od krempljev po vsem telesu. Oče deteta je izpovedal, da so stanovalci Cachara ubili pred petimi leti dvoje mladih leopardov. Mati teh leopardov je pobegnila iz džungle in lazila okoli vasi. Nekaj dni pozneje je odšla žena tega človeka žet riž in je položila dete kraj sebe. V tem je došei leopard in odnesel dete. Domačini so ga šli iskat, a ga niso našli. Po treh letih je ubil neki športnik leoparda in domačine opozoril, da je imel mrtvi leopard dva mladiča. Domačini so jih šli iskat v džunglo in so našli dva mladiča skupno z detetom. Vsak je spoznal izgubljeno dete, ki je hodilo po navadi čeb/eronožno, skakalo in se jako spretno skrivalo v grmovju. Grizlo in napadalo je vsakega, kdor ga je hotel prijeti in trgalo z veliko brzino vsako vaško kokoš, ki bi mu prišla v bližino, na kose. X Radikalni parlamentarizem, Napoleon III., ko je bil še predsednik republike, a malo pred državnim prevratom, ki ga je napravil kraljem, je neki dan napeto pričakoval rezultat glasovanja v parlamenu o neki važni točki svoje politike. Na koncu sednice je predložil predsednik zbornice bodočemu kraiju rezultat glasovanja: 95 jih je glasovalo za, a 105 proti njegovemu predlogu. Predsednik Bonaparte je mirno pregledal listino in se ustavi pri zadnji petnaj-storici. «Vidite, ti so mi vse pokvarili! Moj predlog se naj stavi jutri ponovno na dnevni red!» Še isti večer je petnajst zastopnikov razmišljalo v takrat še republikanski ječi o svoji nesmotreni taktiki. Drugi dan je zmagal. X Naraščanje samomorov v Ameriki. Število somomorov v Zedinjenih državah je lani zraslo za okroglo 1000 in je znašalo nad 6000, med temi 707 otroških samomorov. Najmlajši samomorilec je bil sta pet, najstarejši 103 leta. PROTI Ko smo zadnjič popisali oni slavnoznani boj, ko gasilci so razgnali ženski krik in nepokoj, prišla razna so vprašanja iz vseh krajev naokrog, iz Loke, Kamnika in Kranja, iz Loža, Ribnice in Blok, iz Krškega in iz Metlike, iz Brežic, Celja in drugod, — da vsled bitke te velike bi ne bilo kakšnih zmot —, kak' se bitka je vršila in kaj bilo je potem, ker imamo poročila, naj natančno vse povem. Ko so spraznili bojišče, ranjencev tam bilo ni, vsak je iskal zavetišče, kjer nič voda ne škropi. In tako brez vse nesreče se končal je strašni boj, !e borilce pregoreče vzel je policaj s seboj. Ko armada na umiku je letela v beg in tek, je po trgu in hodniku stala voda prek in prek. A ker voda se v Ljubljani podražila je sedaj, poprašujejo meščani, kdo to vodo plača naj? Toda to še ni najhuje, sam «Slovenec» piše to: kdo za vse imetje tuje škodo zdaj poplačal bo? Ker se našlo je po bitki par klobukov, kap in rut, torej v tisti uri britki bil je boj res precej hud. Tudi razne stare kite, in frizur za cel zaboj, amaconke bojevite so pustile za seboj. Zraven se je našlo tudi nekaj krp in en rokav, torej po tej bitki hudi treba nekaj bo poprav. Pravijo, da tudi šolen, plaval je tam sred vode, ker ni bil prav zadovoljen, menda skočil je z noge. Poleg tega se je v gnječi, ko bežalo je vse vprek, da izogne se nesreči, strgalo še par oblek. Tudi druge ropotije so ležale tam po tleh, to velike hujskarije bil je konečni uspeh. Ker premagana armada vedno glavo izgubi, vse pusti za seboj ra*a, da le sama ubeži. Kdo to škodo naj poplača pri draginji grozni tej — to se zdi nam, ni — igrača, to se vpraša najpoprej. Mi tako bi svetovali: naj račun se predloži, potlej bomo poiskali, kje se lahko kaj dobi. ^MLjjaHrrr ali odmevi klerikalnega potopa Drugi dan «Slovenec» udaril je na svoj veliki zvon: «Antikrist ne bo sleparil, danes vsi v Union!» Ko v Šenklavžu je minila postna pridiga ob treh, množica se je valila v «Union» po vrstah dveh. * Vsa dvorana