JEJA JAMAR-LEGAT 1914 Moj edini resnični dum. pri KAIBETl V Luki. me redno čaka. dviga in mi pomaga. Čeprav je hiša v mojem času doživela nemško okupacijo, nacionalizacijo po vojni, prodajo posameznih delov, je vendar ostala moj edini pravi dom. Mnogih predmetov ni reč. ostale pa so stare knjige, zapiski, polomljeno pohištvo in razbite igrače. Meni prav ti pozabljeni predmeti v kevdru pomenijo življenje naše hiše in mojih dragih, ki so že zdavnaj na loškem pokopališču. Tudi podobe naše Loke v letu 1914 so nastale iz Kaibetovih dnevnikov in izpišem očeta iz Galicije in mame iz Loke. Mislim, da sem med redkimi tako srečnimi, da po dolgih letih življenja dojamejo, kako lepo otroštvo so imeli in kako dobre stare starše in starše in kako jih je Loka že takrat sprejela med svoje. SKOFJA LOKA Vojna dopisnica dr. jamarja Katki Jama) I Iz dnevnika Janeza Kaiba Vse od 2H. junija odmevajo po celi Avstriji, pa tudi pri nas. v naši Loki, streli iz Sarajeva. Še pred nekaj dnevi so gospodje na Rotovžu razburjeno razpravljali o prometu v našem mestu in sklenili, naj avtobus, ki drvi po samem mestu, obstane pred Hafnerjevo hišo. naj šofer izstopi ter pogleda, ali je cesta prazna, in pelje previdno naprej. Končno so gospodje sklenili, naj zaradi prehitre vožnje na oba vhoda v mesto nameste table z napisom: Hitrost 6 km. Na predlog odbornika Kalana so se končno odločili, naj se chauffeur še enkrat opominja, in če ne bo ubogal, ga bodo kaznovali. 385 /OSA/ RAZGLEDI46 Tokrat pa se je zgodilo nekaj strašnega: Avstrija je napovedala Srbiji vojno! Že v nedeljo. 26. julija, ob šestih popoldne, je letal po mestu, pa tudi po Lontrku in pred kapucinarji Karmelov Tonče, naš občinski sluga. Razglašal je. da bodo v voj sko vpoklicani vsi moški, ki lahko nosijo orožje. Ko sem v ponedeljek prišel na Rotovž, je odbornik Tine Debeljak, štacunar izpod nun, pripovedoval, kako je bil v Ljubljani in vide) lojtrske vozove, okrašene s sm rečjem, polne mladih iantinov. Bili so rdeči v lica in drli so se: Ali čvrsti Slovenci smo. Mi gremo v hoj Za pravdo, za dom. za cesarja! Župan Pepe je mirno pripomnil: "Vojska jim ho kmalu iz ušes visela!« Odbornik Molinaro. ki je stavbenik in ima v Peklu šiacuno. pa je vedel, cla se bo klanje začelo na rusko-poljski meji, ker Avstrija hoče preprečiti prihod ruske vojske v Galicijo in Bukovino. Kar naprej se mi zdi. da poslušam Tončetovo udarjanje na bobenček in njegov piska joči glas, ki razglaša vojsko. Besede se spuščajo nad Loko, nad naše preveč mirno in dolgočasno življenje. Ko pa spet sedim na kom v kapucinarskem kloštru in igrani na stare orgle in pevke prepevajo svete pesmi in me Marija čaka po litanijah pred cerkvijo in počasi špacirava čez Vincarje in čez. Zagrad na Plač, sem prepričan, da je vojska tam nek je daleč in nas nikoli ne bo dosegla. 20. avgusta 1914 V ponedeljek. IS. avgusta, sem zjutraj ob desetih zagledal na vratih kanclije svo jo ženo. V rokah je držala telegram. Zdela se mi je čez vse prestrašena. »Kathe! Kathe! Moža so ji poklicali v vojsko. Naša Kathe je ostala sama s punčko v Trbovljah.« Župan Pepe je stopil k meni: »Pa se je začelo.« Katka se je pripeljala z. ženo trboveljskega župana, gospo Vodu.