Ravnateljica Marina Castellani o pripravah na prihodnje šolsko leto /9 Paritetni odbor ocenil Tondova odloka o vidni dvojezičnosti Ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob o privlačnosti šolske ponudbe, prostorski stiski in reformi / 15 Primorski SREDA, 11. FEBRUARJA 2009 št. 35 (19.434) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Deseti februar, letos drugače Dušan Udovič Priznajmo, da smo tudi letošnji Dan spominjanja na fojbe in eksodus Istranov pričakovali z občutki zaskrbljenosti. Po dosedanjih izkušnjah, ko je bil ta datum v glavnem povod za politične instrumen-talizacije, razpihovanja nacionalističnih strasti, nepremišljene (ali zelo dobro premišljene) izjave in hudo pristranska tolmačenja zgodovine, bi tudi težko bilo drugače. Samo da čimprej mine, ta deseti februar, da bo potem spet mir; tako zadnja leta razmišlja marsikdo, ki ima takšnega motnega gledanja v preteklost dovolj. Včerajšnje besede predsednika republike Giorgia Napolitana postavljajo Dan spominjanja v drugačno luč. Nimamo v spominu, da bi kdaj kakšen predsednik italijanske republike (razen morda Sandro Pertini) v podobnem kontekstu postavil na svoje mesto sosledico zgodovinskih dogodkov, po kateri se je ekska-lacija vojnega zla in nasilja v naših krajih začela s fašističnim nasiljem, končala pa s tragičnimi dogodki ob osvoboditvi. Lahko samo soglašamo s predsednikovimi besedami, da mora biti zgodovina obravnavana v celoti, če naj iz nje poskušamo potegniti kakšno koristno lekcijo. K razjasnitvi in zbliževanju pa je s svojimi stališči nedvomno prispeval tudi predsednik Slovenije Danilo Türk, v ozadju pa morda še kdo, za katerega ne vemo. Lahko pa slutimo, saj ima tudi predsedniška diplomacija svoje diskretne kanale. dan spominjanja na fojbe in eksodus - Včeraj svečanosti v Rimu in Trstu Napolitano tudi o krivicah fašizma na škodo Slovencev Sprejem na Kvirinalu - Osrednja svečanost pri bazovskem šohtu trst - Osrednja Prešernova proslava sinoči v Kulturnem domu S kulturo v srcu Prireditev je posvečena 100-letnici Glasbene matice - Po Čedadu in Trstu jutri ponovitev v Gorici TRST - Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je po nedeljski premieri v Čedadu sinoči zaživela tudi v tržaškem Kulturnem domu. Prešernova proslava, ki jo skupaj prirejajo osrednje manjšinske organizacije, je bila letos posvečena stoletnici Glasbene matice. Za režijo je poskrbel Gregor Geč, za avtorsko glasbo Aleksander Ipavec, scenarij pa je pripravila Tatjana Rojc. Osrednji govornik tržaške proslave, v kateri se je glasba prepletala z recitacijami in video posnetki, je bil Goričan Ivo Cotič. RIM, TRST - Italija ne pozablja na krivice, ki jih je utrpela slovenska manjšina za časa fašizma in druge svetovne vojne, prav tako pa ne more pozabiti trpljenja Italijanov. Tako je na včerajšnjem sprejemu na Kvirinalu ob priložnosti dneva spominjanja na fojbe in eksodus dejal italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Glavna komemoracija na Tržaškem je bila na bazovski fojbi, na njej pa je tržaški škof Evgen Ravignani poudaril, da se take tragedije ne smejo nikdar več ponoviti. Tako na kvirinalu kot v Trstu so tudi podelili kolajne svojcem žrtev fojb. Na 7. strani V Mariboru razstava o Ferdu Bidovcu Na 2. strani Finančna družba Friulia posega pri podjetjih v težavah Na 4. strani »Pozabljivosti« v proračunu tržaške občinske uprave Na 8. strani Tondo naj bi zaprosil Evropsko unijo za »vrnitev« proste cone Na 14. strani Dijaki so se ganjeni vrnili s potovanja z Vlakom spomina Na 15. strani izrael - Prve projekcije po včerajšnjih predčasnih volitvah Stranka Kadima Livnijeve naj bi prehitela Likud Netanjahuja JERUZALEM - Stranka Kadima zunanje ministrice Cipi Livni je zmagovalka včerajšnjih parlamentarnih volitev v Izraelu, vendar le za las pred stranko Likud Benjamina Netanjahuja, kažejo vzporedne volitve. Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna stranka Izrael Bejtenu, laburistična stranka pa naj bi dosegla najslabši rezultat v zgodovini. Kadima naj bi glede na projekcije dveh izraelskih televizij osvojila med 28 in 30 sedežev v 120-članskem knesetu, Likud pa med 26 do 28. Na tretje mesto se je uvrstila stranka Izrael Bejtenu Avigdorja Liebermana, ki ji projekcije napovedujejo 14 sedežev, sledijo pa la-buristi Ehuda Baraka, ki naj bi prejeli 13 sedežev, in ultraortodoksna stranka Šas z do 10 sedeži. Ostale sedeže si bodo razdelile manjše stranke, ki so se še uvrstile v parlament. Volišča so se zaprla ob 21. uri po srednjeevropskem času, do 20. ure pa se je volitev udeležilo 59,7 odstotka volilnih upravičencev. To je bilo pravzaprav presenetljivo, saj so analitiki tokrat napovedali nižjo udeležbo, predvsem zaradi slabega vremena. V Kadimi so kljub tesnemu izidu že začeli proslavljati, toda rezultati po drugi strani kažejo, da bo imela Livni-jeva težko delo pri sestavljanju koalicije. Liberalne stranke so namreč glede na rezultate vzporednih volitev zbrale le 54 sedežev, medtem ko bi desni blok lahko zbral tudi 66 sedežev. (STA) Potovalna agencija A 6 AURORA Cenjene naročnike in bralce Primorskega dnevnika, ki so se prijavili na letošnje izlete obveščamo, da so vsi štirje izleti, ki jih je pripravila AURORA potrjeni - tudi dodatni odhodi. STANJE IZLETOV JE SL IRAN potovanje potrjeno od 16. do 30.04.09. Še 3 mesta na razpolago. ŠPANIJA potovanje potrjeno in sicer v treh izmenah: 10.-17.05., 17.24.05. in 24.-31.05.09. ALZACIJA potovanje potrjeno od 17. do 21.05.09. KANADA potovanje potrjeno od 8. do 21.09.09. Za Španijo, Alzacijo in Kanado je možen vpis na listo čakanja Predaja dokumentov za vizum in vplačilo drugega obroka za Iran bo med 12. in 16.2., za ostala potovanja bo vplačilo drugega obroka v mesecu marcu. V nadalje bomo vsa obvestila sporočali direktno, neposredno, vpisanim izletnikom. Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek ■ petek 9.00 ■ 12.301 15.00 - 18.30 četrtek no stop 9.00 ■ 18.301 sobota 9.00 -12.00 2 Sreda, 11. februarja 2009 ALPE-JADRAN / maribor - Včeraj v Muzeju narodne osvoboditve slovenso odprli dve razstavi Mladinska gibanja v Julijski krajini in stoletnica rojstva Ferda Bidovca Razstavi sta plod sodelovanja z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta. MARIBOR - V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so včeraj slovesno odprli dve razstavi: prva govori o slovenskih mladinskih gibanjih v Julijski krajini v obdobju 1918-1930, druga pa je nastala ob 100-letnici rojstva bazoviškega junaka Ferda Bidovca. Razstavi sta plod sodelovanja z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta. Prva svetovna vojna je na kraški gmajni in skalnatih pobočjih Julijcev pustila globoke posledice, razdejane domačije in lakoto. Svoje upanje so Slovenci na tem območju gradili z obnovo društev in knjižnic, volje pa jim ni vzelo niti uničenje Narodnega doma skupaj z dragoceno dediščino, kulturno in družbeno zakladnico. Kljub izseljevanju učiteljev, uradnikov, sodnikov in železničarjev so mladi vztrajali pri svoji narodnostni identiteti. V času, ki sta ga zaznamovala vzpon in dokončna uveljavitev fašizma, so se pritisku upirali tudi z ustanavljanjem društev v Gorici, Trstu in v raznih primorskih mestih. Prav močno mladinsko gibanje je pozneje pomenilo zametek zavestnega in množičnega kljubovanja raznarodovanju. Vse pogostejši so postajali napadi na sedeže slovenskih in hrvaških ustanov, požigi narodnih domov, tiskarn, gospodarskih društev in gledaliških dvoran. Leta 1926 pa je bila slovenščina z zakonom izrinjena iz šole in cerkve, iz dvoran in javnih lokalov. V ilegalo je bilo prisiljeno tudi mladinsko gibanje in tako so sledili represija, aretacije, omejitveni ukrepi, opomini, prvi procesi, obsodbe