napolnila se je res krog in krog, množica se je umirila, molk nastal je tih in strog. Ženskam prvi spregovoril znani doktor je Gosar — (kaj nam v Rusiji je storil, to je zdaj postranska stvar). Rekel je, da le krivica ženskam se povsod godi in volivna se pravica naj zato jim podeli. «Ker se bližajo volitve po vseh naših občinah, se bojimo odločitve in se nas loteva strah. Dozdaj bili so župani naši in odborniki, bili nam so zvesto vdani in v vsem podporniki. Vehovec in drugi slavni naši bili so možje, in zato v upravi javni vse le nam na roko gre. Zdaj pa t to bo vse drugače, konec naše je moči, tu gre za denar in plače in za drugih več reči. Ker zaupniki so naši slabo gospodarili, kogar mogli so po maši radi opeharili, nihče več nam ne zaupa, nihče se nas ne boji, treba bo zdaj mnogo hrupa, da se kje kak glas dobi. Dokler bili smo mogočni, vsak se je pred nami bal, zdaj ljudje so bolj odločni, kmet je nam že brco dal. Zato ve edina nada, ve ste upanje za nas, ve ste ženska nam armada, in zato vam pravim jaz: ako boste ve volile, potem nas nič ne skrbi, nam ne bo nobene sile, skupno bomo zm(g)agali.» Zadonela je dvorana, vsepovsod en krik in klic, kliče vsa armada zbrana: «Me zahtevamo pravic!» Tu govornica pojavi se na odru in takoj slavni ženski zbor pozdravi in začne ta govor svoj. «Slišale ste, sestre drage, slabo naša stvar stoji, mnogo manjka nam do zmage, vendar lahko se dobi. Naša je dežela čista bila doslej verskih zmot, včeraj pa je Antikrista tudi k nam prinesla pot. Veste vse, kaj se zgodilo včeraj je na shodu tam, z vodo se je nas polilo, te pravice ne priznam. Prisezimo maščevanje, maščevanje vekomaj, celo naše zborovanje tukaj zdaj priseže naj, da za klerikalno stranko pojdemo v volilni boj in da vsaka kako znanko pripeljala bo s seboj. Tam na Štajerskem že dvig« nova ženska moč se nam, to nam nove nade vžiga za naš strankarski program. Ana Lipnik tam sprejema Radiča v imenu nas, on po bratovsko objema in poljublja na obraz. Me zahtevamo, da tudi me postopamo tako, da po tej volitvi hudi slavna naša zmagi bo.» Tu je ploskanje nastalo po vseh stoieh in klopeh (kar kazalo je pohvalo za govorniški uspeh). Več govornic priglasilo se k besedi je na to: mnogo se je govorilo: vsak naj misli si, kako. Ko prinesla «Domovina» je o bitki tak popis, to je bila trgovina, ni ostal ne en iztis. Vse ženice so jo brale in jezile se na glas, vendar so jo pošiljale v Šiško, v Moste, v Kurjo vas. Tamkaj so povpraševale, kaj storile bi sedaj, da zgubljene pripeljale, bi na pravo pot nazaj. Metke, Urške, Nežke, Mice, govorile so tako: «Če je kje še kaj pravice, ta utekel ji ne bo». Pa pristavila je Metka: «Men' vse tako se zdi, da od prvega začetka z Antikristom on drži». Nato oglasi se Urška: «Ta ne pride v sveti raj, morda bi le voda lurška njemu pomagala kaj». Tretja oglasi se Nežka: «Jaz pa pravim vam tako: lepa vrata so nebeška, a on videl jih ne bo». Sejo je končala Mica: «Ce spet pride v Mestni dom, naj me še tako pošprica, jaz odnehala ne bom». MM bo jutri vreme? Poleg različnih naravnih pojavov vpliva brezdvomno vreme v največji meri na človeško delovanje. Skrbno in pazljivo motri kmet v prvih jutranjih urah nebo, na katerem se zbirajo oblaki, zanima ga smer in hitrost oblakov, hitro pogleda na vrhove bližnjih hribov, če se niso morebiti pokazale na slemenih sumljive megle, dobro si ogleda še prozornost zraka in se še hitro seznani z močjo in smerjo vetra. V eni minuti že ve na podlagi dolgoletnih opazovanj in skušenj, kakšno bo ta dan vreme in res velikokrat zadene prav dobro. Včasih se mu posreči napovedati vreme celo za več dni naprej- V isti meri kakor kmet je odvisen od vremena tudi mornar in ribič