škovo, v Loko. Iz zmedenega pripovedovanja obeh žensk sem razbral le to, da je Katkin mož v neki gostilni v Trbovljah nekaj govoril čez vojsko, pa je že čez dva dni dobil poziv za mobilizacijo. Odpeljati se je moral v Ljubljano in takoj naprej v neznano. Ko smo sedeli v jedilnici pri večerji, sva z Marijo odločila: Katka naj pride s punčko v Loko in doma pričaka moževe vrnitve. »Preselila se boš v prazno Logarjevo stanovanje v drugem štuku spredaj!« je Marija odločno pribila, Še preden je prišla Katka v Loko, so pričele prihajati vsak drugi dan svetlorumene vojne dopisnice na Katkin naslov v Loko. Pošiljatelj je: dr. Jamar, 17. Lnf. Keg. 3- Baon Feldpost 32. Kraj odpo.šiljatve ni naveden, tudi znamk in datuma nisem za sledil. Spomnil sem se, cla je v Slovenskem narodu pisalo: »Sedaj ste cesarjevi vojaki, ni vam treba lepiti znamk. Tudi domačim ni treba le piti znamk. Napišejo naj zgolj vojno pošto.« Iz skopih stavkov na dopisnicah sem razkril, da se mobilizirana vozijo z vlakom 386 1914 iz kraja v kraj proti Karpatom in Galiciji. Na Rotovžu so gospodje pripovedovali, da pošiljajo slovenske polke v Galicijo na najbolj nevarna mesta. Župan Pepe vsako jutro hodi iz sobe v sobo in glasno rentači: »Pa so jih odpeljali v Krepate. v Krepate!« Gospodje mestni svetniki tiho sede za mi/o in zdi se mi, cla prav tako kot mi vsi mislijo na mlade fante, ki se bodo vsak čas tudi iz Loke vozili proti bojišču. 8. septembra 1914 Čeprav se na zunaj naše življenje ni spremenilo, je vendar vse drugače. Vojska leži nad Avstrijo, nad Loko. pa tudi nad našo družino. Na Rotovžu gospodje govore le o vojski, posebno o ruskem bojišču. Nemci so se menda umaknili iz vzhodne Rusije. Rusi pa skušajo vdreti v Galicijo. Pravijo, da ima ta ruska in nemška vojska vsaka na bojišču po dvesto tisoč mož. Katka je prišla s punčko za stalno domov, čeprav1 je obdržala stanovanje v Trbovljah. Trboveljska občina ji nakazuje v Loko moževo plačo. Stanovanje v drugem štuku spredaj je sicer prazno, saj Lapajnetovih ni več, Katki pa sva z. Marijo dala sobo v prvem štuku zadaj z okni na vrt in z razgledom proti Ljubljani. Tako sta nama s punčko bliže. Micka je s podstrešja privlekla dva stara špampeta še iz časov tete Ajke. Katka in punčka sta prinesli življenje v našo staro hišo. Dopoldne hodim na Rotovž, ob nedel jah pri maši in pri litanijah orglam pri ka- pucinarjih. Gospodje kapucini. posebno p. Karel in p. gvardijan, prihajajo pogos to k nam. Sedimo v rdečem salonu in zdi se mi. da prihaja nekaj miru iz kloštra tu di med naše zidove. Ob popoldnevih pa hodimo z Marijo, Katko in punčko v Vincarje, in celo na Krancelj smo se povzpeli. Marijin god. 12. september, smo proslavljali letos posebno imenitno. Saj je slavila svoj prvi god tudi najina vnukinja, Katkina hči. Punci. V rdečem salonu smo za dolgo mizo sedeli Logarjevi frajli, učitelja Zahrastnik in Flis, z ženo in hčerko Mileno, in Homanova Anica. Igral sem na dolgem starinskem klavirju duna jske valčke. Anica, ki je bila že v Trbovljah pri Jamarjih in se tam zagledala v nekega češkega inženirja Loskota. je Anica Homan, por. Loskot kar sama plesala po veliki sobi. Katka pa 387 LOŠKI RAZGLED/ 46 je vzela punčko v naročje in se zavrtela z njo skupaj z Mileno. Zahrastnik pa se je poklonil pred Marijo in zavrtela sta se po sobi v počasnem valčku. Vsi smo bili zado voljni in skoraj pomirjeni. Katka pa je čisto spremenjena, odkar so ji odpeljali moža na fronto. Z Marijo pripravljata tople nogavice, zimske rokavice, stičke za roke in šale, da jih bosta poslali v mrzlo Galicijo. 14. septembra 1914 Ko sem se opoldne vrnil z Rotovža, so me vse tri ženske čakale na hodniku. »Je pa le dobil našo pošto!« II Pisma (dr. Tone Jamar — ženi Katki Jamar) 6. september 1914 Včeraj sem dobil pno pismo od Tebe in še nekaj drugih. Mak.) smo se vendar oddahnili. Obeta pa se nam mrzla jesen. Poslal Ti bom nekaj denarja, ker ga tukaj tako ne morem porabiti, kajti v gozdu, na njivah, in če smo že bolj »nobek v hle vih, ne moremo ničesar kupiti. Z Ravnikom, Ješetom in dr. Kulovcem (feldkurat) smo vedno skupaj in si bratski delimo dobro in slabo. kruh. kavo in cigarete. Tobaka pa nam ne preostaja, zadnjič smo nekaj dni kadili cigarete iz tobaka za pipo. 20. september 1914 Ne pošiljaj mi ničesar, razen nekaj zimskega perila, ker je nemogoče karkoli pre ti, sati s seboj, posebno v tem deževnem vremenu. Po poteh je toliko blata, da se vdiramo do kolen. Včasih se mi zdi. da bi bilo naše življenje tu podobno kot na manevrih, če ne bi deževalo in če bi dobili prenočišča. Hodimo od kraja do kraja v vsakem vremenu. Na pasu sem si naredil šele pno luknjo, to se prav i. da še nisem preveč shujšal. Dobro je. da imam konja, ki me je do sedaj pridno nosil čez. drn in strn. Savnik in jaz in najina dva konja, to smo štir je tiči! Ne vem. kaj bi še pisal, in je navsezadnje vseeno, samo toliko je dovolj, da veš, da sem zdrav in živ. In to sem do sedaj še in bom tudi ostal, če bo tako naprej, kakor je bilo do sedaj. Huje pa ne bo in ne more biti, kakor je bilo do sedaj. V krajih, kjer sem bil do sedaj, so sami rusofili - Rutenci. Veliko so jih Avstrijci pobesili in postrelili. Na važnih točkah - na vzvišenih prostorih - so Rusi postavili vaščanom lepe cerkve. Te so Avstrijci sedaj vse porušili. 13. oktober 1914 Kako je s punčko? In s Teboj? Kako se počutiš v Loki sama? Gospod Kaiba ima gotovo veliko dela na občini. Gospa je zdrava? Povej jima. da tudi njima pišem, kadar naslovim pismo nate. 388 Loskot je na varnem, njegova stran ni bila napadena. Mi pa se pomikamo naprej proti Rusom, skozi Loskotovo vas smo zgolj marširali. Neprijetno vreme: dež. mraz, tudi sneg je že nekajkrat pozdravil. Kolere pri našem regimentu še ni. Danes sedim v čisto izpraznjeni hiši, okna so razbita, peči razdejane. Popravili smo peči in lahko kurimo. Poslušamo bobnenje kanonov. Prijetno je sedeti na gorkem, ko zunaj dežuje in zavija mrzla burja. Naš komandant bataljona je prijazen in dober dečko. Pred dvema dnevoma smo naleteli na veliko klet. polno vina. Umevno je, da smo si nakupili dovolj steklenic in lep večer je bil. To smo peli in pili! Tisti večer smo spali deloma v posteljah, deloma na zo- fah. Bilo je blizu Pfemisla. Včeraj je bila punčka devet mesecev stara. Rad bi jo videl, kakšna je. Ali že je žgance? Ko se vrnem, mi bo prišla gotovo že s Teboj v Ljubljano naproti. Trboveljski župan Vodušek je pisal, da dobivaš deželno plačo. To je dobro in prav lepo od župana. Gustiju Blazniku sem pisal, da mu bom poslal filme. Bojim pa se, da jih ne bom smel poslati in da se bodo pokvarili. 28. oktober 1914 Kolera se širi. Nas tri zdravnike -Ješeta, Tavčarja in mene so postavili na »koleroštacijo«. Čisto osamljeni smo. vsi se nas bojijo. Ostali pa smo le skupaj. Vas ob bojišču je skoraj vsa okužena. Umre nam na dan deset do petnajst ljudi. Pridružila se nam je mlada Poljakinja, pl. Sienkie\vicz. Bolnikom deli juho, čaj, kavo in kruh. Punca zna več jezikov in dobro jaha. Res imamo vsi neprijetno delo: bolniki vse ponesnažijo, se zvijajo in valjajo po tleh. Vsako jutro pa jih je veliko mrtvih. Streli prasketajo, včasih se zabliska in grom topov nas stresa. Ruski svetlikavec (Scheinvverfer) ponoči sem in tja razsvetljuje celo bojno polje. Zaradi kolere vode ne smemo piti, vina nimamo, mleka ne dobimo. Torej pijemo le čaj in kavo, posebno zvečer v naši sobici. Katka Jamar s punčko 389 /osAV RAZGLEDI 46 Na obisk pride k nam navadno teldkurat dr. Kulovec. Poučeval je na škofovskih zavodih. Tukaj pa opravlja zelo žalostno delo, posebno sedaj pri koleri. Revež je ves bled in obupan, le malo se je navadil na ta pogled. Razumemo se pa prav dobro vsi, nič ni razlike med liberalci in klerikalci. Vsi imamo eno samo željo, in ta je MIR! Najlepše je zvečer, ko na.ši štirje -purši . štu denti, zapojejo. Ležimo na slami in mislimo na doni. Ko sem bil še pri polku, sem dobil drugega konja. Moj stari revež je čisto opešal in moral sem zadnje čase hoditi peš, ko smo se pomikali proti fronti. Moj novi nosiielj- je majhen, toda močan. Padel sem z. njim vred v blato, ko mu je spodrsnilo. Nič se nama ni zgodilo. Hitro sem spet stopil na njega in bezijal za drugimi, da poiščem za nas zdravnike stanovanje. Tu na koleraštaciji« pa smo čisto sami. povelja dobivamo samo pismeno, in to samo za raporte. Vse se nas boji. Radoveden sem. kdaj pridem spet s svojim polkom skupaj. Kakšna bi bila danes naša družba? Od dvanajstih, ki smo bili ob začetku pri jedi skupaj, sva samo še dva - major in jaz. In še jaz sem sedaj proč od polka. Ko bomo tu ugonobili kolero, pridem za teden dni v kontumac. 29. oktober 1914 Mirna noč. Luna razsvetljuje pokrajino. Najraje bi šel fantovat kot v Groharjevih časih. Za kolero jih je danes umrlo samo de set. Lipam, da smo z našim delom uspeli. Proti jutru je postalo celo v sobi zelo mraz. Reveži vojaki, ki morajo ležati zu naj na prostem! Čudno, da kljub mrazu in dežju skoraj ni prehladov, pljučnic in drugih bolezni, ki jih dobimo v miru doma samo od prepiha. Človek se res utrdi in prenese več kot živina. Na potu smo srečevali na stotine poginulih konj. ki so opešali in poginili. Vse v znamenju vojske! Čudim se. da se ljudje iz te vasi ne izselijo. Nimajo hrane, v nevarnosti so, da jih zadene kaka krogla, in umirajo za kolero. Vaščani radi delajo pri nas, pre našajo bolnike. Zaslužijo hrano in tri kro ne na dan. Toliko menda še ni zaslužil noben Rutenec! Navadili smo se na misel, da ostanemo čez zimo tukaj. Vsi trije zdravniki se bomo začeli učiti poljsko. Učila nas bo »panoška . Jeja Jamar 390 191 i 30- oktober 1914 Po enem mesecu smo danes zvečer spet dobili pošto. Od Tebe sem dobil pismo. od brata Ceneta in sestre Minke pa karto. Pisala si mi. da pri vas zelo manjka zdra vil in da bi bil gospod magister Burdvch zadovoljen, če bi mu odstopil svoja zdravi la iz Trbovelj, ker mora vsa zdravila drago plačevati vnaprej. Seveda, gospod Burdych lahko vzame zdravila. Peljita se oba v Trbovlje in pokaži mu vse, kar imam. in naj vzame. Če mu s tem ustreženi, me bo veselilo. Pozdravi ga prijazno od mene in poklon njegovi gospe. 31. oktober 1914 Danes sem dobil spet pismo od Tebe. hvala! Pošiljatve pa nisem dobil, mislim, da še ne razdeljujejo. Za naš regiment je prišlo za tel vagon pošiljatev. Od regimenta se bomo kmalu ločili. Menila je prišlo povelje, da gremo mi trije v Novo mesto pri Premislil. Ne vem. kako bi pozdravil to novico. Dela bomo imeli tam dovolj, umije jih menda dnevno sedemdeset do osemdeset. Če pridem v Novem mestu v kako bolnišnico, bo z dopisovanjem lažje in hitreje. Vsekakor si umij roke z lizolom in sežgi pismo, da se obraniš morebitne infekcije. V kratkem zopet pišem in poročam, kam boš naslovila pismo. III Iz dnevnika Janeza Kaiba 5. oktobra 1914 Življenje v Loki je na videz še vedno mirno in skoraj še ne občutimo vojske. Y kloštru tečejo obredi po ustaljenem redu. na vrtu za kloštrom cvetejo krizanteme. patri in Iratri se tiho sprehajajo po hodnikih in po vrtu. Vendar pa čutim v cerkvi, da se iz klopi vernikov dviga nemir, skrb za fantine. ki jih vlačijo po tujih zemljah, kjer frče granate, šrapneli. eksplozije in se dvigajo plini. V Loki ni še nič vojakov, nič ranjencev. V Ljubljano pa so prispeli begunci iz Galicije. 391 Marija Kaiba, Jeja in Katka Jamar LOŠKI RAZGLEDI 46 Lavdanovega Janka so zaprli, Hudarevnikov Štefan je brez službe. Ziherlov Jožko si je zlomil roko. Dr. Savnik in dr. Ješe nič ne pišeta in se boje, da nista več med živimi. Učitelj Zahrastnik in ravnatelj hranilnice Nadilo prihajata vsak dan k nam in pripovedujeta novice z bojišč. Spet so poklicali na nabor fantine clo šestintridesetega leta starosti, ki prvič niso bili potrjeni. Katka se je spet vživela v naše življenje. Je pa nemirna in živi le za pisma, ki red no prihajajo iz krajev ob poti v daljno Galicijo. Iz Trbovelj so ji sporočili, da je županstvo že večkrat zaprosilo, naj jim vrnejo občinskega zdravnika dr. Jamarja, a niso dobili še nobenega odgovora. Z Marijo sva pa vesela, da je Katka s punčko pri nas. Marija se vrti po kuhinji in pripravlja za punčko krhke piškote pa mlečno kavo pa čežano. J. novembra 1914 V Ljubljano so spet prispeli ranjenci iz Galicije. Katka bi se najraje odpeljala, jih poiskala in spraševala po možu. Pri nas pa je vsak dan več življenja. Punčka je že kar velika. Katka pravi, da v Loki ni tako razvajenega in razposajenega otroka. Povsod je je polno, najraje pa je pri Logarjevih, kjer jo najbolj cartajo. Prav nič ni izbirčna pri jedi. Vse je. tudi žgance. in po Katkinem ima zato tako napeta in rdeča lička kot vse Svetaduharice. Punčka že teka po Placu, lovi konje, pse, putke in golobe, vse. kar je na cesti. 15- novembra 1914 Vso jesen je vsak dan prihajala pošta iz Galicije. Sedaj pa že več kot dva tedna ni nobenega pisma. Na Rotovžu gospodje pripovedujejo o krvavih bojih pri Pfemislu. Marija in Katka skrivata skrbi, a vendarle čutim, da ni le Katka v skrbeh, tudi Marija posebno nežno boža punčko in ji pripoveduje o Dunaju in o svoji neskrbni mladosti. Najbolje se počutim v kloštru. Z gospodi, posebno s p. Karlom, se pogovarjam o cerkvenih pesmih, o starih knjigah, ki jih hrani naš klošter, in o karanih, ki so izgu bili gospodarje in sinove in potrebujejo pomoči. Na sprehode spremljam sedaj kar tri dekleta: Marijo, ki si za popoldanski špancir nadene črn klobuček in obleče bluzo iz špic, Katko, ki vodi punčko za roko in jo komaj zadrži na cesti, in punčko, ki ničesar ne ve o vojski in očeta sploh ne pozna. Bojim se, da ga otrok nikoli ne bo spoznal. Hodimo v Puštal, na Štemarje, k Svetemu Duhu. Pri Čudetu pri Sv. Duhu sta oča in mati ostala sama v leseni bajti. Sinova, Katkina brata, Frence in Nace. sta bila vpoklicana k vojakom. Hiša - izba z veliko zidano pečjo in z golobom - Sv. Duhom nad mizo je kljub pisanim glažovnatim podobam svetnikov na stenah temna in žalostna. Mnogo Ločanov je ujetih. Vrnil se je samo Otujac, ker je zbolel. Na Rotovžu so pripovedovali, da bodo pobrali vse privatne zdravniške ordinacije. Tudi našega zdravnika, dr. Zakrajška. so menda silili, naj se prostovoljno javi v vojsko. 392 1914 16. novembra 1914 Telegram! Po skoraj treh tednih čakanja in skrbi, ali je Katkin mož ujet ali mrtev, telegram iz Eperjesa na Madžarskem pomeni srečo za vse nas. Katka je priletela v najino spalnico: •Živ je! Iz bolnišnice je telegrafiral!« Po prvem veselju smo se pričeli izpraševati, kaj dela v bolnišnici tako daleč na Ogrskem. Katka pa je pomirjena, prepričana je. da so moža postavili za zdravnika v bol nišnico in da se bo kmalu vrnil domov. Jaz pa se bojim najhujšega: mislim na kolero, na poročila o bojih, o ranjenih in mrtvih. IV Pismo (dr. Tone Jamar- ženi Katki Jamar) 20. novembra 1914 Čudim se, da nisi prejela mojih pisem, ki sem Ti jih zadnji čas veliko pisal. Tri tedne smo bili v boju. Umikali smo se proti Novemu mestu, tudi naša -kolera sekcija. Tekli smo skozi gozd. Okoli nas so treskale topovske granate, izstrelki so leteli mimo nas in med nas. Povsod so ležali ranjenci in mrtvi. Nekako 30 kilometrov od Dukle sem cmoknil s konjem čez škarpo. Ničesar se ne spominjam. Vozili so me menda deloma v sanitetnem vozu, kjer sem prespal prvo noč, nato pa z lojtrskim vozom sto kilometrov čez prelaz Dukla na Ogrsko v Eperjes. Vozil sem se ravno tri dni. Sedaj sem na gorkem in pri miru v vojni bolnišnici. Vsak dan mi je bolje, samo glava me še boli in v desni lakti. Upam, da bo brez posebnih posledic. Ne puste me še domov, ker se boje. da bi dolgotrajna vožnja in tresenje na vlaku poslabšalo bolezen. Komaj čakam, kdaj se bom odfural domov. V Iz dnevnika Janeza Kaiba 24. novembra 1914 Včeraj je Katka po pošti dobila sporočilo, da je njen mož. že na poti v Ljubljano. Ne samo pri nas, pri vseh sosedih v hiši in na Placu, pri Logarjevih, Homanovih, Elisovih, v kloštru in na Rotovžu srečujem same nasmejane obraze. Iz naše kuhinje diši po vaniliji in drugih gvircah. Marija peče drobne piškote in zdrobova torta čaka v shrambi na hodniku na dr. Jamarja. Gospodična Emi Trillerjeva. Karlova sestra, upokojena poštarica. ki ima sobo pri nas. nas je vse povabila k Homanu in nam za svoj god in za srečno svidenje z dok- 393 LOŠKI RAZGLEDI ICi Eperjes na Madžarskem torjem naročila pladenj kremnih rezin in šamri >ln< »v, ki jih je gospa I loniano\ a. kljub vojski in pomanjkanju jajc in masla, nadevala s pravo vanilijevo kremo in stepeno sladko smetano. Še jaz sem bil vesel in počaščen, ko je p. Karel prišel k nam s steklenico prave kloštrske slivovke in čestital Katki. Tudi punčka se je nalezla naše veselosti. glasno se smeje, poskuša blebetati in skače po sobah. 26. novembra 1914 Včeraj smo dobili telegram, da Katkin mož leži v vojaški bolnišnici Leoninum v Ljubljani. Katka se je danes zjutraj z vlakom odpeljala v Ljubljano. Punčka se je drla in dr la, ko je zagledala mamo v plašču in s klobukom. Vsi trije, Marija. Katka in jaz. smo se sklanjali nad otrokovo posteljo, otrok pa se je drl in drl in šele. ko je Katka letela čez Plač h Kocelitu in otroku kupila belega plišastega medvedka, se je pamž pomi ril in utihnil. Katka se je opoldne vrnila iz Ljubljane in povedala, da ni smela do moža. Leži v vojaški bolnišnici, v kar so predelali sanatorij Leoninum. Zaradi obolelih pljuč mo ra ostati v bolniški oskrbi. Katka pa je tudi izvedela, da bodo moža že jutri pripeljali v Loko na Grad, kjer je sedaj tudi vojaška bolnišnica. Ko sem prišel opoldne z Rotovža. smo vsi štirje. Marija. Katka, punčka in ego, le zli na Zagrad. Pred železnimi vrati je bilo že polno Ločanov. Vsi smo strmeli v prvi štuk na Gradu, kamor naj bi na verando prihajali bolniki, da vsaj s pogledi pozdravijo svojce. 394 101-i Katka je- prva zagledala moža. Dvignila je punčko visoko nad glavo. Marija je pomahala z belo ruto. Katka je kričala: »Tonče! Tonče!« Punčka pa se je smejala in ponavljala za mamo: »Tonce! Tonce!« 31. decembra lfJ14 Katkinega moža so iz Loke spet odpeljali v Leoninum v Ljubljani, ne da bi se srečali. Sredi decembra pa so mu zdravniki dovolili, da je prihajal v Loko vsak drugi dan in ostajal po dva dni doma. Življenje pri nas se je čisto spremenilo. Hodim na Rotovž. pa tudi v klošter, igram na orgle pri lilanijali in učim pevke novih pesmi, vendar pa smo zaživeli z Marijo in Jamarji drugačno življenje. Vsi smo pozabili na vojsko. \ drugi št Lik, v bivše Lapajnetovo stanovanje, so ženske prenesle dva stara kost na in Katkini postelji. Tudi kuhinjo so za silo opremile. Jamarji so se naselili v dveh velikih svetlih sobah. \.i gank smo pa namestili ležalnik iz. bambusovih palic, ki sem ga kupil v Kranju. Lonce, kot dr. Jamarja kličela Katka in punčka, poležav a na njem in se pogovarja s punčko. Pripoveduje ji zgodbe o konju Mišku. ki ga je nosil po Galiciji in sta sku paj spala v snegu, pa o vranah, ki jih srečujemo v Vincarjih. pa še veliko pajkovo mrežo imata s punčko na koncu ganka. /večer z dr. Jamarjem in Katko hodimo k 1 lomanu in tam se srečujemo s Flisom, Zahrastnikom in Nadilom. Punčka pa je doma pri Mariji. Otroka vse preveč razvajamo. Ženske so si izmislile že vrsto imen zanjo: Punci. Čuki in še in še, samo na Marijo Antonijo so pozabile. Pa sem zadnjič le slišal, ko se je Katka sklanjala nad otrokovo posteljo,- Marija si! Reci Marija!« Otrok je ponavljal: Majeja! Majeja!