A ČITATELJTf Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Usi slovenskih delavcev v Ameriki. 25th. 1941 at the F—t Office a* New York. N. m Act mt mi March Srd. lVtt. No. 136 — Stev. 136 - (Telephone: CHelsea 3-1242) KEW YORK, FRIDAY, JULY 10, 1942—PETEK, 3<». JUUJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAK-KE redno. CETNIKI BLIZU TRSTA URAD ZA VOJNE INFORMACIJE V WASHINGTON NAZNANJA, DA JE OSI&KI RADIO SPOROČIL, DA SO JUGOSLOVANSKI ČETNIKI, KI Z VELIKO NAGLICO NAPADEJO, POTEM PA SE UMAKNE JO, VDRLI ŽE TUDI V ITALJANSKO OZEMLJE BLIZU TRSTA, KJER SO SE SPOPADLI Z LAHI. Zaradi neprestanih četniških napadov morajo Italjani in Nemci v Jugoslaviji držati več divizij, ki jih tako krvavo potrebujejo v Rusiji in v Afriki. Urad za vojne operacije (Office of War Information—OWI) dalje pravi, da je radio postaja sporočila, da guerilske čete v Jugoslaviji, na Grškem, v Albaniji, Bolgarski in na češkem napadajo osiške garnizije, njihova skladišča, ceste in železnice. United Press poroča, da so se jugoslovanski četniki polastili neke železnice na razdaljo 48 milj ter so ob njej razgnali več garnizii. OWI dalje pravi: "Proti balkanskim upornim četam pod poveljstvom legendarnega generala Draže Mihajloviča, so v teku velike osiške operacije. Neko uradno poročilo, ki ga je objavil nek hrvatski list, pravi, da je nemško in italjansko vojaštvo odšlo na kazensko ekspedicijo z veliko zračno silo. Rimski radio poroča o velikih bojih na Balkanu. "Himmler je izdal povelje, da morajo v okrajih, kjer se bore četniki in v krajih, kjer je ubit kak nemški častnik ali vojak, biti izstreljeni vsi prebivalci." Neko poročilo iz Zagreba, ki prihaja preko Berna v Švici, pravi, da se boji med četniki in hrvaškimi polki vedno nadaljujejo in načelnik hrvatske države dr. Ante Pavelič ie polkovnika, ki poveljuje hrvatskim vojakom, povzdignil v čin "generala." Nedavno je dr. Pavelič obiskal "fronto," kjer so Hrvatje izkopali strelske jarke in se utrdili. Nemci so prekoračili Don Nemci so nazapadnem bregu Dona zbrali 800 tankov ter so čez reko poslali majhne oddelke, da si zopet pribore postojanke, ki so jih Rusi razbili. Pri Rossošu so Nemci vdrli daleč v rusko črto. Rossoš se nahaja 210 milj severno od Rostova in 100 milj južno od Vo-roneža, ki ga Rusi še vedno branijo. Iz poročila ruskega vojaškega povel istva, da se bije-jo boji blizu Rossoša, je razvidu to, da ao Netnci naperdo-vali 100 milj. Nemci so na južni fronti z 2000 tauki prebili rusko črto v pro* i Voronežu in Svobodi, ki se nahaja ob križišču -dveli važnih železu i c. List44 Pravda priznava, da je položaj zelo nevaren, toda pravi, da je breg Dona pokrit e razbitimi tanki in kupi mrli-čev, in da so bili majthni oddelki k so prišli na nasprotni breg Dona, skoro popolnoma uničeni. Na nekem kraju fronte se bi-je velikanska birtlka med mehaniziranimi armadami in aero-plani. Na vsaflci strani je v boju po 1000 tankov. "Pravda" poroča, da je zapadmo od Vo-roneža napadlo 12 nemških o- DELAVCI RUTH MITCHELL PRI KRALJU PETRU New York, ti. julija (JIC)— Danes dopoldne je kralj Pe*er sprejel v avdijencot gospo Pith Mitchell, ki je pred kratkim prispela iz Jugoslavije. Kutii MitebelI je kralju opisala vse trpljenje jugoslovanskega naroda in njegov herojski odpor pod povej nigfevom generalu Mihajloviča, v čegar vojski se je sama dalj časa borila. ilirala oklapnico Tirpitz, katero sta zadela dva torpeda. Tirpitz. ki ima nad 40,000 ton, se ja po tonpediranju takoj obrnila in je vozila po 10 vez1 j v, mesto 30 in o^ale ladje so jo spremljae. S tem je bil konvoj rešen, ruski poizvedovalni ae-roplani pa so sledili nemškim ladjam in so jih videli, kako so za.vie v nek fjond za pa dno od Severnega rta na Norveškem. Kapitan Lrmin je plul skozi vrsto ruši le ev proti oklopniei TUJEZEMSKI V NEMčUI Lz Bema v Švici je prišlpj poročilo, ki Objavlja izjavo na- j cijskaga ministra za uelo, dr J Frideriika Svrupa, v kateri pravi, da je t*edaj v tretjem rajhu uposljenih dva in pol milijona tojezen^kih delay-1 p^ la^Tia lUtm oev. \ si ti delavci prihajajo iz' klopnih in motorizranlb divizij, Tirpitz in oddal torpede, pre-in da je bila na nekaterih kra-jdno so rušilci opazili podmor-jih ruska Črta prebita- Nekaj nico in pričeli na njo streljati, tankov je prišlo čez I)on in scltoda je niso zadeli, be takoj poskrili v gozdu, kjer) Berlinska'radio postaja za- s-o razobesili rdečo zabavo, toda Ru>si po takoj Mpoanali prevaro in so tanke ali razbili ali pa zaplenili. < 'ez reko so prišli po pontonskih mostovih in v guimijevLh čolnih pod oblakom ae ropi a nov. List "Rdeča zvezda" poroča, da so včeraj Rusi razbili 60 nemških taukov. Rusi se poslužujejo v bojih s tanki jxwebne taktirke, da puste nemškim tankom prodirati in jih spočetka obstreljujejo samo s protitanenimi 45- in 76-milimeter?(kimi topovi, ki so skriti v travi, nato pa pridrvi-jo veliki tanki, ki navale na sovražnika. Torpediranje oklopnice Tirpit* Moskvi je bilo včeraj naznanjeno. da je v neko ruski pristanišče (Murmansk ali Ar-hangel^) prišel velik zavezniški konvoj, kateremu je v Bamtskem morju pretila velika nevarnost, kajti nanj so preža le velika oklopniea Tirpit«, tri težke križa rke in 8 ru-šilcev, toda vse ladje t>o se razkropile, ko je neka rosika potimo rnica pod poveljstvom kapitana Nikolaja Lunina tonpe- nika. da bi bila oklopniea Tirpitz zadeta in poškodovana, toda ne ponavlja več svoje trditve oil srede, da fron/ti je tudi postavljenih mnogo karikatur in ogromnih risb, katere prikazujejo Hitlerja kot sovražnika človeštva in Nemcev samih. zasedenih in iz Nemčij prijaz uili dežel. Velik odstotek tega števila tvorijo ženske delavke na kme-tijah in večina tedi žensk je bilo prisilno prignanih v Nemčijo iz zasedenih dežel v Vzhodni Evropi. Dohod zunanjih delavcev iz Francije, Belgije, Nizozemske in celo iz Španije, se nadaljuje brez prestanka. Pred vojno je bilo v Nemčiji o-krog 500,000 tujezenifeikh delavcev. Opoldne «i je kralj v spremstvu ogledal znamenitosti New Yorka, popoldne pa je odpotoval v okolico na posestvo zna-nega indut4,rijca Marshall Chicago "Sun" in "P!M." Angleška produkcija tankov povišana