na morju. Končno vpliva vreme na najrazličnejši način tudi na meščana in sploh vsakega človeka. Obče je znano, da je duševno razpoloženje pri raznih vremenskih situacijah zelo različno. Dolgotrajno južno deževno vreme vpliva deprimujoče na duha, vzame veselje do dela in človek komaj čaka, da se nebo razvedri ter nastopi lepo vreme. Najbolje se počutimo pri čistem gorkem severnem vremenu. Kako mogočen je vpliv vremenskih faktorjev se najlepše vidi v temperamentu različnih narodov. V južnih krajih, kjer prevladuje lepo in gorko vreme, so tudi ljudje čilega, veselega in vedrega duha. Mrzli severni kraji napravijo človeka otožnega, mrzlega in nedružabnega. Ni čuda, da se je človek zaradi gori omenjenih vzrokov že od nekdaj bavil z vprašanjem vremena in njegovo napovedjo. V zadnjih stoletjih je nastala veda meteorologija, katera se bavi samo s prikaznimi izključno v naši atmosferi in skuša na podlagi znanstvenih raziskovanj odkriti velike tajnosti vremenskih dogodkov in dognati kakšno bo prihodnje vreme. V naslednjem se hočemo seznaniti z glavnimi rezultati meteorologije, v kolikor se tičejo vremenske napovedi. Vremenoslovci ne vživajo pri ljudstvu posebnih simpatij, ker se baje zelo radi «zmotijo». Pravijo, da kmet brez instrumentov in ne da bi odprl le eno stran meteorologije bolje zadene prihodnje vreme, kakor učen meteorolog, ki bere le v knjigah in vremena sploh ne vidi in čuti kakor človek, ki živi le v naravi in ki ne rabi za vremensko napoved sploh nobenih vremenskih kart. Baje ga prekašajo celo živali in rastline, ki prihodnje vreme nekako čutijo in se nikoli ne zmotijo. K temu porečemo tole: Res je, da vprašanje prihodnjega vremena še daleko ni znanstveno rešeno in je sploh vprašanje, če se bo komu posrečilo samo za en dan napovedati vreme z absolutno gotovostjo. Meteorologija je ravno pokazala, kako silno so komplicirani vremenski pojavi, ki se vrše navadno v zelo velikih visočinah. Dognalo se je, da vpliva na vreme vsak griček, gozd, mesto in celo reke. Vreme je nadalje bistveno odvisno od temperature, vlage, zračnega pritiska, vetra in kakor se je v novejšem času dognalo tudi od zračne elektrike. So pa mo- rebiti še faktorji, katerih sploh še ne poznamo. Zato pa ni čudno, da je problem vremenske napovedi še nerazrešen in da smo navezani le na mala skromna sredstva, katera nam pri opazovanju vremena prav dobro služijo. Da bi pa kmet brez instrumentov bolje prerokoval vreme kakor meteorolog, ki tudi zna opazovati nebo in se poleg tega še poslužuje vremenskih pripomočkov ni res. Znano mi je dovolj slučajev, da so se dolgoletni skrbni in izkušeni vremenski opazovalci pastirji in poljedelci večkrat pošteno zmotili. Vendar je pa vprašanje prihodnjega vremena tako važno, da človek ne bo miroval, dokler se mu ne posreči, vsaj z veliko verjetnostjo napovedati kakšno bo prihodnje vreme. Nastopili so ljudje, ki so napravili nekake ključe, s pomočjo katerih naj bi lahko vsak razvozlal ne samo za en dan, ampak za cele mesece in leta vse vremenske tajnosti. Pri teh ključih igra bleda luna zelo veliko vlogo. Skušnja je pokazala, da ti ključi morebiti odprejo kak predal iznaj-diteljeve omare, do vremenskih skrivnosti pa nam ne pomagajo dosti več kakor navaden vežni ključ. V svojem obupu nad nemožnostjo izvedeti prihodnje vreme zatekel se je človek k živalim, rastlinam in kurjem očesom. Pa tudi tukaj se je pokazalo, da res nekatere živali in rastline kažejo par ur pred velikimi vremenskimi izpre-membami sumljiva gibanja, vendar se mnogokrat pripeti, da ti sumljivi pojavi popolnoma izostanejo ali se pa prikažejo, ko je že nastopilo drugo vreme. Ravnotako so nekateri zelo ponosni na svoj revmatizem, češ da je