3&tev. 103 Trst. v soboto 13. aprila <912 Tedaj XXXV?! IZHAJA VSAK DAN trta do 5 vr>t 20 K, vsaka okalja a vrsta K 2. Maii oglasi po * stot. beseda, naj-aranj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav* _ idmosti". — Plaruje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. ČPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti je moit* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, po! leta t2 K, i mesece 6 K; u aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oiira. Haraaaiaa m o«4«lJ*ko letanj* ..EDINOSTI" iUi* i a« •al* lata Krag 5*90, s* pol leta Kron 2 tO. Val dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraaka- vana pisma ae ne sprejemajo In rokopisi se os vračaja. HaroČnino, oglase in reklamacije je pošiljat« na upravo Llita. UREDNIŠTVO : ulica Giorgii Sa'attl 20 (Narodni d*«). lwajafcel^ in odgovorni urednik &TEFAX GODINA. Larftaik konsorcij lista „Edinost*. - NatmaiU Tukama .Ldinooi". vpisana zadruga t omejenim poroštvom t Trato, alirsa Giorgio Galatti Stev. 20. Foftno-hranllnKnl račun Jtev. 841-652. TELfFOH IL 11-57 Strahovlada na Hrvatskem. Čuvaj hoče na vsak način žrtev. Včeraj smo med brzojavnimi vestmi javili, da je Čuvaj izdal nek ukaz, ki prepoveduje, da ljudje niti smejo več govoriti, da pride v kratkem do premembe sistema na Hrvatskem. Ker bo čitatelje gotovo zanimalo, podamo tu famozno naredbo, tega Še bolj fcuaoznega komisarja. Omenjena naredba glasi: »Z ozirom na okolnost, da se med narodom še vedno širijo razni lažnjivi glasovi, kakor n. pr. o namišljeni skorajšnji premeni sedanje deželne uprave ter o predstoječem političnem preobratu posebno v korist gotovih političnih strank, ka-leri lažnjivi glasovi so oiitno naperjeni proti današnjemu režimu v Hrvatski in Slavoniji, a poleg tega še vznemirjajo mirno prebivalstvo ter ugrožavajo pravi mir is red, poživljam vse podrejene kr. oblasti in kr. redarstvena poverjeništva, da z največjo pažnjo spremljajo to kažnjivo delovanje ter vsakega, ki bi na kakoršen koli način širil take vznemirjajoče lažnjive glasove, takoj aretirajo in izroče pristojni kazenski sodniji za preganjanje radi pre-greŠka, eventuelno prestopka proti Javne-mu miru in redu, označenem v § 308, odnosno v § 310 § kaz. zak. Kraljevi komisar v kraljevini Hrvatski ia Slavoniji. „Čuvaj I. r.w. Temu pomožnemu ukazu, ki bi se ga gotovo ne bil upal podpisati noben turški kajraakan, se vidi, da govori iz njega očitni srd, ker je hrvatski narod kljubu vsem dosedanjim Cuvajevim lopovščinam ostal miren. Zato hoče Čuvaj na vsak način izzivati. In če že ne more ljudi zapirati na podlagi obstoječih zakonov in naredb, bo izdajal nove naredbe toliko časa, da bo — ni bilo vsaj — konečno Čuvaj vendar le »ogel utakniti v luknjo, kogar bo hotel! Slovenski in drugi zunanji listi zaplenjeni. ZAGREB 12. (Izv.) Danes so bili vsi slovenski, dunajski in neodvisni budimpeštanski listi, ki prinašajo poročila o Cuvajevih nasiljih, na zagrebškem kolodvoru konfiscirani. Nečuveno postopanje cenzure. ZAGREB 12. (Izv.) Preventivna cenzura pridno nadaljuje svoj nazadnjaški posel. Na naravnost nečuven in nesramen način kon-trscira cenzura onozfcijonalno, narodno hrvatsko časopisje. Danes je bil neki list konfisciran na ta, cenzuri vso časi dajoči način. Uredništvo dotičnega lista je poslalo dolž-nostni izvod policiji. Ta ga je po preteku dveh ur vrnila ter v celem listu z rdečim svinčnikom prečrtala edino črko i (hrvatski: in) neke notice. V uredništvu so dali izdoibsti črko i iz besedila ter nato na novo poslali izvod lista policijskemu cenzorju. Toda ta je izjavil, da je zaradi nastale praznote prostora opaziti, da je bil list konfisciran. Končno je bilo uredništvo prisiljeno izločiti ves stavek in ga z drugim nadomestiti. List je zopet romal k cenzorju. Ker je bil sedaj na onem mestu popolnoma nedolžen in brezpomemben stavek, je cenzor kraljevega komisarja dal po preteku nadalj-iih 8 ur končno dovoljenje za izdajo. Zopet hišna preiskava. ZAGREB 12. (Izv.) Danes popoldne Je oila v uredništvu „Hrvatske", glavnega glasila krvatske stranke prava, dolgotrajna liišsa preiskava. Policija je sezirala dva ek-seraplarja lista, ki ga je bila zavrnila preventivna cenzura. Ker obstoja komisarjeva naredba, da se sme list, predno ga ni odobrila preven-veativna cenzura, tiskati samo v enem izvodu, je bilo uredništvo »Hrvatske" obsojeno na 500 K globe, ki je bila odtegnjena od položene varščine v znesku 5000 K. Pripomniti je treba, da sta bila sezl-rasa dva, takozvana makulaturna izvoda, ker se „Hrvatka" tiska na rotacijskem stroju, s katerim tehnično sploh nI mogoče podati le enega izvoda. — Postopanje preven-tirne cenzure postaja v zadnjih dneh vedno ostrejše, ki naravnost tiransko zatira svobodo tiska. BRZOJAVNE VESTI. Slovenski pisatelj Mencinger — umrl. KRŠKO 12. (Izv.) Ob 4. popoldne je umrl slovenski pisatelf, tukajšnji odvetnik dr. Janez Mencinger. Pogreb Je v nedeljo ob 4. popoldne. Predavanja slovenskega docenta v Zagrebu. ZAGREB 12. (Izv.) Glasom semestal-nega seznamka vseučiliških predavanj za polletni tečaj predava novoimenovani slo- venski docent na zagbrebški univerzi dr. Bogumil Vošnjak po 2 uri na teden o temi: „Zgodovina sodobnih državnih teorij*. Delegacije. DUNAJ 12. Parlamentarni krogi pričakujejo, da bodo delegacije na 25. t. m. sklicane. Še vedno je negotovo in med obema vladama nedoločeno, če naj delegacije sklepajo o podaljšanju proračunskega provizorija ali o defmitivnem proračunu. Odločitev pade po jutršnji avdijenci ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen-He-dervaryja. Zahteve železničarjev. DUNAJ 12. Poslanec Burival je interveniral včeraj pri železniškem ministru v zadevi izboljšanja mezd delavcem državnih železnic. Dobil je pojasnilo, da je zadeva v aktih že rešena in da čaka samo še na odobrenje železniškega ministra. Tudi novi delavni red za državne uslužbence pride v najkrajšem času na svetlo. Glede priznanja stanarine onim železničarjem, ki svoj čas niso bili vpoŠtevani, je izvedel, da bo dr-žavnoželezniška uprava te stanarine že v najkrajšem Času izplačala. Bedne češke deželne finance. PRAGA 12. (Izv.) Glede sklepa deželnega odbora, ki je 27. marca sklenil zvišanje deželne doklade na 65°/#, prinaša današnji praški uradni Ust komunike, v katerem se povdarja, da vlada ne predloži sklepa cesarju v sankcijo. Češki agrarni poslanec odložil mandat. TEŠINJ 12. (Izv) Češki agrarni poslanec baron Rollsberg je danes naznanil predsedniku državnega zbora, da odlaga svoj državnozborski mandat Hkratu je izjavil, da se popolnoma odtegne javnemu političnemu delovanju. Ogrska obstrukcija. BUDIMPEŠTA 12. Današnja prva po-velikonočna seja poslanske zbornice je bila zelo viharna. Pričeti bi morala z drugim branjem brambne predloge. Takoj začetkom seje pa se je vnela ostra in burna debata o dnevnem redu. Opozicijonalne stranke, zlasti Justhovci, so zahtevali, da naj pridejo na dnevni red tudi razmere na Hrvatskem in škandalozna dopolnilna volitev v Komornu. Predsednik se je temu protivil. Opozicijonalne stranke pa so začele vlado ostro prijemati in grajati, ker ni smatrala za potrebno, da bi zbornici naznanila imenovanje kraljevega komisarja na Hrvatskem. Pred prehodom na dnevni red se je tudi vršilo glasovanje o prošnji poslanca Lavoczyja za večdneven dopust. Na predlog Justhove stranke je bilo glasovanje poimensko. Ker pri tem glasovanju dva vladna poslanca nista hotela glasovati, je prišlo do burnih prizorov med posl. Polonyjem in vladno stranko, iz katere so se čuli klici: „Pojdite raje v Monte Carlo !u — Dopust je bil poslancu Lovaszyju dovoljen. Do prave debate o brambni reformi ni prišlo. Koncem seje je finančni minister Lukacs predložil zakonsko predlogo o podaljšanju mednarodne siadkorne konvencije. Poraz ogrske vlade. BUDIMPEŠTA 12. Današnja seja ogrske zbornice je končala s popolnim vladnim porazom. Zbornica sploh ni pričela debate o brambni predlogi. Čujejo se že glasovi, da vlada namerava razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. Na drugi strani, zlasti v Justhovih krogih pa zatrjujejo, da je vlada odločena potlačiti z vsakimi sredstvi tehnično obsirukcijo. Khuenov kabinet pred obtožbo. BUDIMPEŠTA 12. Justhova stranka je izvolila poseben odbor poslancev, da zbere vse obteževalno gradivo, na podlagi katerega bi stranka stavila v ogrsko-hrvatski zbornici predlog, da se postavi Khuenovo ministrstvo pod obtožbo zaradi dogodkov na Hrvatskem. Običajni dvoboj na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 12. Napoved dvoboja med ogrskimi poslanci je nekaj običajnega. V kuloarih poslanske zbornice sta se danes zaradi burnih dogodkov v plenarni seji hudo sporekla poslanca Polonyi (Justhovec) in pa Kallay (vladna stranka). Pri tem je Polonyi slednjega žalil, nakar mu je ta takoj poslal svedoke. Nov sanitetni zakon za anektirane dežele. DUNAJ 12. (Izv.) Skupno finančno ministrstvo je danes izdalo komunike, v katerem poroča, da predloži deželna vlada bosenskemu saboru zakonsko predlogo o uvedbi strogega sanitetnega zakona v anektiranih deželah. Ostanki poslanca Bluma? DUNAJ 12. (Izv.) V 21. okraju Brigit-tenau so našli v globini m Človeške ostanke, o katerih sodijo, da so ostanki leta 1848. v marčni revoluciji na Dunaju ustreljenega Roberta Bluma, ki je bil poslanec v znanem frankobrodskem parlamentu in je prišel v revolucijskih dnevih na Dunaj, da izroči meščanom neko adreso. Tedanja vlada kneza Windischgraetza pa ga je obsodila na smrt in ga je 9. novembra istega leta dala ustreliti. Vendar še ni neizpodbitno dognano, da bi bili to ostanki poslanca Bluma. Izprtje delavcev. DUNAJ 12. Pri novi stavbi, ki jo gradi Avstrijska stavbna družba v Fiorisdorfu je izprtih 520 delavcev. Sneg. DUNAJ 12. Na Dunaju sneži ter vladata mraz in burja. Na Češkem Je zapadel sneg, z Nemškega javljajo o sneženih zametih in mrazu. Žveplen dež. PARIZ 12. (Izv.) V okolici Perpignana je danes padal žveplen dež. Strokovnjaki so dognali, da se je med dež zamešal žveplen prah, ki so ga viharni vetrovi prinesli iz italijanskih ognjenikov Vezuva in Etne. Poneverjenje. KRAKOV 12. (Izv.) Ravnatelj „Posojilnice" v Dombrovi je poneveril 48.000 K, falzificiral neŠtevilno menic ter pobegnil v inozemstvo. Številna pomnožltev družine. BRUSELJ 12. (Izv.) V neki okoliški vasi je porodila žena delavca četvorčke, tri deklice in enega dečka, ki so ostali vsi zdravi Zanimivo je, da je ista žena pred 10 meseci povila trojčke, tako, da se je družina tekom 10 mesecev pomnožila za sedem glav. Požar. INOMOST 12. V vasi Grfes v fasserski dolini je danes pogorelo 18 hiš. 21 družin Je brez strehe. Vzrok požarja je doslej neznan. Škcdo cenijo na 200 000 K. Vas šteje 54 hiš. Eksplozija v avtomobilu. PARIZ 12. Veliko razburjenje je danes zjutraj povzročila neka, eksplozija v taksa-metrskem avtomobilu. Š.fer in en potnik sta bila poškodovana. Smatrajo, da gre za anarhistični atentat. Okolnost, da je bil avtomobil popolnoma razdeian in da so njegovi kosi leteli daleč na okoli, kaže na to, da je eksplozijo povzročil peklenski stroj. Nemiri med angleškimi rudarji. LONDON 12. Nemiri v rudniških okrajih južnega Lancashire so s prihodom vojaštva ponehali. V vseh rovih so danes pričeli z delom. V južnem Walesu se tudi delavci povrnejo k delu, čeprav strojniki še stavkajo. __ Italijansko-turška vojna Posredovanje Rusije za mir. BER0L1N 12. (Izv.) „Vossische Zel-tung" poroča z Dunaja: Novi ruski poslanik pl. G i e r s pride v Carigrad z obsežnimi pooblastili ruske vlade ter bo v naj-bližnjih dneh v imenu ruske vlade oficielno začel pri visoki porti s posredovanjem glede italijansko-turškega miru. Ruski predlog so tudi odobrile ostale države in tako Je pričakovati tekom zadnjega tedna tega meseca turški odgovor, ki se bo nedvomno glasil: „Ne moremo". Italijansko brodovje v Egejskem morju. FRANKOBROD 12. (Izv.) „Frankfurter Zeitung" poroča iz Carigrada, da pričakujejo turški krogi pričetek italijanskih pomorskih operacij v Egejskem morju v najkrajšem času. Požrtvovalni bosenski mosliml. SARAJEVO 12. (Izv) Zbirka bosenskih moslimov za turški „Rdeči pclumesec" je končana. Znaša 250.000 K, ki so jih že odposlali v Carig.ad. Turški „Rdeči polu mesec". CARIGRAD 12. Francoski poslanik je danes visoki porti izročit 100.000 frankov kot zbir&o albanskih mohamedancev za turški „Rdeči polumesec". De Felice sodno preganjan. Sodni prefekt v Palermu Je zahteval proti socijalističnemu poslancu in vojnemu poročevalcu de Felice, ki se Je nekaj časa tudi zelo ogreval za italijansko podjetje v Tripolitaniii, sodno postopanje zaradi razširjanja vojaških tajnosti s tripolitanskega bojišča. Milanski „Avanti" tudi dostavlja, da j? bil poslanec de Felice izgnan iz Ubije, ker je predčasno začel priobčevati poročila o sedanji italijanski vojni akciji pred Zuaro. Razvoj razmerja med Slovani in Italijani Primorja. (Glej članek „Jadranski irreder.tizem" v „Edinosti" od 12. t. m) V tretjem poglavju svoje knjige se bavi Vivante z razvojem razmerja med Italijani in Slovani Primorja. Do pred približno 40 leti je — po VI-vanteju — italijanska narodna zavest bila v vsem Primorju le v boju z germanizmom, ki ga je podpirala država s svojim germa-nizatoričnimi tendencam?. Danes pa je ta etični boj italijanstva z germanstvom v Julijskih pokrajinah premagan, ker mu manjka potrebnega predpogoja za narodni boj — naroda. Nemškega ali ponemčenega naroda v vsej ali enem dtlu dežele ni bilo in ga ne bo nikdar. Edini pravi etični narodni spor v Julijskih pokrajinah je Italijansko-slovanski Pisatelj navaja tu, da je bilo po Kan-dlerju ieta 1840. v Trstu 8000 Nemcev, ki so tvorili desetinko vsega prebivalstva, dočim so leta 1900 glasom ljudskega Štetja tvorili le še dvajsetino. V vsem Primorju je bilo leta 1900 le 3 13% Nemcev, torej premalo število, da bi mogli vplivati na narodnostne razmere. Tudi Italijani, posebno oni v Trstu so v zelo malem razmerju s potomci romanstva, aH tudi le narodnega naseljenja. Slovenci nikakor niso prišleci od včeraj in njih narodno gibanje je preobširen in presplošen zgodovinski pojav, da bi se ga mog'o priznavati le delu vlade, posameznikov ali skupin. Italijani in Slovani žive v Primorju že stoletja. Slovanske elemente se more zasledovati tu že v predrlmski dobi. Z gotovostjo pa je dokazano bivanje Slovanov v Primorju najmanj enajst stoletij in njih večina na deželi. Razvijal se je torej socijalen pojav, ki se da tolmačiti s križanjem dveh narodov, enega z višjim gospodarstvom in torej višjo kulturo, zbranega v mestih in drugega, navezanega na grudo in raztresenega po deželi. Prvi je držal drugega v spanju ter ga je deloma asimiliral, dokler se ni ta — pod vplivom razn h faktorjev — začel braniti proti asimilaciji in se probujati iz spanja. Narodna borba v Primorju je torej v svojih temeljih boj za nadaljevanje, oziroma razrušenje teh dveh procesov, s pomočjo katerih se je In se v velikem delu še vzdr-žava nadvladje Italijanov nad Slovani Fizijognomija dežel je bila v minulosti še mnogo bolj slovanska, nego je danes. Prvo ljudsko štetje v Trstu, leta 1735 izkazuje: 3865 meščanov (to je Italijanov, oziroma poitalijančencev) in 3385 kmetov, to je Slovencev. Leta 1848. se je pri razpisu mesta enega zdravnika v mestni bolnišnici v Trstu zahtevalo med drugimi kvalifikacijami tudi poznavanje enega slovanskih narečij. („Osser-vatore Triestino" 23. julij 1848.) Kandier govori o dvojezični kmetijski šoli v Trstu ter navaja slovenski med jeziki, ki jih tržaški Italijani morajo poznati. V knjižici, ki je bila izdana leta 1847. v čast novega šk( fa Legata, se nahaja tudi ena slovenska pesmica. Neki Fachinetti, ki je spisal zgodovino navad in običajev istrskih Slovanov, je naravnost zaljubljen v to slovanstvo; hvali toplo Jezik, zanikuje veliko razliko med enim in drugim narečjem ter obsoja predsodek, ki smatra Slovana za inferJjornega Italijanu. Pravi o Slovanih, da so pobožni, odkritosrčni in gostoljubni, ter da tvorijo večino prebivalstva Istre. Pisatelj dali' On^jro piše v neki študiji o slovanski narodni poeziji (Favilla 12. april 1840.), da so Slovenci sladko in mehko pleme, rojeni za poeti'ko življenje, velikodušni in junaški, ne da bi bili divji in brutalni, da se zdi, kakor da bi prišli na zemljo le zato, da bi ljubili in peli. Vsled posredovanja namestnika Stadiona se Je vršil leta 1846. v Trstu sestanek Tržačanov in Benečanov, da bi se odpravilo staro nasprotstvo med obema mestoma V poročilu o tem sestanku se imenujejo Benetke kakor luka „stare Italije", a Trst „luka bodoče Slovenije". Ta pasus pa je bil zaplenjen. Torej so se že takrat bali bodoče Slavije 1 Leta 1848. je bilo v Tergesteju osnovano „Slovansko društvo". Dvorana, v kateri se je vršilo zborovanje, je bila odičena s slovanskimi trobojnicami in s sliko Jelačiča. Predsedoval je slovenski pesnik Vesel (Koseski). Govorili so Slovenci, Srbi, Hrvati in Poljaki. Opravičeno opaža tu Vivante: „Kdor pozna sedanji ambijent, si mo^e predstavljati hrup, ki bi nastal, ko bi danes ustanovil« kako slovansko društvo v Tergesteju, ped senco slovanske trobojnlce in Jelačiča!" Dne 19. marca 1849. so v Turinu osno- Stran II. ► EDINOST« St. 103 V Trstu, dne 13. aprila 1912 vali društvo za „Italijansko-slovansko zvezo". To društvo je v svojem proglasu govorilo o Italijanih in Slovanih, ki žive v Istri in Dalmaciji v popolnem sporazumu in nudijo izgled itd. Glasom svojih pravil si je to društvo naiitlo nalogo, da „pospešuje med Italijani in Slovani bratsko in dejansko ljubezen za neodvisnost in napredek obeh teh narodov". V proglasu društva je izrecno rečeno, da so Italijani in Slovani „edini gospodarji Jadran-sktga morja". Giede usode dežel, v katerih prebivajo skupno Italijani in Sioveni, ni bilo sicer v proglasu in pravilih omenjenega društva rečeno ničesar, a zato navaja Vivante mnenje Pacifico Valussi-ja, ki je v zimi 1848/49 v svojem časopisu „Precursore" pisal o raz-mc ju Slovanov in Italijanov v Primorju in Dalmaciji. Valussi da je — kakor Cavour — videl etično slabost madjarstva in ne-vzd žnost njega politike narodnega zatiranja ; zato Je pa videl v južnih Slovanih vstaiajočo moč, ki jo treba pridobiti za prijateljstvo z Italijo proti ruski in nemški premoči, ter habsburškemu centralizmu. Med Južno Slavijo, ki vstane, in Italijo, ki se zave, bi bile te mešane dežele kakor zvezen obroč. Vaiussi računa celo z možnostjo, da bi v teh deželah — Dalmaciji, Istri, Trstu in Goriški — Slovanstvo kedaj absorbiralo italijanstvo in se zbog tega niti ne razburja posebno. „Čas mora določiti, katera obeh civilizacij zmaga nad drugo. Morda postanejo Dalmacija in druge primorske dežele kadaj popolnoma slovanske, a najbolje sredstvo, da bodo Slovani mogli iti nasproti svoji sijajni usodi, je, da se med obema narodoma puste nevtralna tla, kakor jih je vstvarila narava in zgodovina. Treba prepričati one naše brate, da ostanejo dobri prijatelji Hrvatov in drugih Slovanov". Vivante pravi, da je to mnenje Valu ssija tudi mnenje, ki je prevladovalo med propagatorji slovansko-italijanskega sporazuma in povsem opravičeno pravi Vivante, da bi Italijani danes Valussi-ja postavili, brez pravice do priziva, med izdajalce domovine. Vivante pristavlja tudi k goriomenjenim idejam Valussija, da bi se v moderni avstrij-ščini Valussijev program imenovalo utrakvi-zacijo Primorja. Leta 1861 sta v istrskem deželnem zb ru sedala le dva Slovana, proti 28 Italijanom. Med Italijani deželnega zbora se je borila stara dobrodušnost z novo intoie-ranco: našel se je med ItaHjani še en poslanec, ki je predlagal, naj se zapisnik sej prevaja na slovanski jezik, a deželni zbor Je proti samim trem glasom izjavil, da je italijanščina izključni raapravoi jezik zbornice. Vlada seveda ni potrdila tega sklepa, kakor ne poznejših enakih; to vprašanje je ostalo torej Še danes odprto in tvori eno glavnih težkoč narodnega sporazuma v Istri. Ko je tabor v Šempasu leta 1868 zahteval združeno Slovenijo, je pisalo tedanje glasilo tržaških Italijanov „Čittadino" : „Smatrali bomo te želje za opravičene, ako hočejo ostati v svojih naravnih zemljepisnih mejah". Vivante vprašuje, katere da so te naravne in zemljepisne meje, ter odgovarja, d3 bi bržkone ne bi znal določiti, a danes da bi bilo brezupno delo, iskati mejo med Slovani in Italijani Primorja. Zato se skuša italijanski nacijonallzem, vsaj v svoji frazeologiji, zateči za to utopistično mejo. Zato ktčejo italijanski nacijonalci Slovanom: ,Pojte v Ljubljano, v Zagreb, na svoj dom". „Hočemo ostati gospodarji v svoji hiši". A nesreča je pri tem, da Je ta „naša hiša* v resnici skupna hiša, iz katere bi se prebi-vaici pritlič-a in podstrešja ne mogli izseliti, tudi ko bi hoteli, ker bi bili prebivalci go-spodskega nadstropja prvi, ki bi jim branili izseliti se, ker potrebujejo njihove ?iužbe. Papeževa smrt? — Lepa mistifi-kacija. V vseh podrobnostih je sedaj pojasnjeno, kako je nastala senzacijonelna novica o smrti rimskega papeža. Vest se je najprvo razširila v M .dridu med Španskimi vladnimi krogi na podlagi neke brzojavke, ki jo je prejela tamošnja nuncijatura iz Rima. Pariška „Agence Havas" fe dobila o tem naslednje poročilo: MADRID 11. Danes so bile tukaj razširjene vesti, da je papež umrl. Te vesti slone na napaki, ki se je vrinila v neko, na madridsko nuncijaturo naslovljeno brzojavko. Ta brzojavka je imela besedo »pape" (papež) namesto v originalu se nahajoče besede „papa" (oče). — O vsebini brzojavke je bil obveščen tudi ministrski predsednik C a n a I e j a s, ki je potem vest sporočil nekemu žurnalistu in tako.....................jw naprej. Španski kralj In kraljica sta takoj1 čem" svoboda. Taki-le' regnikoli* ki se šopi Izrabila nunciju soŽalje. I rijo pri nas, ne bi smeli — če tudi nimajo MADRID 12. Glavni prometni ravna-j nobenega respekta pred drŽavo, v kateri te!j, ki je prvi naznanil vladi dozdevno! uživajo gostoljubje — pozabljati tudi na nasmrt papeževo, je ponudil demisijo, ka-1 rodnostne razmere v dotičnih krajih in na tera pa ni bila sprejeta. — Listi kritizirajo lakhomiselno postopanje vlade in protestirajo proti kršenju pisemske tajnosti. RIM 12. Papež je danes dopoldne sprejel več oseb v posebni in okrog 200 oseb v skupni avdijenci. Kakor običajno vsak petek, je danes sprejel kardinal državni tajnik Merry del Val diplomatski zbor, kateri mu je izrazil obžalovanje o razširjanju napačnih vesti glede papeževe smrti in želel papežu dolgo življenje. Domače vesti. Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval stavbnega komisarja Arturja Lan-zingerja v Trstu za višjega stavbnega komisarja v tehniški službi pri tržaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu. Podpora za ajdovski okraj in goriško okolico. Doznajemo, da je vlada — kakor nedavno za Kras — določila podporo za ublaženje bede tudi za ajdovski okraj in goriško okolico. Za ajdovski okraj 35000 kron, za goriško okolico skupno s kanalskim okrajem 40000 kron. Na našo tozadevno vest o podpori za Kras je prinesla „Gorica" — kakor je že vsikdar ljubeznjiva nasproti dr. Gregorinu — te-le strupene pripombe : .Znano je, da Je vlada razdelila občinam na Krasu 40 000 K državne podpore za popravo občinskih poti in napravo javnih del. G. državni poslanec Fon je objavil v naših listih, da pride sedaj na vrsto goriško glavarstvo in sicer iz um-Ijivih razlogov najprej ajdovski sodni okraj. A nedeljska „Edinost" piše pod naslovom „Podpora za Kras*, da je vlada določila po posredovanju drž. poslanca za Kras dr. Gustava Gregorina za sežanski in komenski sodni okraj 50.000 K podpore za bedo, ki se razdeli na poseben način. Podpora za ajdovvki okraj se določi šele pozneje. Pa ne morda, da je bil dr. Gre-gorin intrigiral proti podpori za ajdovski okraj, ko je bila že določena ?! Liberalci iz ajdovskega okraja, ki ste strastno agitirali za dr. Gregorina in na glas vpili: Živio dr. Gregorin, povprašajte svojega gospoda poslanca, kaj je na tem resnice ? Ali je to hvaležnost za Vaš trud?" „Gorica" je bila sicer toliko previdna, da te grde insinuvacija ni podala v obliki pozitivne trditve, marveč v obliki na efekt dobro preračunjenega vprašanja, toda radi tega ni bila ta insinuvacija nič manje perfidna. Tako nizkotna, da se nam je zdelo, da bi morali poseči prenizko, oko bi hoteli odgovarjati nanjo. Molčali smo in čakali, da dejstva sama dajo „Gorici" primeren odgovor. In ako bi bili mi nizkotni, bi na podlagi dejstva da je sodni okraj ajdovski se svojimi 13.223 prebivalci dobil 35 000 kron, a goriška okolica in kanalski okraj skupno s 50.000 prebivalcev (torej s štirikrat večim Številom) le 40.000 K, vrnili danes „Gorici" malo za drago in bi vprašali: marl se g. poslanec za goriško okolico nI dovolj brigal za svoje volilce, ali pa je celo Intrigiral proti veči podpori ? ! In če bi bili mi še posebno poredni, bi apostrofirali njegove volilci: povprašajte g. poslanca, kaj je resnice na tem J Beseda o regnikolskih provokacijah. Neki Alessandro Bolzicco je bil več let gledališki imprezarij v Puli. Da-si je podanik sosednje Italije, mu ni delal nikdo nikakih ovir in je mornariška godba vedno sodelovala na predstavah v puljskem gledališču „Politeama Ciscutti". Te dni pa je politična oblast izgnala tega Bolzicco iz Avstrije, a mornariško poveljstvo je odtegnilo godbo gledališču, vsled česar si je celo neka nemška gledališka družba morala pomagati s klavirjem. Povoda za te nenavadne odredbe je dala neka hrupna demonstracija o priliki uprizoritve operete „Dunajska kri". V opereti so nastopile tudi — če se ne motimo — tri balerine v opravi italijanskih bersaglierijev. To priliko je porabil veliš del občinstva za bučao demonstracijo. Prizor so ponavljali kljub protestom vladnega komisarja, a najlepša je bita, da je morala tudi mornariška godba sodelovati pri tem. Nu, tudi še vse to ne bi bilo morda izzvalo onih strogih odredeb, da ni isto občinstvo žvižgalo, ko je v tretjem dejanju nastopil jeden igralcev v unif jrmi avstrijskega ofeirja. Pozdrav bersaglierkam bi se bilo morda še odpustilo kakor eno tistih „otročarij", ali da so s poznejo demonstracijo dali prvi še le pravi kolorit — je izbilo sodu dno. Toliko o dogodkih samih. Sedaj pa par vrstic na adreso „Indipendenta". Nikoli nismo bili prijatelji politike persekudj in to iz jednostavnega praktičnega razloga, ker je stara resnica, da politična proganjanja ne rode nikdar dobrega sadu. Toda, vsaka stvar mora imeti svoje meje. Tudi inozem- narodnostne boje, ki se bijejo tu med obema plemenoma, ne bi smeli pozabiti, da take-le demonstracije ne iritirajo samo živcev kacega avstrijskega policijskega komisarja, ampak da jih ob obstoječih razmerah tudi pripadniki druge narodnosti občutijo kakor nesramno, proti njim naperjeno izzivanje. Z vso odločnostjo pa moramo protestirati proti temu, da se „Indipendente" tudi ob tej priliki obrača do italijanskega ministra za vnanje stvari, ki mu hudo zamerja izjavo, da fundamentalno pravilo za politiko države je, da se ne briga za to, kar delajo druge države. „Indipendente" pa poživlja g. S. Giuliano, naj se interesira vsaj za slučaje, ko so pri nas dotakneni interesi italijanskih podanikov. To bi bilo pravilno. Samo v tem, kaj Je pri nas pravica kacega regnikola, gresta navskriž naše in „Indipendentovo" mnenje. „Indipendente" meni; da se more sleherni regnicolo požvižgati na zahteve tudi — če že ne dru-zega — najelementarnejega takta, da sme svobodno žaliti in izzivati domačine, da sme tudi nesramno zlorabljati dovoljeno mu gostoljubje. Mi pa pravimo, da te pravice regnicolo nima, da to ne tvori nikakega njegovega „interesa" in noben San Gluliano nima pravice posezati v naše notranje stvari v obrambo tacih regnikolskih „interesov". In če se je morda res zgodilo, da je vsled takih nesramnih provokacij trpel tudi kak resničen Interes kacega regnikola, naj dotičnik pripiše to le samemu sebi! Pač pa bi bilo v dolžnost njim, v katerih imenu govori „Indipendente", da bi poučili te svoje bratce, kako se jim je vesti, ko v drugih deželah — Jedo kruh. Vsakako pa je to najnesramneja drznost, ako hoče „Indipendente" prirejanje provokacij označati kakor nekak „interes" regnicolov, ki naj ga brani celo kak San Giuliano! Užaljeni italijanski pesnik. Kakor znano, je italijanski pesnik Gabriele d' An-nunzio povodom italijanskega pohoda v Tripolis, kamor Je šla italijanska armada spit samo eno „črno", spesnil navdušeno odo zmagoslavnemu italijanskemu orožju. Dalje je d* Annunzto spesnil tudi neko bojno pesem, v kateri je na nedostojen in nesramen način sramotil Italijansko zaveznico — Avstrijo. Vlada v Rimu je pa bila vendar toliko previdna in obzirna, da je ta „pesniški umotvor" konfiscirala. D' Annun-zio pa je bil užaljen. Jezen na svojo „nehvaležno" domovino je odšel iz Italije v hladni Arcachon na južnem Francoskem. Po dolgem času si je d' Annunzio ohladil svo] žolč in je naznanil svojim prijateljem v Rimu, da bi rad prišel nazaj v domovino. Njegovi prijatelji delajo sedaj pri vladi z vsemi silami nato. da bi d' Annun-ziu podelila po umrlem Giov. Pascoliju izpraznjeno mesto klasične filologije na vseučilišču v Bologni. In pompozno naznanja sedaj d' Annunzio svetu, da bo svojo vrnitev v Italijo opeval v posebni odi na Abruzze. Kaj Je počenjal rimski imperator ? — Ta je opeval rimski požar ! (Glasom najnovejših vesti pa je d' Annunzio odklonil ponujamo mu stolico klasične filologije. Iz Arachona Je pesnik kratko brzojavil rektorju bolognske univerze: „Čast je velika, a še večja je ljubezen do svobode". D' Annunzio.) Jutri v nedeljo se zaključi razstava RendiČevih slik v „Narodnem domu". Kogar zanimajo torej dela našega mladega rojaka, naj se požuri, da ne zamudi lepe prilike, si jih ogledat. Odprto od 9-1 in od 3—6. Vstopnina 30 3tot. Vse informacije za I. zlet slovanskega Sokolstva daje „Slovenski sokolski krožek v Pragi. Vodlčkova ul. Lucerna (Zletna pisarna.) Umetniška razstava. Prejeli smo: Včeraj smo posetlle „Salon d' art14 na Gol-donijevem trgu št. 6. Bale smo se skoraj vstopiti, mlslč, da bo gnječa prevelika v itak tesnih prostorih 1 A žalibog ni bilo tako. Prostora je bilo Še preveč, kajti bile smo prve posetnice ob 5 popoldne in dobile smo vstopnice št. 37, 38 in 39. Če se ne motim, traja razstava že osem dni, a v teh dolgih dneh pričakovanja in nadeje za uboge umetnike obiskalo je razstavo le 39 ljudi. Gospoda moja, tako vendar ne smemo biti apatični in indiferentni, za vse, kar ni z nami v osebni stiki, ali kar nam ne donaŠa gmotne koristi. Saj Je v nas tudi nekaj smisla za lepo umetnost, a ta se ne izraža samo v glasbi in petju, temveč tudi v kiparstvu in slikarstvu. Pa ne bom ocenjevala posameznih del, a reči smem, da je res vredno, da si človek ogleda za borih 30 oziroma 20 vinarjev tako lepo razstavo, ki šteje okoli 300 predmetov. Naravnost očarala so nas dela g. kiparja Zajca. Kako velik ustvarjajoč duh je v tej osebi! Pojdite, poglejte in prepričajte se sami I K. P. Izprememba voznega redu istrskih poštnih avtomobilov. Z dnem 16. t. m. se izpremenl vozni red istrskih poštnih avtomobilov. Na progi Pazin-Poreč bo odhajal avtomobil s pazinskega kolodvora ob 7 25 zjutraj in ob 12 55 popoldne; v Poreč prihod ob 9 20 dop. in ob 2 50 pop. Odhod iz Poreča ob 10. dop. in 5 35 pop, prihod v Pazinu ob 1155 dop. in 7 30 zvečer. Na progi Pazin-Labin : odhod s pazinskega kolodvora ob 6 40 zjutral, iz Pazina ob 6 55, prihod v Labin ob 9 10 dop. druga vožnja iz Pazina (mesta) ob 12 55 poo., prihod v Labin ob 3 20 pop. Odhod iz Labina ob 9 35 dop. in 5 pep, prihod na pazinski kolodvor ob 12 20 pop., pri drugi vožnji pa v Pazin (mesto) ob 7*25 zvečer. Na progi Opatija-Labin : odhod iz Opatije ob 7 50 zjutraj, prihod v Labin ob 10 50 dop. ; odhod iz Labina ob 2 pop., prihod v Opatijo ob 5 pop. Zadruga opravičenih posestnikov v Padričah je, videč, da meščani, ki obiskujejo okolico, pogostoma napravljajo tudi škodo po poljih in travnikih, napravila table z napisi, ki prepovedujejo hoditi po privatnem zemljišču. Table so lično izdelane, postavljene na vidnih mestih ter so z ozirora na mnogo Italijanov, ki cbi;kujejo okolico, pisane tudi v italijanskem jeziku. Izredni občni zbor „Trž. Sokolske župe" se ne vrši I jj^L v nedeljo 14. t. m., ampak -enkrat pozneje. Toliko v ved-J* nost vsem bratskim društvom II. podstarosta. Člane „Delavskega podpornega društva" se vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. uri predpoludne v društvenih prostorih. V „Edinosti" od dne 10. t. m. Je bilo pomotoma javljeno, da se občni zbor rrši ob 4. uri pop. Volitev novega odbora prične v soboto dne 13. t. m. ob 5. uri pop. ter traja do 7. ure zvečer ter nadalje drugi dan od 8. ure zjutraj do zvršetka občnega zbora. Podružnica CM družbe štv. IV. (za Šsorkljo in Belvedere) ima sejo v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. zjutraj v zadružni gostilni NDO v ulici Caradori. — Vabljeni so vsi gg. odborniki in namestniki, da se iste udeležijo polnoštevilno. Pevsko društvo .Skala" v Sv. Križa priredi v nedeljo 14. 4. 1912 veselico s petjem, srečkanjem in plesom. Pridite vsi poslušat naše vrle, mlade pevce in pevke. Vspored zanimiv. Nobenemu ne bo žal, vžitka bo obilo. Slov. delavsko izobraž. društvo priredi svoj prvi peš-izlet r.a Prošek v nedeljo, dne 14. t. m. Zbirališče pri južnem kolodvoru. Odhod ob 3 in pol popoldne. Sestanek v prostorih „Gosp. društva", nasproti ljudske Šole. Izlet se bo vršil le ob lepem vremenu. Plesne vaje v „Trgovskem izobraž. društvu* so kakor navadno vsako nedeljo od 10. dopoldne dalje. Popoludne ni već šole. Zvečer začnejo plesne vaje ob 6 in pol Rojanska ljudska knjižnica. Vijudao se prosijo vsi p. n. čitatelji, da vrnejo čin preje izposojene knjige, ki naj jih oddajo vratarici otroškega vrtca CMD. Knjižničar Naše gledališče. Vemo, da morda temu ali onemu ni všeč, da „reklama", ki jo delamo zanedel|-sko ponovitev operete „Grofa LuksemburŠkega", ki bo obem častni večer gce. Janove. Vemo to, ker se nam je že očitalo ae-kaj podobnega, češ, čemu ta velik bober. Resnica je, da Je dobra stvar sama najboljša reklama zase, resnica je, da je opereta „Grof Luksemburški" delo, ki mu nikdar ne bo manjkalo občudovalcev, resnica je »a dalje, da naša vrla subretka, gospica J a -nova, ne potrebuje zase druge reklame, kakor edino le svoje petje in svojo igro, resnica pa je tudi, da bi bilo najbrž prav za tiste, ki jim ne ugaja „reklama", treba naravnost sejmarske reklame, pa bi jim bila sa-zadnje le še ljubša kaka zatohla krčma, kjer nemoteno lahko poganja svoje bujoo brstje njihovo kritikarstvo, kakor pa gleda liška dvorana z najboljšim komadom in naj boljšimi močmi na cdru. Nismo delali nikdar z bobnom reklame za naše gledališče, pač pa smo se svoj čas kar najodločnejše uprli takemu, vsako resno umetniško institucijo ponižujočemu početju , gotovo pa smatramo za svojo dolžnost, da v dostojni, primerni obliki pripomoremo tisti naši izborni domači moči, na katero lahko s ponosom gledamo, res do zasluženega pripoznanja, do res nje vrednega častnega večera. Prepričani smo, da imamo prt tem m svoji strani vso ogromno večino našega gledališkega, pa tudt ostalega občinstva, in v tej zavesti pravimo tudi danes: Nedeljski častni večer naše subrele, go spice Janove, bo.1i dokaz, da znamo mi ti-žaški Slovenci ceniti svoje gledališče in tiste, brez katerih si ga ne moremo misliti, zlasti pa naše domače moči, ki res tako požrtvovalno delujejo v prilog našemu kulturnemu napredku. —r. Svoje zdravje ohranite. Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice in žile postanejo krepke, Vaše spanje zdraho, zopet se počutite dobro, ako r bite pravi Felltrjev fluid z znamko EI*afluid. Poskusni tucat 5 K franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller, Stnbica, EUatrsr »t. 264 (Hrvatsko). !! »EDINOST« št. 103. fttoaa KI Nar. dal. organizacija. — Urad NDO pri Sv. Jakobu bo danes, kakor po navadi, odprt od 4. do 8. zvečer. — Godba NDO ima danes ob 8 zvečer generalno vajo. Člani so naprošeni, da se je gotovo udeleže. — Radi premajhne udeležbe se je preložil občni zbor skupine zidarjev NDO in se bo vršil jutri, v nedeljo, 14 aprila ob 9 in pol dopoldne. Zidarji I Otresite se zaspanosti in pridite na jutršnji občni zbor vsi do zadnjega! — Slovensko delavstvo! NDO priredi jutri, v nedeljo 14. aprila t. 1. izlet v Skedenj. Zbirališče ob 1 in pol pop. pred „Kons. društvom" pri Sv. Jakobu, odkoder odhod ob 2. po p. z godbo NDO in druŠt- je denar kolikor mogoče pridno zapival in poganjal z drugim ženskami. Končno je Jesenovičeva izvedela, da jo Dean neusmiljeno vara, da je že oženjen, in da ji je obljubljal zakon le za to, da ga je zalagala z denarjem. Seveda mu je na vse to pokazala vrata. Deanu pa ni bilo > prav, da je prišel tako ob svoje lepe po-j stranske dohodke, in hotel se je maščevati, j Včerajšnjo noč je namreč prišel zopet v ono hišo v ul. S. Filippo in je začel prepir z Jesenovičevo. V prepiru je potegnil iz žepa nož in zamahnil žnjlm proti Je- j sonovičevi. Ta pa se je po sreči umaknila, j da Je ni zadel. — Deana so nato aretirali. Poizkušen samomor. V ulici Chiozza št. 18 stanujoča 30-letna Antonija Fonda Je izpila včeraj ob 11 dopoldne v samomori!- TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI r Trst družba z o. z. ulica Tlziano Vecelllo štev. 3. Telefon Stev. 260. — Izleti na vse kraje •J nt avtomobilskimi žardinijeranr z 12 prostori, avtomobilske kočije odprt« in zaprte, elegantno, sol«dne in varne. — Cene zmerne do dogovoru. mnrknt, g te. i*ttt~ nriErHnnn v VIVVliV veno zastavo. V Skednju bo Javen shod objnem namenu četrt litra octove Hseiine> p0_ 3 pop., po shodu pa veselica z godbo, petjem in plesom. Vstopnina na veselico 40 v 7.a osebo. Delavci in delavke ! Jutri vsi v Skedenj I — Delavcem tehničnega zavoda pri Sv. Marku se naznanja, da se bo vršil v ponedeljek, 15. t. m., ob 7 in pol zvečer važen sestanek v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. — Vstopnice v slovensko gledališče (znižane cene) za člane in članice NDO in ZJŽ se prodajajo ob uradnih urah v uradu NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. klicani zdravnik rešilne postaje jo je dal prepeljati v bolnišnico. Po mnenju zdravnikov je malo upanja, da bi jo mogli rešiti. Fondovi je predvčerajšnjim um J soprog in to je tako razžalostilo, da Je sklenila iti v smrt. Kakor čujemo, je Fondova včeraj ob 4. popoldne umrla v bolnišnici. Požar na Prošeku. Včeraj zvečer je nastal požar v takozvani tovarni za porcelan. Požar je upepelil nekaj poslopij; tržaški požarni brambi, ki je prihitela na po-----i moč, se je posrečilo ogenj lokalizirati. Škoda Tržaška mala kronika. 14,000 K'ki ,e pa pokrita 2 Bojkot slovenskim služkinjam so še j Koledar* In vreme. - Danes: Her-£2. neodre-;menegnd> muč>> Milutina. - Jutri: Bela ne- šenci. „Nič več slovenskih služkinj", se je glasilo vsepovsod, ker so se slovenske »lužkinje pri ljudskem štetju vpisavale za Slovenke, ne pa za Italijanke, kakor bi bili radi videli njihovi italijanski gospodarji. Mamesto slovenskih služkinj pa, so rekli, da začno na debelo uvažati služkinje iz Italije. Seveda, kdor je bil pameten, in pametnih Je bilo v tem pogledu večina italijanskih gospodarjev in gospodinj, se ni zmeail za kričanje neodrešenih fanatikov, temveč je lepo obdržal svojo slovensko služinčad, kaiti vedel je, da se lahko zanaša na njeno poštenost in delavnost. Marsikdo on;h, ki so si naročili posle iz Italije, pa se je temeljito opekei, kajti le redkokedaj prihaja res kaj dobrega sem v Trst preko ;norja ali furlanske nižine. Tako je bila za služkinjo pri nekem Giorgiu Giorgacopulo v ul. Ghega Štev. 3 nera Marija Borghese, 15 let stara, doma iz Aviana v Italiji. Pred nekaj dnevi pa je pogrešila Giorgacopulova soproga prstan z velikim briijantom, ki je bil vreden 300 K in še neki drug prstan v vrednosti 50 K, ki je bil last njenega sorodnika Konstantina Dimitricopula. Stvar so ovadili policiji in ta je aretirala služkinjo. Ko so preiskali njen kovčeg, so našli v njem dva robca, ki sta bila last gospe Giorgacopulove in iz katerih je bil odstranjen monogram, da bi jih ne mogli spoznati. Borghese Je priznala, da je ukradla ona dva robca, zanikala je tatvino prstanov. Odpeljali so jo v zapor. Srečo je .popravljal delja. Justin, muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -j- 12-4 C°. Vreme včeraj: Mrzlo, nekoliko deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo. Dež. Nizka temperatura. Lokalni vetrovi. Izpred sodiiča. Obsodba dr.a Veronese potrjena. Čitateljem „Edinosti* je gotovo še v spominu kazenska pravda proti zdravniku dr. Veronese, ker je psoval svojo služkinjo V. Hauptman z besedo „ščava", ji grozil s kozarcem in pisal na uredništvo našega lista pismo, v katerem jo imenuje „povera idiota". Dr. Veronese je bil obsojen od okrajnega sodišča na 20 K globe ali dva dni zapora, ter povračilo pravdnih stroškov. Proti tej razsodbi je uložii vzkilc na deželno sodišče. Včeraj se je vršila vzklicana razprava pred deželnim sodiščem. Služkinjo V. Hauptman je zastopal dr. R e k a r kot zastopnik odv. dr.a Stavika, dr. Veronese pa je prišel sedaj z odv. dr. Gasserjem (preje ga |e zastopal odv. dr. Baseggio). Senatu je predsedoval sam predsednik dež. sodišča, višji sodni svetnik Milovčič, ki Je ponovil natančno vse dosedanje postopanje ter dal na to besedo odv. dr.u Gasserju, da utemelji svoj vzklic. Ta je imel težko stališče, kajti krivico, ki jo storil dr. Veronese svoji služkinji, se pač ni dalo popolnoma zatajiti in __ _ V kavarni j zato je hotel zagovornik s pravnega staiišča „Tommaso" je včeraj ponoči Igral kurjač i ovreči prvo razsodbo. Trdil je, da beseda _ O I---tU n r»!__i___I v.____t, , — ... . . ' II dobroznamh In izbornih pekarnah in sladčičaraah JOSIP PAHOR TRST, ulica Mad«mi?na 39, ul. Giusepja ""arini 12 (ogel ul. G Vasari) in v ul. S. Maroo se dobiva velika izbera maslenega kruha (pince) izgotovljenega s finim, naravnim maslom. Raznovrstne presnice. Pecivo se sprejema ob vsaki uri. — Speclallteca: vino In likerji v steklenicah. C U N ra ra aj N £5 « — C ~ S SŠ M a e N e ulica Arcata it. 1, nasproti gostilne .All'Antico ussaro'. Potenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deškib oblek, zimskih sukenj, nLtterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažoatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd. po izredao lizkih cenik, tako da se ni bati poštene konkurence. vabi podpisani lastnik slavno občin io nakupuje goriomenjenc predmete. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče. prean< Udani VITTORIO PISCUR. H e N CO ^tran IV. EDINOST*1 St.. 103. V Trstu, dne li*. aprila 1912 mere .Edinosti", kjer pismo, naslovljeno na uredništvo, prihaja lahko v roke več osebam, *er dokazoval, da je javnost kaznjivega dej na podana s tem, da je bilo pismo na-s'ov'jeno ne na neko gotovo osebo ampak n3 uredništvo. Predlagal Je, da se odbije »iklic in obsodi dr. Veroneseja na daljne pravdne strcŠke. Sodni dvor je po več nego polurnem posvetovanju progalasil razsodbo, s katero je odbil v z k 1 i c dr. Veroneseja, potrdil razsodbo okrajnega s o-diščainga obsodil na plačilo ▼ s e h pravdnih stroškov in sicer Iz razlogov, navedenih od dr. Rekarja. Tako je pravda, ki je tekla od 21. 1. 1911, končala s pravično zmago slovenske služkinje. _ Gospodarstvo. Koprske saline. Večina salinskih posestnikov, med temi tudi c. kr. erar, je sklenila za letos opustiti pridobivanje soli zaradi slabih obratnih razmer. Kop.bke sa-fce bodo letos prvič počivale. Pridelek vina v Bregu. Na podlagi zanesljivih podatkov se prideluje v Bregu na Koprščini na leto 5060 hI vina v skupni vrednosti 248.900 K. Ko bi se to vino prodalo izven občine, bi to prineslo poprečno v?aki družini 250 K na leto. Večira — in sicer ogromna večina — tega vina pa se pjpije doma in imajo ljudte od vsega tega božjega daru le malo dohodkov. Dvestomilijonsko posojilo mesta Pariza. Pariško mesto najme posojilo v znesku 200 milijonov frankov, katere porabi za zgradbo malih stanovanj, katerih pomanjkanje je v Paziru zelo občutno. — Posojilo se bo obrestovalo po 3 8 odstotkov. Francoske finance. — Iz Pariza, 10. t. m. nam javljajo: Ministrski svet je odobril proračun za leto 1913. Izdatki so pro-računjeni na 4 665 miljonov frankov, povečali so se napram proračunu pro 1912 za 176 miljonov frankov, od katerih odpade 80 miljonov za narodno brambo, 26 miljo-mov pa za razne socijalne naprave. Izdatki bodo z dosedanjimi dohodki pokriti, ne da bi bila vlada prisiljena upeljavati novih da vkov. Konec stavke angležkih premogar-jev. Ker je angleški parlament sprejel predugo« glasom katere ima vsak premogar pravico do gotove minimalne mezde, so delavci sklenili, da zopet začnejo z delom. Delo je torej začele, vendar preteče Še par tednov, predno pride zopet vse v stari tir. Stavkalo je v vsem 1,040 000 premogarjev, a vsled pomanjkanja oglja so morale tudi mnoge druge tovarne ustaviti obrate, tako, da Je v vsem praznovalo okoli dva mil. delavcev. Od premogarjev je bilo organiziranih okoli 650 000, ki so dobivali stavkovno podporo. Organizacija je imela na razpolago 2 milijona funtov šteilingov 48,000 000 K), ki jih Je v dobi stavke večinoma izčrpala. — Skcd j, ki jo vsled stavke trpi angleško