Generalni poročnik Gordon Nevil MacReadv, šef angleške misije v AVashingtonu, je objavil, da je Anglija v letu 1941 poslala na razna bojišča okrog 10,000 letal in 3000 vojnih tankov, ter da wiaj izdeluje letno 250,000 raznih mehaničnih vojaških vozil. Anglija zdaj izdeluje, jt dejal, dvakrat toliko tankov kakor v avgustu prošle-ga leta in petikrat toliko kakor v letu 1940. Dva tisoč tankov je bilo poslanih v dar Rusiji. Nabiranje starega železa je dalo Angležem materiala za zgradnjo 900 rušilcev. Severna Irska je bila bombardirana Poročilo iz Belfast a se glasi, da so v zgodnjem jutru 7. julija sovražna letala napadla seve rno vzhod n o irsko obalo. Napad je trajal 90 minut. Škode ui bilo posebne, četudi jc bilo vrženih veliko število vži galnih bomib. Napadalce so pregnali angleški letalei in pa protizračni topovi, ki so letala močno obstreljevali. Ta napad je bil prvi izza najpada izvršenega istotam pred enim mesecem. V izložbah v glavnih ulicah New Yorka in Waishingtona in v velikih hotelih so izobešene slike kralja Petra v premeru meter in pol s sledečim besedilom: "Obsojamo krivični in nasilni napad osišča na njegovo domovino. Izražamo naše globoke simpatije in ne-le svečano in od vsega srca obljubljamo sodelovanje in pomoč ves čas, dokler bo trajala vojna. temveč smo tudi trdno oa-ločeni pomaisrati na vse možne načine pri obnovitvi njegove domovine." Kralj Pster .je včeraj prisostvoval liaseball igri meti FINSKI POSLANIK V VATIKANU Iz Berna poročajo, da Finska še vedno Sšče stikov s kakršnimkoli evropskim središčem, iz katerega navadno prihajajo želje po mirn, in odkoder prihajajo v svet po tajnih potih razni predlogi za mir brez zmage nad Hitlerjem. To pot so Finci imenovali George Gripeniberga, ki je poznan kot velik angk>fil, za poslanika v Vatikauu. Novoime-n o van i poslanik je bil več let predstavni^Finske v Londonu. Poročilo tz Rima listu Tribune de Geneve, v Bernu, naglasa, da na*?tavljenje tega novega poslanika je teako smatrati kot potrebno uvaževalno potezo, ki naj bi protektirala katoličane na finskem, kolikor je znano ima Finska samo o-krog 1.500 katoličanov in večina teh prihaja iz inozemstva. Poročilo zaključuje, da se za tem skrivajo nedvomno visoki politični motivi. Rudniška nesreča v Morgantown, W. Va. Včeraj popoldne je v Pursglove Coal Mining Company rovu št. 2 nastala razstrelba in je bilo zajetih 18 do 20 majnerjev. Kopač Chester L/ueas pravi, da je nastala razstrelba štiri in pol milje od glavu^ga vhoda v rudnik. Lucas je delali okoli 2 irrilji od kraja razstrelbe ter je čutih puli, nakar se je pričel valiti dim. Lucas je z drugimi svojimi tovariši zbežal proti izhodu. Takoj po razstrelbi jo premogovna družba dognala, da se je rešilo 26 majnerjev. Nekateri izmed teh so z drugimi takoj šli v rov na pomoč svojim ponesrečenim tovarišem. Kmalu so sporočili nazaj, da je v rovu nastal ogenj in da se zajeti majnerji nahajajo "za ognjem." Iznajdba čolna proti podmornicam Livarski delavci odglasovali za stavko Iz Seattle-a, Wash., je prišlo poročilo, da je tam prenehalo obratovanje v 37 livarnah, ker so delavci sklenili, da bodo na podlagi unijfikih pravic s stavko zahtevali povišanje mead. Fred K ruse, tajnik odbora za kovirtske delavce ((Seattle Metal Trades Council), je dejal, da so delavci zavrgli po- Novi turški ministrski predsednik Namesto umrlega dr. Refika Savdama je tumki predsednik l2inet Lnonu imenoval za mini-strr&ega predsednika dosedanjega vnanjega ministra Su-kru Saracogla, ki je bil vnanji minister od leta 1938. Najbrže bo še dalje obdržal tudi vnanje ministrstvo. Na trdem premogu obratujejo pet dni Ta teden so pričeli na polju trdega premoga obratovati pet dni na teden, kar bo povišalo prodfukcijo antracita na 1,200,-00 ton tedensko. Petdnevni delovni teden je bil pričet že pred nekaj tedni, ali prošli teden so imeli premo-garji en dan počitnic na račtra desetdnevnih počitnic, katere so jim dovoljenje po unijskem dogovoru. Kongres n ik Bovkin, iz Ala- pisanja plač, katera je bame, je pred par dnevi obelodanil načrt, ki je odobren po mornariških oblastih Združenih držav, hi kateri, če poisku- si dobro apadejo, morda zna-tuo zmanjša nevarnost potapljanja ladij po podmornicah. Bovkin je dejal, da so po priporočilu tajnika Knoxa na razpolago najzinožnejši izvedenci, ki bodo laliko zgradili 3000 patrolnih čolnov na mesec, ako se ti svojevrstni novi čolni proti podmornicam dobro izkažejo pri mornariških poiskusih. Podrobnejši podatki o iznajdbi novega proti-podmornične. ga čolna niso še bili podani, a znano .je, da je zgradnjo istega pripravljen financirati neki floridski milijonar. bila enaka oni, ki je bila sprejela za ladjedelnkSke delavce na konferenci v Cbicag-i pred nekaj meseci, iz razloga, ker smatrajo, da ni pravilno, da se jih prišteva k stroki ladjedelni-ških delavcev. "Mi zavzemamo stališče," je rekel Kruse, "da naše livarne ne spadajo pod ladjedelnico industrijo in zato mi nismo obvezani priznavati ali j sprejemati mezdnih ukrepov ( te industrije/' Prof it lrj i bičani iZaka snelo poročilo iz Alek-sandrije, v Egipfcu, pravi, da i?o tam javno bičali 13 nepo-boljšljivh dobičkarjev, ki" bo bili obenem kaznovani na tri mesece zapora. To je bil prvi slučaj javnega bičanja za kršenje cene določujočih odlokov v Egiptu. Vsak obtoženec je dobil 30 udarcev. Žid je v nemški armadi Med ujetniki, ki s*o jili zajeli Angleži v Severni Afriki, sta bila tud dva Žida. stara 30 in 31 Vsaka druga Nemka žaluje Kazimira Raku«, ki je delala v nemšiki tovarni v Berlinu in, ki se je vrnija domov v Fall River, Mast*., je povedala, da I danes žaluje skoro vsaka druga ' nemška žena ter da Nemci postajajo siti vojne, ampak si tega ne upajo javno reči. Neka nemška žena, je dejala Raku=ova, je vsled nejevolje let. ki sta izpovedala, daj in pomanjkanja zavpila v to sta v armadi še malo časa, ker Nemci so šele zadnje čase za- „ _ „ , . _ . čeli klicati v armado tudi ži- N.