najboljši vremenski prerok in da ga nikoli ne vara. Če govoriš z njim, ti bo slovesno zatrjeval, da je že včeraj prav dobro vedel, da bo danes deževalo. Seveda ga boš takoj vprašal, kako bo kaj jutri z vremenom. Obotavljaje bo prerokoval lepo vreme, ki pa žalibog navadno ne nastopi. Iz vsega tega sledi, da ga danes faktično ni človeka na vsem svetu, ki bi znal prerokovati prihodnje vreme z absolutno gotovostjo, da nam prav nič ne pomagajo nobeni ključi, ne' pratike, prav malo živali in rastline. Kot najboljši pripomoček se je izkazalo lastno skrbno opazovanje neba na podlagi znanstvenih rezultatov in s pomočjo vremenskih instrumentov, ki jih je iznašla meteorologija. O lastnem opazovanju in aparatih hočemo poročati prihodnjič. t Hibita Petrom-Bjeps. «Onam', onamo, za brda ona!» Tako je speval nekoč svoje težnje je-den zadnjih condottierov. Njegova pesem je bila izpevana narodu iz srca. Zato je postala popularna v Črni gori in Srbiji ravnotako, kakor v Sloveniji. Vsa Ljubljana jo je pela takrat, ko so črnogorske čete oblegale laraboš in jemale Plav in Gu-sinje. Pozabili smo, da je nekdaj bila neka Kolašinska afera, pozabili, da je Črna gora res črna, odkar jo je vladal tiranski condottiere, ki ni mislil na svoj narod, marveč na svojo rodbinsko moč, in ki je nekako slovel po svetu za dobrega bankirja, izbornega diplomata in prevejanega lisjaka. Kakor je izrabljal svoj narod in vzdržal v Črni gori srednjeveške naredbe, tako je znal do zadnjega upirati narodnemu jedinstvu. Pomo-žil je svoje hčere, s kraljem Petrom, s kraljem Viktorjem Emanuelom, z ruskim velikim knezom, dve z nemškimi princi Te rodbinske vezi je potem izigraval. Z rodbino svojega zeta, našega kralja, je končno nastopila zaradi rovarenja Nikite proti narodnemu edinstvu istotako odtujenje kakor med Nikito in Črnogorci zaradi njegovega uprav srednjeveškega despotizma. V svetovni vojni je nekaj časa bil na strani Entente. Po polomu Srbije je hotel skleniti z Avstrijo separatni mir in izročil Lovčen. To ga je stalo prestol. Odšel je vsled avstrijske okupacijo v Rim, potem v Francijo, odkoder se ni več vrnil v domovino, ki ga je leta 1918 na narodni skupščini v Podgorici odstavila s prestola s potomci vred in izrekla ujedinjenje Črne gore s Srbijo in vstoličenje Karagjorgjevičev. Rapallska pogodba je vzela poslednje nade Nikite. Italija je priznala našo kraljevino in šla s tem pot drugih zapadnih držav. Smrt je rešila sedaj Nikite pred daljnjim trudom za ciljem, ki je postal zanj nedosegljiv. Ženski koticefc. O razmerja matere napram svojim otrokom. Slavna skandinavska filozofinja-pisateljica, Ellen Keyeva, je nekoč predavala v Berlinu, kjer ima jako veliko častilk in častilcev, ki odobravajo njene ideje in tudi žive po njih. Predavanje Ellen Keyeve o materi in otrocih je vzbudilo velikansko pozornost. Razpravljala je vprašanje o razmerju matere napram svojim otrokom, z ozirom na društvene odno-šaje žene — visoke gospe, meščanke, delavke in kmetice. «Sedanje razmerje med materjo in otroki je uprav neznosno», pravi Ellen Keveva, Siromašna mati ostavlja svoje otroke, ker mora skrbeti za vsakdanji kri h. Bogata, gosposka mati pa se ne briga za svoje otroke, ker mora na zabave, v posete, v razna potrebna in nepotrebna društva. Tako ostajata dve poti: ali pustiti mladino čimdalje bolj propadati od zaroda do zaveda, ali pa popolnoma izpremeniti razmerje mater napram otrokom. Ustanoviti bi se moralo moderno pravo matere, ki bi ne bila njena zasebna zadeva, nego bi bila pravna stvar. Torej bi bile matere pod nekakim nadzorstvom, kakršnega sedaj še ni. Najprej treba preurediti odgojo deklet. Vsako dekle treba odgoiiti za mater, biti si mora v svesti, kaj