« In pri tem je ostalo. Sedaj je naša punčka dobila novo ime: JLJ.V Posebno pa smo se veselili božičnega večera. Že teden dni pred prazniki so naše ženske pospravljale sobe. Micka je poribala tla po sobah, v kuhinji, stopnice in ganke na obeh štukih. še vežo in pro store pod velbi na dvorišču, kjer imamo butare, sta s Katko pomili. Kot nekoč, ko sem prihajal za božič domov na vakance in sta teta Ajka in mama pekli police, je l)r n>iu, famar ,. mJaški huhllslncl letos pri nas vsa hiša dišala po vaniliji. po Leoninum r Ljubljani 395 LOŠKI iu/(,ii:/>/ -iti rumu. gvircah in po kaclilu. Marija in Katka sla spekli v zidanem štedilniku kar pet potic: rozinovo za dr. Jamarja, mandljevo za naju z, Marijo, čokoladno za Jejo in dve orehovi za Katko in Micko. Ker sta Kaikina brata pri vojakih nekje na Štajerskem. sta Kaikina mali Jera in Katka kar sami privlekli od Sv. Duha ravno pokončno sm reko. Postavili sta jo v rdeči salon med obe okni. Ženske punčke ves leden niso pustile v rdeči salon. Jaz pa sem vsako popoldne igral na dolgem klavirju božične pesmi. Pa sva se z Marijo peljala celo v Ljubljano, /ena me je vlekla h Kastnerju in lam izbrala skoraj za sto kron, natančno za 90.93 K. samih igrač: skoraj pol metra veliko punčko s smejočim porcelanastim obrazkom in pravimi lasmi, pa se konja na gugal- nici. pa še enega konja na kolesih, da ga bo Jeja vlekla po Placu. Jezil sem se, pa sem bil le nekako zadovoljen, ko sem prvič kupoval kristkindla' za našega otroka. Na božični večer pa tir. Jamarja ni bilo iz Ljubljane. Dobil je vročino in moral je ostati v Leoninumu. V rdečem salonu sva sedela sama z Marijo. Katka se je s punčko odpeljala v Ljubljano. Domov sta se vrnili obe utrujeni in preplašeni. Z Marijo pa sva obiskala Logarjevi frajli in gospodično Krni, ob pol polnoči pa sva odšla čez Plač v kapucinarski klošter k polnočnici. Na moj god. 27, decembra, pa je dr. Jamar zjutraj vstopil v kuhinjo. Popoldne smo moj god praznovali v rdečem salonu. Igral sem na klavir božične pesmi, doktor je pel. Jeja pa je objemala veliko punčko v modri svileni obleki in si kar sama izmislila ime zanjo: Omamajeja! 1. marca 1915 Skoraj dva meseca smo pozabljali na vojsko in hude čase. Katkin mož je bil še vedno v bolnišnici v Ljubljani, vsake dva dni pa je prihajal v Loko. Obiskovali so nas doktorjevi prijatelji in njegova žlahta: brat Cene iz Poljan, ses tra Marička s hčerko Mičico. čevljar Primožič-Železnikar z Lontrka, Žagar Hribernik s Puštala in še drugi. Zvečer sva z Jamarjem hodila k Homanu, pa k Ccnetu. v njegovo rojstno hišo. kjer je namesto njegove sestre Minke gospodinjila gospa Rozalka. Jamar je dvakrat šel z menoj tudi v klošter in p. gvardijanu in p. Karlu pripovedoval o Karpatih, o koleri in o grozotah na fronti. Februarja so Jamarja spoznali za zdravega in moral se je priglasili matičnemu bataljonu. S Katko sta 28. februarja odpotovala v Trbovlje, Katka se je zvečer vrnila domov v Loko. dr. Jamar pa se je moral javiti na komandi v Gradcu. Literatura 1. Odlomki iz dnevnika Janeza Kaiba. 2. Iz pisem: dr. Tone Jamar - Katki Jamar: 16., IS.. 20., 2t. in 27. avgusta 1914. (>.. 7. in 20. septembra 191 t. 13, in 21. oktobra 191 t. 20. novembra 191 t Katka Jamar - dr. Tonetu Jamarju: 1. in l-. oktobra 191 i. 11. in lš. novembra 191 t. 3. Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škotja Loka. 1861 do 1919. 1 "redil tir. France štukl. t Tedenske slike, 1914. 396