\ankees m Browns « St. do^ko mo^0 silo. ?Ad& sta Louisa. Po poročilih časnikarjev, je razvidno, o Yankees zmagali. Willkie morda obišče bojna polja Anarležem povedala, da se Nefrroci najbolj boje angleškega topovskega ognja, ki je naravno^ strašen, kakor to priznali tudi pravi naeijski vojaki. ki so bili ujeti. Niti kaplje užitne vode Poročilo rz Kaira, v Rgiptu, pripoveduje kaiko so Angleži pokvarili pitno vodo, preden so Wendell L. Willkie namera-'se umaknili pred Rommelovo va obiskati vojne fronte v Av-j armado. starliji, Kitajski in Rusiji, ako j V prejšnjih umikih so poasku-mu bo dano zaito potrebno do- šal raz*«treli*i vodne vrel<» v voljenje. To naznanilo je dal puščavi, ali izkazalo se je, da njegov urad 9. julija in ob- ta način ni bil *;i spomenik, ki se vti-me vsak-emu obis-knval- • a neizbrisno v opomin To j»* spomenik. ki sa je Ansrnsto Rodin posvetil šestorici požrtvovalnih cal rsi-kih meščanov, jrieuda naj pr*i ro« i j i v e jfti sp j-menik, kar jih je kdaj ustvarila človeška roka. REZERVNA SILA RUSIJE (Marsikateri usodni dogodki *o že sli preko tega mesta, 'ki je 'bilo že v angleških, francoskih in španskih rokah, danes pa ga irniajo Nemci v oblasti. Pred njegovimi zidovi se je leta 1588 bila velika pomorska bitka mod Angleži in Špan ci, ki ee je končala s porastom slovite "ntpremagljive armade." Med vojno angleškega kralja Edwarda m. leta 1347 proti Francozom, so Angleži zasedli tudi Calais in sicer po dolgem obleganju- Legenda poroča, da je calaifiko meščanstvo priseglo, da bo toliko ča-«a držalo mesto, dokler ne pride francoski kralj Henrik na pomoč. Kralj pa ni prišel ;n v mestu je nastal glad. V najhujši sili je mestni poveljnik sklical ljudstvo in mu sporočil slaho vest, da ni v zalogi niti koščka kruha več. Zborovanje je b:lo zelo burno. VeČina ljudstva je bila za vlado * o pogajanja 7 Angleži. Sveb-ilo-Ijubnn mladina je sicer bila za tc, da bi tvegali predo«' skozi vrste, in uspelo ji Manjkal je samo eden. Ali se bo ponudil t Ali bo ljudstvo propadlo zavoljo tega edinega, ki iga ne bo? Tedaj se je javil vladi Peter Wiwsartt, tisti, ki je predlagal-predfor ekozi an-glfške vnste. &ipočasnimi ko-,i«ki se je šestorica odprav i la> do aaglešk^a taborišča. L jod stvo je bilo tako presunjeno, da se ni oglasilo niti z besedico bolečine. > (Edvard je hotel šestorico izročiti krvnibjam. toda njegova žena Filipina je prosila za njih življenja Edward jim je življenje daroval Tedaj je zakričal .Takofb Wissant: "Hoteli tnno KopsnfiEK ta eAestt* na ploftah Tert-zlnka Polka Na planili cab—valček 6t». M 879 In DUQCESNE UNIVERSITY TAMBCR1CA — At t. M 571 Za toz. cpulk Ln cene plošč §e Obrnite na: JOHN MARSICB Inc. m West 42od Street. New York 40,00H, v vnej Ameriki torej okrog 310.000. V Avstraliji se ceni njih število -na 70u, v Aziji na 1200, v Afriki na 9000, predvsem v Egiptu. Izven Evrope bi tlorej živelo okrog 320,000 Slovencev. Ste vilo vseh Slovencev na svetu pa bi znašalo nekako 1,900.000. Vojni otroci Iz Evrope prihajajo poročila, da so otroci v okupiranih deželah prikrajšani na potrebni hrani tako, da bodo premnogi vse življenje trpeli na posledicah stradanja iu trpljenja ter prestanega mraza vojnih zim, v katerih ni 'bilo kuriva iep*e prilike v t err ovni zavržene in tako imamo v Evropi in po celem bvet'i -ploh ie strašne jŠo morijo kot kdaj prej. a Vijolice Ne vem zakaj trt* je prišlo ba< to na misel, ali zator ker ii i ti za potrebno kuho, kaj šele | sem govorila o v-jnili otrocih, za gretje hiš ali stanovanj. ali Pa enostavno, ker se je Novorojenčki na francoskem1 utrnil v možganih j-pomin na umreti za Calais, da bi Calais °B OBELTNICI NAOIJSKE- Visoki uradni krogi v Wasliingtonu so prejeli za-pesljiva poročila o mogočnili ruskili rezervah, ki se nahajajo daleč v ozadju. Z ozirom iia to, da so Rusi za veliko nemško ofenzivo pripravili in izvežbali močno rezervo, so ameriški vojaški strokovnjaki prepričani, da se bo nemška armada navzlic morebitnim početnim uspehom zidrobila ob ruski jekleni steni. Edina slaibasit Rusije je, da ima premalo orožja, kajti četudi ima mnogo tankov in aeroplanov, morajo biti razpostavljeni zelo na redko, da je zasedena 2000 milj dolga fronta, poleg tega pa jih mora vedno imeti dovolj v rezervi, da jih pošlje na kak kraj, kjer so Nemci posebno hudo vdarili. Iz tega razloga si Anglija in Združene države prizadevajo na vse načine, da Rusiji pošljejo čim več vojnega materjala. Ruaka obramba, na katero stavijo ameriški vojaški .^zvetdeoici taiko veliko zaupanje, Obstoji iz štirih ločenih armad. Prva je na fronti, druga se nahaja med fronto in Volgo, tretja med Volgo in Uralom, četrta pa se nahaja za Uralom v Sibiriji. Natančna moč teh armad ni znana, pa če-bi tudi bi la znama, je iz razumljivih vzrokov ne bi kazalo objaviti. Pptoiwi in jo pognali v beg. Kako velika pa morasti rezerva, je -foče^lepati iz iffSS tega, da je imela Rusija ob nemškem vpadu 6,000,000 vo- jakov. . in 10,000,000 izvežbane rezerve. Zadnjih šest ali osem mesecev sta maršal Klementij Vorošilov in maršal Budermy posvetila ves svoj čas ve-žbanju rezerv. Te rezerve so obstojale že ob izbruhu vojne, potem so bile še mnogo bolj izvežbane in vpoklicanih pod poljem, da se mu brezpo-je bilo še več nadaljnih mladeničev pod zastave. V prvih gojno preda Šest najbogatejših treh armaidah so večinoma rezervisti, v četrti pa so novinci, ki se sedaj veabajo onstran Urala. Vorošilov in Budenny sta zelo priljubljena pri častnikih in vojakih. Oba sta že stara boljševika, ki sta se bojevala skozi revolucijo in zadnjih 20 let je vsaka hiša govorila o njih, kot najboljših ruskih generalih. Najbolj poznan je maršal Budemiy, rdečega, okroglega obraza s košatstimi brkami. Četudi se kot poveljnik južne armadie ni posebno izkazal, vendar je znano, da noben drugi poveljnik ne bi mogel mladim vojakom vdihniti bojevitejšega duha kot Budenny. Navzlic temu, da je imela rdeča armada dosedaj tri do štiri miljone izgub—kakor domnevajo ameriški vojaški strokovnjaki—je sedaj mnogo močnejša kot pa je bila ob pričetku sovražnosti in da so vojaki mnogo bolj isku-šeni in izvezibani v porabi orožja. Resnica je, da so tako Rusi kot Nemci izgubili v po-četnih bojih svoje najboljše vojake, toda Rusija s svojim ogromnim prebivalstvom je bila v stanu na njihovo mesto postaviti ravno tako ddbre in celo boljše ljudi, Nemčija pa tega ne more in kar je imela najboljšega, je — izgubila. Najboljši vojaki so v starosti od 20 do 35 let in Rusija jih ima najmanj trikrat toliko kot Nemčija. Rusija je sicer v Ukrajini izgubila svojo največjo industrijo, toda vse važnejše stroje je še pravočasno preselila proti zapa-du in sedaj se nahajajo velikanske tovarne, ki izdelujejo orožje in municijo v krajih, kamor ne seže nemška sila, in to so: Sverdlovsk in Oorki. Tovarne okoli Moskve, ki so se lansko poletje preselile proti vzhodu, sedaj zopet obratujejo na svojem prejšnjem mestu. vprašanje, ako morejo Združene države in Anglija zalagati Rusijo z vsem vojnim materjalom, ki ga potrebuje, je nek visok ameriški častnik odgovoril: 4 4 Nikdar ji ne moremo dati toliko, kolikor potrebuje, kajti obseg bojne fronte je tako velik, da ^bi mogla Rusija porabiti vse, kar mi izdelamo. Toda pošiljamo velike množine in upamo, da bo mogla Rusija obdržati tehtnico v svoj prilog." postal nesmrten. Sedaj ne bomo uirtrli in Calais bo propa-del!'' Kraljiea je krvnike pozvala nazaj. MHadi Peter Wissant je izrekel en sam stavek: "Kraljica, vračaš mi vero v dobro!*' Tako so umrli calaiški mehčani. ki so se bili žrtvovali. Njihovi somipŠčaTn so pa po trdih bojih ddbili svojo svobodo nazaj. - . - GA NAPADA NA SOVJETSKO RUSIJO. in v drugih po Hitlerju in Mussoliniju podvrženih deželah pridejo na svet čeo ta vojna imela v tem pogledu naravnost strašne posledice, katerih se svet zdaj niti ne zaveda. Ker vemo kakšna usoda je zadela tudi neznano število slovenskih nrrok v domoviri, nas taka poroči'.! iz Evrope sabole v dno aušt. Edino ktir časp pri-d to vojne. Pred leti, ko sem redno pošiljala družinam svo;:h bratov v domovini zavoje in često tudi tienamo pomoč, so mi dekletca vsako pomlad poslala v pismu vijolic iz obpotnih bve-žin, kot praivimo pri. nas. V okornih otročkih črkah so napisale, da žele, da se mi r-b duhu vijolic zbude spomini r.a lepi* otroške dni, ko sem sama nabirala te lepe cvetke na poti v šolo. Otroških let sem se pri tem pač opomnila, kdo se jih ne M —ali vse bolj so me zanimala pisma malih, kajti vsebina teh ni govorila o otroških brezskrb-nostili, pač pa nemalokrat o bo prirojena ?.iavnost našega človeka vendarle pomagala o-hraniti vsaj ''obršen d« l našega malega nnrodn Kar pa se tiče psihološkega vtisa ali povit'«, ki ga bo tn vojna pustila p. '•ebno ndadin:, dvomim, Če likoval od r>°ča tr katerekoli vojne, v kateri je mladež trpela begunstvo in pomanjkanje. Otroci trpeči v tej vojni bodo, kot vsaka povojna mladina, zrel materl il za uporabo pri gradnji novegn iu pametnejšega sveta. Vprašanje je ali bo demokratični ^vvt znal razu. rano in praktične uporabiti ta material ? A' zadnji svetovni vojni, tu- bi si človek up.il /..let* je to, da velikih davikili, radi katerih, da mora ata prodati kravieo ali morda celo kos njive, itd. Otroci ipač. niso vedeli kako jasno sliko so meni ustvarjala ta drobna pisemca o vsem, kar je pretrpela zasužnjena domovina pod tujčevo peto. One so bo posebno raz-| hotele, da duh am vijolice, jaz pa sem zrla na porušene bele in modre cvetne lističe in sem si mislila: kadar otroci govore o davkih, vojnah in vedno težkih časih, tedaj ni daleč katastrofa—in upala sem, da bo ta neizogibna katastrofa prinesla nesrečnemu zasnžnjemu delu. naroda osvobojenje . ► . Zdaj Čaflcam in premišl ju jem. če bodo sploh še kdaj prišle spomladi s pismom vijolice z domačih ko so spominjaMi. bile naj-jbrežin. FINCI ŽELE ZAGOTOVILO PREHRANE. LEP ODGOVOR. nega odpora in globoki patrioti' Firoki pogoji za sep\raten zem njenih narodnih množic. ^ ^ ^ obrazloženi aane-Vendar mislim, da je najvaž-, viškemu min istim v Finski m-jše za človeštvo in za usodo've£ priiikaii, kakor izjavljajo fašizn*a, da so ti uispeh»; ic^dstra- v BernUj §Vca. Finci hočejo nili usodno nezaupanje med dej ilueti Odločno px-^nanje mej. mokratlskimi narodi zapada in takor ^ bile v letu 1939, pred Sovjetske Utnije To je največji rezultat ruskega odpora. Danes je vsak antifascist srečen. da i&o zavezniški narodt pod vodstvcmi Sovjetske Unije. Ždruženlh držav in Velike Britanije združeni v iskrenem insko-fins k o vojno. Priznanje mej jim morajo zagotoviti zavezniki in še piesebed Sovjeti. Dalje hočejo imeti popolno zagotovi" k> glede prehrane, kajti, sedaj so Finci docela odvisni v tera oziru od Neiničije, ki uva naporu, da se uničijo sile zla m ^ Fincem zaloge žita, mesa da v Ixxloce fainzem ne bo ži vel od napak, kakršno je nezaupanje med žrtvami fašizma. To kaže, da se bo vojne, kon- jalnih -področjih na severu in , čala ne samo s smrtjo sovražnica severovzhodu v Loren: V jka človeštva, temveč z vstaje-jražnovizhodni Belgiji, v wkra-kjem harmonične skupnosti jini Litriburg je zdaj okrog človeštva, kjer ne bo izkorišče- 6000 Slovencev. Na skrajnem jogn Nizozemske pa okrog 3000 naših ljudi. V Nemčiji se ceni število "Slovencev na 50,-000. največ v industrijalnih predelih Porenja in Westfali-je, ter v Zeil in Wie^senthal ob severni švicarski mej'. Od ostalih evropskih držav ima precej Slovencev še Španija. Češkoslovaška. Poljska, Romunija in Bolgarija. Razen Slovencev v Jugoslaviji ter manjšin na KeroSktm in Primorskem, živi torej po Evropi raztresenih še okrog 110.000 Slovencev. V Združenih državah živi čez 250,000 Slovencev in sicer največ v državah Ohio, Colorado. Minnesota, Illinois, Kansas. Washington, W. Virginia ja. Wisconsin. Prav posebno mnogo Slovencev pa imata državi Ohio s srediSŠem v mestu Cleveland in Pennsylvania. V Kanadi je. okrog 20.000 SUv veueev. V Južni Ameriki, predvsem v Argentini nekako vanja, strahu in stiske. Sava Kosano'.*^.' * Najnovejša izdaja splo šno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE MLADI VOJAKI Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W, Koprivšek Cena 40 centov • • • Naročilo lahiko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. C in gazo lina. V tem trenotku je seveda ta ko z&gotbvilo od strani zaveznikov izključeno, toda atto se odpre druga fr onta v bližnji ■bodočnosti kot na Norve&kem. tedaj se zna položaj rzpreme-niti. Ruski, car Aleksander 111. je šel na neko prireditev za slepce. Najprvo so igrali kratko ob šaloigro, tpoteui so pa mlade dame s krožniki nabirale darove Za slepce. 