narodno gospodarstvo, znaša 40 milijonov funtov šterlingov, to Je 960 milijonov K. DAROVI — Za godbeni odsek NDO so darovali: N. N. K 11-; tovariš Šajina je nabral dne 8. t. m. pri g. Kosiču ulica Sv. Marka ob priliki koncerta K 9 40 po tov. Zidariču K 2 — ; dne 17, 18 in 25. februarja t. I. nabralo se je v gostilni »Novega konsum-nega društva Trst" K 15 36. Odbor izreka vsem darovalcem najprisrčnejšo zahvalo in želi obilo posnemovalcev I — Podružnici CM družbe /a Škorkljo ki Belvedere darovali so „mladi Škozkljani" 12 K. Živeli 1 Denar hrani blagajnik. — Svetoivanski podružnici CM so darovali : vesela družba, katera se vedno spominja nabiralnika, nabrala v gostilni „Gosp. društva" pri cerkvi 4 K in ker gostilna nima še CM nabiralnika, je izročila denar blagajniku. Pri predstavi „Tosca" so darovali ozir. preplačali po 1 K: Udovič Fran, Mihelj Fr., po 50 vin.: Mirko Šušmelj, Puhar Anton, Furlani Edvard, Kovič in Fran Č. Ker je bil zadržan pri krstu novorojenke Nade Učen daroval Andrej Ličen 3 K in Schmidt Hinko 1 K. Skupaj 8 K 50 vin. — Zi podružnico družbe sv. CM v Rojanu darovali so nekateri člani „Rojan-skega pogrebnega društva" K 10. V nabiralniku v »Konsumnem društvu" istotam za isto podružnico K 12. — Na občnem zboru lonjerske CM podružnice nabralo se je med Člani 7 K 55 v 2A podružnico. Iskrena hvala vsem darovalcem ! _ Vesti iz Istre. Šola v gostilni! — Bil sem te dni v vasi Artviže in videl sem nekaj novega. Kar nisem mogel verjeti svojim očem. Gostilna in šola, drugo poleg druzega ▼ isti hiši. Gostje v gostilni prepevajo vsakovrstne pesmi, a otioci poslušajo na oknih šolske sobe. A prihaja se hujše: stranišče fe eno In Isto za gostilniške goste in za jklske otrrke. Ob takih razmerah je neizo- gibno veliko pohujšanje. To je krileč nedostatak, Kl se ga mora cdp;aviti. Podružnica družbe sv. C.^in M. v Danah (Vodice) bo imela v nedeljo dne 14. t. m. ob 3. uri popoludne svojo glavno skupščino v Danah. Dnevni red običajni. Poživljamo tem potom vse člar.e In prijatelje naše Družbe, da se odzovejo temu vabilu v čim večem številu. Darovi se spre JemaJo s hvaležnostjo. d sg « • »ti """ Š> a8 es 3*5* C/5 JS Wa obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in deCke, suken], površnikov vseh kakovosti — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga. Nbjzmeriiejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II. KC =r cr J5. E D K a * g." se a DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes dne 13. t. m. od 9—11 predp.: Chiffoniers, žimnice, zmeti, matraci, omare, steklene izložbe, nočne omarice, mize, slike, pisalne mize, stolice, police in drugo rabljeno pohištvo. 1H9HALI06LAS1ŠHI iUaV jI V i MALI OGLASI M n(Mi|t po 4 j flot. bttado. Mutao Ulkiat b«- I Mde m rafuaajo eakut »i Naj. I am;a ^risiotklsm zamia 40 «tor. J Plrči M takoj Iamt. oddelka. 1 ^k 1 Antonio Spanghero dekorativni s ikar I*a»lednilt tvrdite DOMEMCO DEUISE. DELAVNICA : Trstf u!n NodonniDn 111 VEL KA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoraoije za sobe. — SPECI J LITETA: imitacijo lesa In marmorja, izložne table. IOIIOIIOIIOMOI V GOSTILNI (OMOIIOIIOHOI due Američani v Trstu, ulica Crosada št. 3 se tofijo izvrstna ISTRSKA in VIPAVSKi TUJA po cmern^h cenah, preiskani od ces kr. poakuSevali5Ca za živila v Gradcu v smislu § 3. zakona z dne 16. jan. 1896. St. 89. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča svojim rojake m v mestu in na deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. Inoivt C+nlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUolJJ OlUII dobro vpeljana, z vrtom se dUOMIlId da v najem v Nabrežini. Zahteva se kavcija. NatančnejS pogoji pri lastnici X. Nemec v Nabrežini._7W1 Rncnira slovenskega, italijanskega in "UoptvO nemškega jezika, praktična v pisarniških delih, iiče službo. Ponudbe pod „Marljivost" glavna poita._776 Clnuonni 1 Ali Bp zdaj ne vrate, da je edini OIUVDIIUI i Vas fotograf ANJON JERKlC? Trat, via dtlle Peste 10. — Gorica, gosposka ul. 7. Antnn IfrilČlP krojaški mojBter V Gorici, MlIlUll IVrllolb, tekaliSče Frana Josipa St. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročilu radost >ie prana mera. V zali gi ima raznovrstno blago ter razpošilja uzorce na ogled Cene zmerne. Pnot**o4nioa za Bek liko ur predpoldne in rU5LrĐ2IIIL<& popoldne se Uče. - Naslov: ulica Luigi Gahani ši. 1. pritličje La levo (nad ljudskim vrtom). ALEK8. FRAK C MAYEK - TEST žgalnica kave TELEFON 1743. Najbo jšl vir za dobivanje pečene kave. Pristna brnsba sukna pomladna in poletna sezona 1912. 0dre?ek 3*10 m dolg i 1 rdrezek 7 kron . . r, . . | 1 t dreiek 10 krun za kompl. iroiko Obl. J i Zrezek 15 kron (auknja, telovniz, hlače) 1 odrezek 17 kron + + + umo + ' 1 odrezek 20 kron Odrezek za salonsko obleko 20 kron, kakor tud povrinike, tur. lodne, svilene kamgovire itd. poSilja po tov. cenah realia in solidra, dobro znana zaloga sukna siesel - Imhof - BrUnn (Brno). Vzorci gratis in franko. Ugodrosti privatnih odjemalcev, naročevati sukna naravnost pri tvrdki 8legel - Imhof na tovarni&kem mestu so velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h nar< čil v svežem blajru. :: Nova zaloga :: pohištva OOSTI3LATO Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, marša!«. Kuhinja domača ved io na razpolago — - 2 gorkimi in mrzlimi jedili. — Trst, via Madonnina št 11. Prodaja se cele spalne sobe in posamezni komadi kakor tudi kuhinjsko pohištvo. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. Dr. Pecnik (F? E T S C H N' G G) Zrst, via S. Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni : 11 Vi — 1- -- *af|Bp x ot po rfoj?| uiaupoui uta^sfeunp •d vOdkq bBZ| 3^aiqo »[ntspz) '(»upMlaa ia oanoi) 'V 0J9!d S J01 m isai gisVaan TiAi.sui^o muoa.«[b as v^ojodijj iz Srbije V TRSTU — Centrala v ulici Gios«e CardULJ« t. 3 (občinski paviljoni TELEFON St. U567. Podružnica pri Sv. Jakobu, ul Pozio 20 Prodaja se meso po sledečih cenah Sprednji deli s prilogo od K 1 48—1*64 Zadnji „ „ „ K 1 80 - 2*04 Zadnji „ brez kosti K 2 52 Vedno na razpolago sveža teletina, jfignjefau^ —in kuretnina I. vrste. A. F. KOVACIC TRST, ulica Giovanni Boccaccio §t. 4 (ogel ulice Torquato Tasso). Priporoča slavnemu občinstvu svojo znane pekarno in sladčičarno, v kateri se dobiva velika izbera maslenega kruha in presnic. i Sprejema ee Trakovi »t no peeifo. S?el kruk I krat na dan. Vino iu ]!kTl v *teklenleab. Prepo-cene». Struk^ji, ts»Li> r»lne sladćiae In intrnk' I kruk P«»,tr