in leta 1929 prva usmrtitev - Hrvata Vladimirja Gortana. Po besedah Lide Turk se je prvo poglavje slovenskega in evropskega antifašizma sklenilo septembra 1930 z usmrtitvijo Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša, Alojza Va-lenčiča in Ferda Bidovca. Bidovec se je rodil 4. februarja leta 1908 v Trstu. Šolo je obiskoval v Žirovnici na Gorenjskem, od koder je bil tudi njegov oče. Leta 1920 je začel obiskovati šolo pri Sv. Jakobu v Trstu, kjer se je vključil tudi v mladinska društva. Sodeloval je pri organizaciji različnih mladinskih, športnih in kulturnih prireditev in pri prirejanju mladinskih izletov, ki so bili pretveza za narodno delo. Po služenju vojaškega roka je Bido-vec postal član glavnega odbora tajne organizacije Borba. 18. aprila 1930je bil aretiran in obtožen sodelovanja pri požigih italijanskih otroških vrtcev, napada na tiskarno lista Il popolo di Trieste in požiga šole v Lokvi. Skupaj z Marušičem, Milošem in Valenčičem ga je Posebno sodišče za zaščito države obsodilo na smrt. (STA) Razstavo o mladinskih gibanjih v Julijski krajini in Ferdu Bidovcu so v začetku septembra lani pripravili tudi v Bazovici kroma zagreb - Hrvaški predsednik o mejnem sporu s Slovenijo Mesic: Ostaja le sodišče Ob tem je tudi predal poverilno pismo novemu hrvaškemu veleposlaniku v Ljubljani Svjetlanu Berkovicu ZAGREB - Hrvaški predsednik Stipe Mesic je včeraj v Zagrebu predal poverilno pismo novemu hrvaškemu veleposlaniku v Sloveniji Svjetlanu Berkovicu. Ob tem je dejal, da Hrvaška ne želi takšne rešitve spora s Slovenijo, ki bo eno stran postavila v položaj zmagovalca, drugo pa v položaj poraženca. "Ne bi rad, da se bo nekega dne na Hrvaškem učilo, da nas je na naši poti v Evropsko unijo, kljub temu da smo izpolnjevali kriterije in standarde, ustavila Slovenija, ki smo jo imeli za prijatelja in naravnega zaveznika. Ravno tako ne bi rad niti, da bi si zapomnili, da v času krize Evropska unija ni znala prepoznati in na pravi način oblikovati svojega dolgoročnega interesa - da zajame celotno jugovzhodno Evropo," je poudaril Mesic. Ponovil je, da si Hrvaška želi dobrih odnosov s Slovenijo in urejanja odprtih vprašanj na mednarodnem sodišču, obenem pa je izpostavil, da Hrvaška ne more sprejeti diktata ali izsiljevanja od nobenega. Dodal je, da si želi rešitve, ki bo omogočala, da se državi znebita balasta, ki ju nepotrebno obremenjuje in grozi z "za- strupitvijo odnosov v takšni meri, da bo lahko imeli pogubne, dolgoročne posledice". Hrvaški predsednik je še dejal, da Hrvaška sprejema in spoštuje vsako pomoč in roko ne glede na to, odkod prihaja. Kot je spomnil, do rešitve obmejnega spora ni prišlo ne ob posredovanju nekdanjega ameriškega obrambnega ministrstva Wil-liama Perryja, ne s političnim dogovorom bivših premierov Ivice Račana in Janeza Drnovška, niti s strokovno komisijo. "Torej smo poskusili vse, kar smo lahko. Nič ni šlo. Preostaja nam le mednarodno so- dišče," je vnovič dejal Mesic. "Ni Hrvaška ta, ki kogarkoli izsiljuje. Hrvaška ne beži od rešitve, utemeljene na mednarodnem pravu." Mesic je dodal, da se je glede meje v Piranskem zalivu brezpredmetno pogovarjati o pristopu na odprto morje. "O tem se Hrvaška in Slovenija nimata kaj pogovarjati, ker je to vprašanje urejeno s konvencijo Združenih narodov o pravu morja, ki velja tako za Hrvaško kot za Slovenijo." Dodal je, da ne ve, ali gre za vprašanje, ki je "posledica nepoznavanja snovi, o kateri se govori, ali je zavedno vstavljena v igro". "Če pa govorimo o teritorialnem morju, o tem, koliko teritorialnega morja mora imeti kakšna država, po vseh neuspelih poskusih, mora o tem odločiti le mednarodno sodišče na temelju mednarodnega prava," je še izjavil Mesic. Ponovil je, da bo Hrvaška vnaprej sprejela vsako odločitev mednarodnega sodišča, "brez zadržkov in ograd", vsako mešanje prava in politike pa je