1 dzrednlu lepa mladenka je šla tudi k carju in mu je s pro»>e-ičim pogledom ponudila krožnik. Car jo je dbčudovaje po-•gledal, ^K)ložii zlatnik na krožnik in ji rekel:: 1 * '.To-le je za vaše lepe oči, 'gospodična.'* • i^llada dama je nalahnp za^ rdela, pa mu je krožnik spet ponudila in je rekla: 4'Vaše Veli-janstvo. sedaj pa -presim še za ugasle oči naših Ubogih slepcev Prijazno ji je prikimal in je položil na krožnik se dva zlatnika; ; . ; h h O M \\ KUHARSKA KNJIGA: m ■ ®i IAK9KA MIJKiA: i Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo i Knjiga je trdo Vezana in ima 821 strani"'® H iN' M M iN' h Recepti so napisani t angleškem jeziku; ponekod p* so tudi v je siku naroda, ki mu je kaka jed posvbno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo zaA kuhanje in m hočejo ▼ njem čimbolj izveibati inf izpopolniti. Al ^^^t^Naročite pri 1 KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West X8th Street Hew Yorkf K. Y. E8S ■GLAS R I I ODA*- FRIDAY, JULY 10, 1942 HENBY W. SHAW ŽENITEV POTOP JAPONSKE OKLOPNICE slede uspeli i, iimnujem-o tako poiuko "puhlo iiittto." -Nekateri .^e ženijo, da se tešijo -ami sehe. nakar pa pro-najdfjo. da »o igrali igro,.pri kateri sila obe .stranki izgubili. Nekateri v drugič oženijo Ju -e tako maščujejo nad prvo poroko; ti pronajdejo, da igraje spreminjajočo se igro. einfreč zastavijo, tem manj* dobe. Nekateri ženijo, da bodo -rečir, ket pa t.mu ni tako, se jh)tein čudi jo, kam gre vsa sreča, kadar nmrje. fXeka-teri ye ožen jo ne da bi vedeli čemu, ter žive. ne da bi v edeli l ako. . Toda skoro vsakdo se oženi in han v tem je največja sala. Nekateri se oženijo v naglici nalrar majo dovolj časa, da stda premišljajo o svoji neumnosti. . [Nekateri pa najraje natanč-it premislijo, nakar se vsede-jo iu oženijo. Obadva načina sta pravilna in z obema ae isto do-eže. Nekateri oženijo izgubljena dekleta z namenom, da jih rešijo iLskantno in človek mora hiti pri tem opravku dkkaj premeten misijonar. Nekateri =e oženijo koke vedno odlašajo in večina tuli ljudi "stradadasiravno se, jim nudijo sandwichi. Taike. vnste ljudje preveč zahtevajo.} Oženite .se, dokler ste mladi. To je moj nasvet. i Ako vas kdo vpraša, čeimi fcte se oženili, ako se je to moralo zgoditi, recite mu, da se o tem rte-sjl^minjate. . Žemtev je dokaj varna ig:a — ako d-obite, potem dobite mnogo, ako pa pri igri izgubite, ni nič izgubljenega, ker poten* živite zopet sami, kakor pred no ste «e pričeli ženiti. Vsled toga postavljam: oženite se mladi! •Ker v starejsih letih se vam bodo oči odprle in se bMte težko poročili. Ostati sam na svetu pa je dovolj žalostno. r. - - J iVjuite\ je najboljša trai*»-aloc ja, ako se jo le površno o-pazuje. Toda pri tem se večkrat zgodi, da se tega a'li onega potegne. „ /enit.v je stara navada, starejša, kakor piramide in ravno tah|. pohia hijeroglilov, katerih nihče ne moie tolmačiti. Svetovna zgodovina nam ne l>uve, kdo je b!l prvi človek, ki je djal na glavo cilinder, ali svilen komat, se oženil in obljubil, da bo marljivo dtlal, šel s svojo polovic čez. dni in strn navzgor in navzdol, i>o ravnem in strmem, po »olncu in dežju, se potapljal in plaval ter končno vton 1. ■Morda «ta bila to Adam in Eva. Toda ne oziraje ae na tu, kdk> je prvi parček gotovo, da ae jima je dobro godilo, ker drugače bi se toliko potomstva ne vpreglo v jarem Ln peljalo da-Ije. : - V ženitvi je opaziti mnoge morale: predv>em je ženitev ona malta, k: spaja dmžahne opt'kt. . Nekateri ae ženiju radi iu*d sebojn» ga dopadajenja in nikdar ne opazijo svoje pomote; ti so srečni. Nekateri se ženijo radi denarja, ki pa nikoli niso srečni, tan*i. To je ravno tako, kakor Nekat ri -e ženijo radi slav-! ako človek kup; slabo farmo, nih imen: potem mislijo šest,ki je zelo zadolžena, nakar mo- ... ,0oo __:1 i . . . , t i^i • r• samomorilnih kandi- ©-Di* •» Višji mesecev da so slavni, nakar se (r;i ostanek svojega zivljenia , , , , , ^, -____„„ v J _ . . , . 1 , . . , i * j x datov t^r uvedel podobne raat-UkkwRtvol v fini Hoj »vi prepričanje, da sla- delati, da pi; plača dorgove. _ iimu^lmu. » vii ni nič boljša od posnetega' ^ ženitvi ima pa vsakdo mleka. . j gveje posebne nade in ba£ to je Nekateri se ženijo, da ugo- tako zapeljivo. Vsakdo se rad dijo želji soiodnikov, staršev. i igra z nadaani in prilikami, kaj Ti poročenci so redkokdaj sreč! ti vsal'do pričakuje, da bo imel Slikii nam kaže japonsko oklopnieo Mogami razreda, katero so potopili ameriški 'bombniki vpmorski bitki pri Midwavu. JEZUITI V LJUBLJANI SAMOMOE — OZDRAVLJIVA BOLEZEN. Jtizuiti s-o se naselili v Ljub-1 in vzgojo. Izredno mnogo je , Ijani proti koneu 16. stoletja.; bilo revnih učencev z dežele, }Zadetek je bil zelo težaven. Hu-jki so se preživljali s podpora-ide bole/ni, zlasti kuga je zred- mi dmbilotnikov. a popevanjem čila malo četo dijakov. Cek>!po hišah in cestah i»n — z bera-V New Yorku imajo odtfxir poietje 1599 so morale biti šo-J če njem. Za te revne dijake so za proučevanje samomora, ki ^ zaprte. K U*uu m* je še pri-1 teupHi Jezuiti leta 1601 neko ga sestavljajo po večini p^ihi- Ji-užiki ogartceuoet protiestan- jhišo blizu cerkve sv. Jakoba, atri. Ta odbor je naznanil se ; tov radi izgona njihovih predi-! kjer .-o jim leta 1616 sraidali daj izdajo prinosnika v štirrH .fcantov. ki so ga pripisovali novo po»l»pje. I veta 1604 je št«-l konv.kt že 24 gojencev, dv»> desetletji pozneje pa 70. <11» tolikeni razvoju šolstva ootrube To 5e nekoliko zvezk^ ki Predstavlja ^amo-jvpih-u jeaaitov. Vendar sfe bi * - - - - - mor kot bolezen, kot ozdravlji-te z^etne U-žave kmalu pre- vo bolezen. Treba ,fe samo j i^ta 16CH je bila ugotoviti njegove vzroke, tre- \w^raor^Ba cintnazija po^xtl > bilo treba misliti tudi na za ba jo je samo pravilno obrav-|na PonČevali -o dve letiju piimerne prostore. Za zi-navati. losnovne pojme latinskega je-; davo novega kolegija je skrbel OdMor za samomor je odsvo-jXika zato sta ve razreda /e škof Janez Tavčar, ki je ku- je ustanovitve v letu 1938 pro->janenovala "infLnia'' in "prin-.pil iz svojega denarja dve h® . so bili gramatiea j za stavbtšče ter pripravil še podobne raz-, (slo\xtvo), >yntax (nauk o flo- innogovrstne stavbene potreb-iskave tudi v razn h ntfdicn- poetica (pesništvo) in rlie- šehie in določil v oporoki tisoč HBVATSKI PIKNIK. i la v samostansko šolo. Seuaj Hrvatski Istnsko-^XanieiiSki1 je oiAožena in bi rada imela državljanski klub priredi v J svojega otroka pri sebi, zakon-nedeljo 19. julija v Maple! ca Ilog ga pa nočeta dati od Grove Park, 46th Ave. in 160th' sebe. Končno odločbo v čudni St., Flushing, L. I., svoj letni zadevi bo seveda napravilo piknik, na katerega -o vabi je- sotiišče. ni vsi Jugoslovani- Za ples h)n icrral Gus Martin-čičev orkester, pa tudi harmonika. Kažipot:—BMTT ali TRT subway do Main St. Flushing, nato Rosewood bus do 160tli St. in 46tli Ave, kjer se nahaja park. . ANEKDOTA. Sloviti tenorist Enrico Caruso je bil na turneji po Združenih državah. V čfkaškem ni. Nekateri se ženijo, ker jih je prvotna ljubiica ali ljubček ostuvil; tako poličko nazivi jamo " križanje.' * Nekateri se ženijo iz ljubezni — brez o-, nt a v žepu, brez prijateljev in brez vsakega ponosa. To izgleda dokaj obupno, toda kljub vsej mizeriji, imenujemo tako poroko " krepost- ji j. **' Ako ženitvi iz ljubeoii ne dobiček. Neka kri ljudje se nikdar ne oženijo, toda to je ravno tako riskant.no in bolezen je ista. ne da bi ji zam|:gli dati kake drugo rme. C'lovek. ki stoji na obrežju in •H' \"sled mraza trese, se preje prehladi, kakor oni, ki skoči takoj v vodo. Je le malo l judi na svetu, ki se ne oženijo, češ, da tega "nočejo" storiti: te vrste ljudje tolarjev za »gradbo novega- po- skih zavodih po Uniji. [torica f.^orni«tvo>. Od tre 'Prv! zvezek njegovega pn-ltj«ya razreda-naprej so pouče- Po večjih Zbirkah so v; " —vjiK twli ?nV.iT)0 Ker so je-« pričep S. maja 1598 z zidanjem zuitske š«»le Služile tudi vizsroji -:n 15. novembra 1615 je bila le-cbdiovščine, se je arimnazi ji, pa nova zirradba posvečena. Ijniaki pridružili dve- ali tri- ročnrka. ki 'zide v nekoliko dn«li. bo vseboval kakšnih sto povozil lo standardnili primerih samomora. Ta poročila obseirajo razvoj poedinih primerov. -\~zroke samomorilne na-č:ne in dmge p^iholosrične 7a-dtve. Knjiga naj bi bila kot standardno delli nazoren rtri-rcčnilr za psihiatre in bo obi-valetva, pa tudi plemfcH*> ji^n V i»o nekaterih letih rado izm- Ni hotel biti oče Carmel Hosr iz Mount Clemens. Mich., star 35 let, je izjavil pred sodiščem, da je on oče otroka svoje svakinje, ki je sestra njegove žene. Tožbo za pravico do otroka sta vložila on in njegova žena potem ko je svakinja zahtevala otroka zase trdeč, da je ona o-t rokov a mati, ter cia je otroka nnlila na -željo svoje sestre ki si je želela otrok, pa jih ni mo Zelo priljubljeno sredstvo ,la pri vagoji mladine so bile ta- «tra vedno nagovarjala, naj i- krat "šolske komedije" to so m» otroka z njenim možem, ter dramatične isrre verskega zna- »aj istearsi potem prepiisti nji. bo analiza medi<-iw=kih a-TW*k-|^alo svojf sinove v azobra^l>o tov in obravnava «amomoril- j nesra nagona. Tretii zve««^ l»o podajal onazovanja patogenič-ne in p^ihosrenične strani samomora. četrti zvezek pa h • po dajal zarodovinslci pre*rled so-cioloskfli in antropoloških temeljev bolezni samemora. ^jitttiHnnfiiiHiiuiniKiiiiinniiniiii Note GLASBA KOT ZDRAVILO. Ameriki psihiater dr. Robert H. Schauffler se je že leta bavil s proučevanjem, glasbe kot zdravila. Že prej so drugi zdravni-ki skušali vplivati s pomočjo glasbe blažrlno na duševne bolezni, a dr. Schauffler je imel prav posebne nspe-he. Sestavil si je seznani d* Io-Č nih melodij, o katerih pra\Ti, da vplivajo na določene duševne bolezni in jih sedaj naravnost predpisuje. Njegovi recepti priporočajo nn primer manične depj-esije Schuberto-vega ^Vikingsk-Ptga kralja", za lažja melanholična stanja Beetihicvenovo 'Pes->m veselju' za nervozne pojave Oriegovo "Ponflad" ali Smetanovo n Vita vo". za zasledovalno nrani-jo Chopinov o Etndo, ali D v o-, rakov koncert na čelo. Celo bolno stopnjevanje strasti zdra vi dr. Schauffler z clasbo. in sicer zapisaije za ljubosuiuncst overtuTo k 'Mojstrom pevcem/, aa napade besnosti pa zbor romarjev iz Tannh a tt ser.i a ."* * PIANO-HARMONIKO » 1 i KLAVIR BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni čas) DEKLE A VRTU OJ. BfARTČKA. PEGU A J INVESTIRAJTE V AMERIKO HLTV*TK ffrtT>TMJ 3— CZUUlMh ■ u (TSffai n UNITED STATES WAR SAYINGS SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZEBU KOLO' OHIO VALLBT STLVJA POLKA TAM NA VBTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN' WALTZ Zidana marela (polkov VESELI BRATCI BARVICA MLADI KAPETANIB gremo na Štajersko StajeriS eaja, s katerimi so nameravali doseči dvojne uspehe. Domače prettetave so bile namenjene Aol-ki mladini, javne pa sp (imele naučen, da bi pi z njimi •pridob li naklonjenost meščanstva. Že koncem šolskega teta 160*J, so prinxfili take komedije. ki so bile večinoma spisane v latinskem jeziku. Leta 1625 se je vršila v cerkvi v nem e»kem jeaiku igra ''Ghristus Tode«kompf im Garten," t. j. Krisfcusw smrtni boj na vrtu. Pa t?udi slovenščina se je tqx>-rabljala pri teh igrah. Tako čifaflieo. da so 6. februarja 1670 vpri^vrili jezuitski gojenci igro 4'Pod Turnom", dramatično ^fro "R^ij" v domačem slovenskem jeziku. Kolikor je dose-daj znano, je bila to prva dramatična igra, podana v slovenskem jezrku. Pripomniti je iše, da je iz vrat I jezuitov profesorjev izšel prvi 'goriški z^c4ovinar oče Martin Baučer, po rodu SJovenec, men-[da iz Loke (najbrž iz Lokavca pri Ajdovščini, kjer so Še danes mnoari Bačarji.) ki je zapustil dvoje rokopisov. V enem našteva po vrsti goriške grofe, v drugem pa opisuje znaimenitejše do-jijodke iz zgodovine Norika in Furianije. Oče Baučer je untrl v Oorici 23. decemibra 1668- Mož je priznal očetovstvo, a je poudaril, da se je tega zelo branil, toda ženski sta ga ujeli v svoje mreže in tako se je obema sestrama izpolnila njuna nakana. Svakinja, je dejal, je bila stara tedaj komaj 16 let in mu je neprestano pravila, da je naveličana samoe'tauskesra življenja in bi rada imela kaj zabave. Tačas je namreč, pohaja- pravil po-zneje nikoli več. ! gledališču je pel vlogo Bajazza in navdušenje občinstva je bilo tolikšno, da se je od viharja pleskanja tresla hiša. To je t-;lno potrlo tenorista, ki je pel v isti operi vlogo Beppa. Caruso je vpra-šal pevca, čemu je tako pobit. "Kaj bi ne bil." je odvrnil tenorist, "saj lahke -zapojem svojo arijo za kulisami še tako dovršeno —• ploskal mi ne bo nihče, ko nimam zvtnečega imena." Camso se je hotel prepričati, če govori pevec resnico. Obljdbil je zategadelj pevcu, da bo naslednji večer za knli-saml; prevzel njegovo vlogo B^fppa. Tako se je zgodilo. "Boppo se je oglasil. Pel je na vso moč. z izčrpno krasoto svojejra a;la«u. Caruso je čutil, da ni leplše pel še nikoli v svojcu! življenju.. A ko je bila arija končana, glej — niti ena roka. ni zaploskala. In-vendar ni bilo tedaj na sv nitki ceni, jih tudi moremo prodajati po corl o-zna Ceni ceni. Zaloga pa nI posebno velika, zato Jih naroČite čimprej, da Vam bomo mogli f njimi vo-atreCl. Angleški mohtvenikl: (ZA MLADINO) * KEY OF BEA^N fino resano .......... t mm je resano ...... CATHOLIC POCKET MANUAL r fino nsnje rezano......L— JI Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. 0048534823302353234848532348532348 5323534823235348482323482353235323532348232353534848485348482348008953 •GLAS NARODA" — Not Ttrt FRIDAY, JULY 10, 1942 VSTANOVLJKN 18» TRUE RODOVI1 "NOVA SLOVENIJA" O no&elbini "Nova SJaveni-ja", ki jo naanera-vajo ustanoviti v dolin! La Planice, v bližini trga Macas, podaja Dioni-zij Vrhovnik v "Slov. listu" Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBKRT GANGL sledeče poročilo: 1 "Visi «i želmo, da bi že raj napočil tisti dan, ko se bomo mi Jugoslovani otresli jar-materi," je odgovorila in mu po- ma lačnih sosedov naše jugoslovanske zemflje in zadihali prosto, veselo, združeni v povečani pozdiavita? Kaj poteče Jože? "M«ama, ali ne bi stopila z menoj na one gore. ki so tako visoke T Od tamkaj mora 'biti videti daleč. Morda zagledamo celo hišo, svojo hit|> v Zavinkovcih in pa staro mamo, ki ji je gotovo dolgčas po nas," je rekel Frice. . Otrokova preprostost zdrami mater iz misli.. "Ne, ljubi moj." mu odgovori, "tja gjor ne moreva. Prt- 'ki se v stano domovino ne bose do mogli vrniti, pa vendar bi si želili lastni dom, na lastni Toda"takoj se vam moram zemlji. J {Priložnost se nudi po odredbi ecuadorske vlade, katera je določila za jugoslovansko na-slribino izelo obsežno dolino La Planice, eno uro oddaljei^o od trga Macas v pirovind ji Orientes. Da si bo vsak, ki se za stvar zanima in še ni dovolj poučen o ra-zmerah in dobrinah, ki jih nudi ta nedotaknjena, deviška rodovitna zemlja, zaraščena z dragocenim lesom kot Cedro itd., ki je še brez g«ospodarja. Les in zfnilja vas ne bo nič stala. Treba je samo človeške roke, sekiro in ža-go za žaganje desk, ter postaviti si zasebno lično his'eo. . Začasna neudobnost. glavna in skoro edina je, da ni dobrih potov. Tri poti viodijo v tns? Matcais in v l>odočo našo naselbino od železnice RiobnmJba— Afiaoa«, Kutnka—MacaF Amba- zadnja pot nudi vs? ugodnosti za gradnjo ceste, ker je «vet ves raven. V delu ste dve cesti, ki bosta tekle, eno /ob naši kolon/ji, draga pa bi jo križala, če se kolonija u«taliči in začne z naselitvijo. Cestna dela napredujejo. . U(godnosti: — Svet za vas določen je rodoviten in raven. Namakajo ga neibroj potokov in mogočne reke. Da sem sve- rajeruo nad fpet tL-oč metrov visoka igora Sangay, pokrita z večnim snegom, na kateri se v poletju sneg top', iz katerega se tako ustvarja voda in v <$oli-ni iz iste se napravijo mali in veliki potoki, iateri pridejo v poštev za raizvoj raznih obrtr. Takozvano poletje je od oktobra do januarja Vendar pa tudi dežuje redno, tako da niti suša niti dež ne škbduje pridelkom. . Kako tu navedeni prebivalci sejejo koruzo. Prvo delo je, da položi na zemljo seme. isto pa na,to z vejami pokrije, ne da b; ga pokril z zfiriljo. Veje pokrivajo zrnje da vzklije in vse delo je r|o žetve končano. {Po potrebi čisti gozd ter izrekava grnwvje ter ga zaž^re, stebla debelih dreves pa pu«ti ter med nje vseje raznovrstne pridelke, oziroma rastline. Na tako svežo rodovitni re-\Vški zemlji se da pridelati vse. kar si človek zamisli, in ne da bi bilo treba zemljo pre-kopavati; ker je zelo rahla, da se pod T^Mgwrni kar udira. 'Bra tu zelo dobro obrodi. Pod jetni ljudje srzamorejo v razmeroma kratkem Času ustvariti' blagostanje. Večinoma rastlin se seje in sadi «l4czi celo lfto in je ravno tako tudi pridelek skjrzi celo leto. Le gotove rastline rabijo določen čas za sajenje. Na primer frc|:l (april in oktober), man i s (avuruf*t in marec), rrž (<]eofm(ber) in l|omba-ž (decenv-injber 11 januar) itd. Nebroj je l . . i sko oifcxlje. D(običkanosno je a združenimi močmi in sledeč torej poljedelstvo, živinoreja,'z vztrajnostjo tozadevnim na-iapiranje zlata in Ha. raznih rek. črtom. Med vodilnimi osebami bogat ribolov, gozdni lov div-' v Macosu in v Qninto je za va-jiih živali, ter razna drevesna šo kolonijo dosti zanimanja, senčna, k^ pridejo v pošte v za Vsem rojakom, bodločim na-induetrijalne svrhe. . seljeiwseni, ipkrean poadrav ter »ri____, , , . bodite uverjeni da boste prišli fl\l sem vami v glav« h obn-; v sih dal opis s ptodatki tukajšnje dežele. Brez tttžav si boste INVESTIRAJTE V AMERIKO 'domov. tdžav postaviti svoj lastni dom. zidan ali lefeen, lastne zemlje boste Hess je hotel pridobiti •dobili, kolikor se vam je bo za-j Angleže proti Rusom hotelo in ne bo tujec vaš gospo dar. Omenjena zeniljLšča obljubljajo frjajne izglede. Klima je rajska, da ne m^re biti boljše. Grade se ceste, ki bodo vezale središča republike, s tem bodo iTjginile neugodnosti in bo svet dragocene vrednosti. V vaši cerkvi bo odmevala le slovenska molitev in pesem in tujina se vam bo spremenila v novo r|r.imovino. Nova pokrajina je zmožna sprejeti več tisoč družin. Pod- Radijska postaja CBS je včeraj povzela po angleškem radiju novico, da je imel Rudolf Hess namen pridobiti Anglijo za skupen napad na Rusijo, ko je priletel lansko leto na Angleško. To je bilo prvič, da je katerakoli angleška poro-čevalna agencija izrecno označila I less o v načrt. Radijski poročevalec je omenil Hessa v zvezi z najnovejšimi mirovnimi tipalkami, ki menda spet o-tiipujejo vz Berlina potom šved- ietni ljudje, ki jhn je všeč pri- *kega časopisa v Stockliolmu. jazen dom na lastni zemljr, o- Poročevalec je dejal, da An-krašen -z vrtičem, bodo spre- fflija ni niti tedaj, ko je prišel menili gozdove v rodovitna po-| s svojim načrtom za an- lja. Toda tjo se more storiti le gleško-nemško ^*ezo upošteva- KlTtJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS la nemških želj, zato je tem manj verjetno, da bi Anglija sedaj, ko Nemčija že čuti zavezniško moč, mislila na kakšen separaten mir z Nemčijo, Slovenske Knjige rastlin, ki tu obrode ene bolj za domaČo porabo, druge pa za prodajo. Sadja tu nikoli ne manjka. Iz pomaranč, limon in banan se da napraviti zelo zdravilno pi jačo — mošt. Je tu mmogp, vam morda še neznanega sadja na primer: chirimoya, aguaca-te, sapote,. catni'to. mango, ananas, granadilla, papaya itd. Bodočnost obeta romantična naranjalla, canela. riž, cacao, to val 7a svet ,:n ne kakega dru- kava' to'hak in slad- ee^a v bližini je. da noben drug korni Tl* Pr»delki bi do- kraj ni tako plodonosen s čudežno rodovitnostjo in blaarim podnebjem. Dolina se nahaja nad tisoč metrov nad morsko našali djesti dohodkov, ko bi jh prodajali sami konstunenti v mestu Macas. Dosti se proda fižola in manisa, ki se tu erladir^a. Vročina do=eže v naj- fcot Pristranski pridelek. daleč je in previsoko. Hodili bi gotovo tri dni in tri noči j i/i še bi ne dospeli na vrli. Ubili bi se spotoma. Ali misliš da drže tja gor tako ravne in gladke ceste kakor je ta-le? Tja gor ni sp>ch nobenih cc*>t." ".Da ni nič cest?" se začudi Frice, "ali ne gre nihče tja na one vrhove?" "Ne',', ga pouči mati. "tam zgoraj prebivajo samo divje koze in divje mačke. . "Tiste z velikimi kremplji in velikimi očmi, ki imajo op-dolgastot zenico — ali ne"' "Tiste tiste! In pa tudi kak lovec zaide tja gor, da Ustreli srno ali mačko," pravi mati. "Ali pfoje tudi mačko?" vpraša deček. "Tisto ne, anflpak njen kožuh je erorak." "Kaj ne, potem si pa podšije -suknjo, da mu je toplo pozimi. Pa tudi nekateri vojaki imajo,« takimi kožami podrite pi«sane suknje. Saj cem videl v Zagrebu. Morda pa hočejo v te ,ffore na mačji lov." je menil Frice.. "MJ^goče. t epa ne vfra." "Potem pa morajo biti v teh hribih tudi miši in podgane, da jih love divje nuičkc. Morda divje mrši in divje podgane — take, ki ot skozi življenje," je ponovil sin. Mati j^ domici la, da je povedala otijeku primero, ki je št- ne ihore razumeti. Zuto je naglo pojasnila: "Kakor pot skozi življenje, da! Nekateri ljudje so trudni in upt liani, težko hodijo, posebno ako so htolni. — A zdaj morava dalje, ni časa. da bi postajala sredi ceste." In šla »ta dalje. fljeuka £e je odločila, da vendar stopi k Heševim, bodi Pavel dama ali ne. Prišla je v Kraroj, da zrve resnico. In nobene poti do nje se ne sme ustraerti človek. Oddaleč je že brala napi* nad vrati: Pavel Plesec, trgovina za žensko krojaštvo. Iiv.ee ji je udarilo močneje. Pritisnila je na kljuko in odprla vrata. Stara Plešičeva je stala za prodajalniško mizo. Dvignila >.' pogled proti Lenk;. in začudenje se ji je epoznallo na obratcu. Razpela je roke in plosknila z njimi. "Ali je mogoče? Lenka — gospa Zavinščakova!" (Nadaljevanje prihodnjič.) bolj vročih dneh poletja povprečno do 27 stopinj toplote. ker nfibrojn' šumeči potočki in raznovnstna go®dna drevesa dbvlada.x> vročino ter tal^> oblajajo zrak. Zagotavljam vam, da ni prevroče, pač pa dovoli toplo za vsakovrstno rastlintetvo. tropskega in snb-trorp«kes:a. ka^or tudi -evemeča značaja. Trr na primer tn-Tf_d»ci delajo celi dan na solnou r^losrlavi. malarija t)j ni doma. (""love^ko oko ^e nikoli ne nave-Vča te lepe in slikovite okolice. Ponosne sadne palm^' in raznovrstne pomaranče bleščijo v zahaifl>oČem solncu. Oko pe odr>očije na zelenih visokih jro-rah. med katerimi dela krasno LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finžgar) POUČNI SPISI DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica Id dftje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. Poleg vprašanj, ki jlb navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se T II. delu nekaj važnlb letnic lr Kgoduvine Zedinjentb drŽav, t III. delu pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenib držav, I.im-olnov govor v Gettysburg. Predsedniki Zedinje-nlb držav in Poedine države. Cena knjižici je samo 50 centov. In se dobi pri: SL0YENIC PUBLISHING CO. 21« West 18th S«^ New York Ta pn stranski pridelek dozori v treh mesecih in plačajo delo njive. Glavni pridelek pa je yuca, katera .ie zelo redilna hrara. Bomlbaž rodi imenitno. Vsedanjih okoliščinah je pa glavni in najbolj $9otovi vir dohodkov splošno poljedelstvo in pa živinoreja. Trava za krni o živine tu raste celo do en meter in pol visoko. To radi redue-ea dežja. Živinoreja daje obil-ilo. brez truda in mtnke dela. V-se nerodnosti in udobnosti .se vam nudijo.. CDosfr je tn lenobe, med prebivalci. večina ee ne premakne i-z revščine iz zastarelih tradicij, še« in navad. Ob prihodu v Macas prve skupine naseljencev iz stolpa velike cerkve pozdravlja ubrano zvonenje treh zvonov iz evropskih zvonarn. Samo erlo uro hoda od mesta Macasv smeri vznožja g"ore San erav. katere vrb je večno pokrit s ,«nejrom, se nahaja dolina, imenovana La Planioe. Ta je določena za "Novo Slovenijo" katere rodovitna zemflja čaka, da jo izkoristi p Trdna slovenska roka . iPar ur hoda proti jngn je na-^etbina Sucua. ki je bila pred leti ko sem tod prvič hodil, Šele začetek. Posamezni kolonisti, loi so prihajali sem. bo si izbrali svet kjer so hoteli in mogli. Zato ^ hi«e dakč narazen in ne napravi! na va« lepega vtisa. vdarjam1 ter vam evetujeTn. da le v Zadraffi je moč in poeiti-ven napredek. Ker daje živinoreja lepe dobičke. kakor tudi poljedelstvo, Vse, kar naseljenec potrebuje za preživljanje Bplbe in drnžkie ri pridela 1ia svojn lastni zefn5?l. Kopiti si mora le biSno in polj- Spisal Ksavar Hctta. (144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANIN — ANGLEŠKO SI.O\tNSKO BERILO