je to, postati mati ter se mora kot taka zavedati svojih dolžnosti. To se pravi, brigati se mora kot mati za odgojo svojih otrok. Nadalje je velike važnosti tudi telesna odgoja ženske mladine. Na pragu v zrelost treba zlasti dekletu vcepiti prepričanje, da mora negovati čisto-to svoje duše in svojega telesa, da naj ženske čuvajo in bde nad svojim zdravjem, ako nočejo, da bi bili njih otroci danes ali jutri nesrečni in bolni. Tudi bi se nikdar ne sneli sklepati zakoni brez ljubezni. — Še nekaj predlaga Ellen Keyeva. Vsako dekle bi moralo biti po postavi zavezano, posvetiti se eno leto gospodinjskim, zdravstvenim in odgojnim študijam. Tako bi bilo ženstvo pripravljeno za zakon, materinstvo in življenje. Ellen Keyeva trdi, da bi se to lahko dalo urediti ter se mora na vsak način najti kaka pot, po kateri bi prišli do izboljšanja razmerja meS materjo in otrokom. Priprosto sredstvo proti zastrap-Ijenju krvi. Čestokrat se dogodi, da se zbode kdo s peresom, ki je bil© v črnilu, pa se na ta način lahko zastrupi kri. Prav tako se zastrupi kri s šivanko ali z gorečo vžigalico, ako je skočilo z nje nekoliko fosfora na prst ter se je opalila koža. Dotično mesto hitro oteče in boli. Pri tem hitro pomaga priprosto sredstvo, namreč mleko. Treba samo vtakniti prst ali roko v mleko, ki se od otekline kmalu segreje. Zato je treba mleko parkrat premenjati. Ranjenec uo kmalu opazil, da mu je laglje, i« tekom ene ure mine nevarnost zastrup-ljenja. Kakšne igrače naj kupimo otrokom? Mnogi starši izdajajo za svoje otroke ob gotovih prilikah, n. pr. o godovanju, Veliki noči, Miklavžu, ogromne vsote za igrače, s katerimi pa imajo otroci veselje le doslej, dokler se istih ne naveličajo. To se pa navadno zgodi prav kmalu. Zato naj bi kupovali starši svojim otrokom raje koristno in primerno berilo: slovenske pravljice, pripovedke, basni, potopise, opise iznajdb, zgodovinske povestics ter primerne zbirke pesmi. Treba pa paziti, da čitajo otroci s pridom, to je, počasi in premišljeno, zapisujejo naj si posebno izreke iz knjig in naj si zapomnijo lepe izraze. Le tako čitanje prinaša korist. Vse take knjige dobe starta v slovenskih knjigarnah. Matere, dajte svoji deci dobro in koristno knjigo! Ste prehlajeni? Imate boležiae t prsih? V grlu? Ali kašljate! Imate nahod ? — Dober prijatelj ▼ takih hudih dneh Vam je Fellerjer Elsa fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Drža to* to®-šarina posebej. Zagorski sok »oper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave El«a-krog-lice ga spravijo v red! 6 škatli« 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen Y. Feller, Stubiea donja, Eisa-trg št. S60, HrumUtm. Dva mlada osamljena .s™ želita kerespondirati z mladima, inte'igeMt-nima devojkama. Pod šifro »želena poaiad.> Varčna gospodinja rabi ediuole GAZELA MILO ki je najboljše in najcenejše 0«lnl*k» slnvnle*! fC 30,000,000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana i okrog K 10,000.000 Centrala; Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Koicr, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj, Sprejemat Vlage ■» kajišire. — Vloge ia tekočI ik iire-ratu proti oajngodnejiemn obregtovanju. — Rentni davek plač« banka is svojega. Kupuje In prodaja i Device, valut«, vredcoatne papirje itd. Bekontlra i Menice, device, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inocemska mesta. Daje predujme i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najusodnejšimi pogoji. Prevzemat Bonna naročila in jih isvriaje kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska, Telefon *t. 267. ©dgevtrni urednik Luka Sila. Izdaja Konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljefti: