MOSCAHSKA IKilPIMOiT GLASILO OBČINSKEGA ODBO RA SZDL M OSTE LETO I. OKTOBER 1960 ~ ” $7. 2 Odkrili smo spomenik Vidi Pregarčevi Spomenik Vidi Presarčevi na dvorišču Saturnusa Dne 31. avgusta je delovni kolektiv tovarne Saturnus v Ljubljani odkril na tovarniškem dvorišču doprsni kip Vide Pregarčeve, ki je tam pred osemnajstimi leti častno darovala svoje mlado življenje. Bila je aktivistka OF in č anica KP. Svoje mlado življenje je dala za velike ideale 31. avgusta 1942. Vida je bila vneta pobornica za pravice delovnega ljudstva v Slovenskem .primorju, kjer so ji "fašisti kakor vsej mladini skušali vcepiti strup fašizma. Toda v njej je rastel odpor od dne do dne bolj. Vida se je razvila v odločno in zavedno aktivistko v boju proti fašizmu. Ko je morala zapustiti Slovensko primorje, kjer jo ie fašistična drhal preganjala, je v Ljubljani neutrudno in zagrizeno delovala za osvoboditev zatiranih bratov in sester onstran krivično začrtanih meja. Vida se je zaposlila v tovarn; Saturnus. Z njo vrad je prišel med napredno delavstvo Saturnusa še večji pogum in utrdila se mu je volja, da vztraja v boju proti okupatorju ter izdajalcem. Vida se je pokazala v vseh trenutkih kot prekaljena in izkušena borka. Nikdar ni omagala. Za svoje neutrudno delo je bila teden dni pred svojo smrtjo sprejeta v KPJ. Tistega dne, ko so jo sprejeli, je bil pri Saturnusu velik praznik, ki so ga bili veseli vsi napredni delavci v tovarni. Toda italijanski fašisti so Vido nenehno iskali in jo 31. avgusta 1942 s pomočjo brezvestne izdajalke izsledili. Takoj so io začeli zasliševati in mučiti. Vida pa bi, ne bila Vida, če bi karkoli izdala sovražniku. Iz njenih ust pa ni bilo niti tožbe in ni pokazala, kako trpi med strašnim mučenjem. Zvečer tistega dne so jo na dvorišču privezali na stol in jo dvain-dva jsetietno ustrelili pred očmi delovnega kolektiva. Vida je padla kot heroj. Njena velika žrtev je bila zgled, kako se je treba žrtvovati za načela, za svobodo delovnega ljudstva. Vida ni padla zaman. Tudi njena žrtev je bila prispevek, da se je rodila svoboda naših narodov. Delovni kolektiv'Saturnusa vsako leto na dan smrti Vide Pregarčeve počasti spomin svoje nekdanje sodelavke. Letos pa. ko razen drugiti uspehov 'Proslavlja tudi desetletnico delavskega upravljanja, je odkril doprsni kip Vidi in s tejn ponovno dokazal, da na bo nikdar pozabil Vide, ki nam bo ostala zmeraj svetal zgled borke in sodelavke. Pavla Erjavec Vcuceuunfe za mo staro šolo preselili v celoti med seme-stralmimi počitnicami. Adi Vlachy DOPISUJTE v MOŠČANSKO SKUPNOST! njim naraščanjem proizvodnje v naslednjih petih letih v primerjavi z letom 1959: kosovno blago (indeks 100 leta 1959) 1960 1961 1962 1963 1964 1965 119 132 146,2 146,2 146,2 146,2 blago v tonah 141,6 173,5 267,2 267,2 267,2 267,2 naraščanje celotnega dohodka 116 215 362,7 399 399 399 Iz preglednice vidimo, da je naraščanje kosovnega blaga počasneje kakor pa blago v tonah. Razlika nastaja zaradi tega, ker podjetje uvaja novo vrsto izdelka, gumirano žimo. Načrti za uvedbo gumiranja žime so pripravljeni. Uresničenje načrta se je začasno ustavilo zaradi težav z devizami. Nadalje vidimo, da bo podjetje napredovalo že prihodnje leto in da bo potem razvoj enako hiter, skokovit vsa nadaljnja leta. Seveda pa bo treba zboljšati strojne naprave, če bodo hoteli proizvodnja potrojiti in doseči, da se bo celotni dohodek že leta 1963 štirikratno povečal v primerjavi z letom 1959. Povečanje dohodka gre na račun gumiranja žime. Po svetu se ie ta postopek že zelo razširil, pomeni pa velik prelom v žimarstvu in tapetništvu. Tapetniška industrija se prilagaja novosti in zahtevam trga. Zato ie treba računati, da bo uvedba gumi-rania žime močno vplivala tudi na razvoj in uspehe naše žime. Zaradi mnogo večje proizvodnje in narašanja celotnega dohodka se število delovnih moči ne bo kaj boli povečalo, saj bo leta 1965 pri podjetju zaposlenih le 53 % več delavcev in namešč. kakor leta 1959. Lep program bo mogoče uspešno uresničiti seveda le. če bo podjetie imelo dovoli lastnih sredstev in če bo uživalo polporo ooliitično-teri-torialnih enot. Proračun kaže, da bi bilo treba investirati 87 milijonov dinarjev za novo skladišče surovin, predzidavo upravne zgradbe, obrat za gumiran je žime, pralne in čistilne stroje, pomožni obrat, pre-dilne stroje, mizarsko delavnico in kotlarno. Nekaterih del so se lotili že letos marca. V surovem so zgradili obrat za gumiranje žime. pripravili so načrt za prezidavo upravnega poslopja, napeljali, so pitno vodo in gradili o tudi že skladišče za surovine. Letos mislijo popolnoma modernizirati! postanek godenja in pranja ščetin, tako da bodo odpravili smrad in da ne bo več zelo nezdravih delovnih mest. V ta namen bodo potrebovali nove pralne in čistilne stroje, Do leta1 1964 bi naj zgradili še kotlarno, mizarsko delavnico, pomožne obrate in nakupili še nekai sodobnih strojev za izdelovanje žimarskih in ščetarskih izdelkov. Podietje bi- naj bilo preurejeno leta 1964. Zaradi obsežnejših nalog bi podjetje nujno potrebovalo 24 milijonov d-n obratnih sredstev. Razumljivo ie tudi da ne bo moglo samo plačevati dajatev na račun investicij. Pri investicijah bo udeleženo z deležom 40,87 %