ocenil kot nepotrebno, "celo kontraproduktivno". (STA) Slovenski oktet se je poklonil Pavletu Kernjaku CELOVEC - Na predvečer 110. obletnice rojstva tribuna slovenske narodne pesmi na Koroškem Pavleta Ker-njaka se mu je v nedeljo nedeljo s pesmijo poklonil tudi Slovenski oktet iz Ljubljane. Na pokopališču v Šentilju pri Vrbi ob Vrbskem jezeru so se srečali člani starejše in nove generacije Slovenskega okteta in na grobu skladatelja zapeli dve pesmi ter na grob položili venec. Pred spominsko ploščo na steni stare farne cerkve v Šentilju pa so pevci zapeli še Kernjakovo pesem Mojcej, ki jo je prav Slovenski oktet ponesel po vsem svetu. (I.L.) Celovec: požar v domu za azilante je bil podtaknjen CELOVEC - Požar junija 2008 v celovškem domu za azilante je bil podtaknjen. To je rezultat izvedeniške analize sodišča, ki so jo te dni dali v javnost. Požar je dvignil veliko prahu, saj je v njem umrl 42-letni pribežnik iz Afrike, ki je v paniki skočil skozi okno in nato podlegel posledicam hudega padca. Celovška policija je do zadnjega trdila, da požar ni bi podtaknjen. (I.L.) Kako postaneš bibliofil SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici pripravljajo jutri ob 18. uri srečanje in pogovor o tem, kako postaneš bibliofil. Gost večera bo Stelio Villani, rojen 1929. leta v Trstu, bivajoč v Milanu, začasno pa tudi v Kazljah pri Sežani. Z njim se bo o življenjski zgodbi biblio-fila, bibliofiliji in zbirki slovenskega slovstva, ki jo gost podarja sežanski knjižnici, pogovarjala ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Stelio Villani se 30 let ukvarja z bibliofilijo in je z raznih področij zbral več kot pet tisoč knjig od 15. stoletja dalje. Jutri bodo tudi odprli razstavo dragocene biblifilske zbirke, ki jo je postavila Martha Sote-lo Bunjevac. V kulturnem programu pa bodo sodelovali Aleksij Pregarc in Trio Art, ki ga sestavljajo Tamara Ra-žem (klavir), Tamara Tretjak (flavta) in Branko Trifkovic (klarinet). (O.K.) Droga preko Španije in kamore vse do fJk NEAPELJ - Trgovci z mamili iz neapeljske četrti Scampia so pod nadzorom klanov Licciardi in Di Lauro prevažali drogo iz Južne Amerike preko Španije v Italijo. S kamoro je sodelovala sicilska mafija. Direkcija za boj proti mafiji iz Neaplja je včeraj izvedla 29 aretacij, drugih šest osumljencev še iščejo. Med preiskavo, ki se je začela leta 2001, so zaplenili 700 kilogramov hašiša in 6 kilogramov kokaina. Mamila so bila namenjena v vsaj šest italijanskih dežel, tudi v FJK in Trst. koper - Danes v Librisu Predstavitev dveh knjig, ki sta posvečeni Slovencem v Benečiji KOPER - Koprska knjigarna Libris v sodelovanju z Društvom TIGR Primorske pripravlja danes ob 19.uri v knjigarni Libris v Kopru predstavitev dveh knjig. Gosta bosta Mira Cencič, avtorica nove knjige Beneška Slovenija in njeni Čedermaci, in predsednik Društva TIGR ter režiser Marjan Bevk, ki je k novemu ponatisu knige Kaplan Martin Čedermac napisal uvod. Knjiga Franceta Bevka Kaplan Martin Čeder-mac je ponovno izšla ob 70-letnici prve izdaje romana, dodana sta ji predgovor Borisa Pahorja in pismo Beneških Slovencev pisatelju Bevku iz leta 1943. Roman, ki ga je avtor zaradi težkih razmer prvič izdal pod psevdonimom Pavle Sedmak, govori o življenju Slovencev v Beneški Sloveniji med obema svetovnima vojnama, ko so italijanske oblasti zapove-dale duhovnikom, da pridigajo izključno v latinskem jeziku. Duhovniki so se temu uprli in eden od nih je bil tudi kaplan Martin, ki je tudi osrednji lik zgodbe. Knjiga Mire Cenčič Beneška Slovenija in njeni Čedermaci sprva predstavi zgodovino Beneške Slovenije in njene narodne in kulturne značilnosti, nato pa se posveti vlogi beneških duhovnikov v času zatiranja slovenskega jezika v Beneški Sloveniji. (O.K.) slovenija K. Kresal: Ziherlovo pismo Pahorju ni stališče LDS LJUBLJANA - Slavko Ziherl je v pismu premieru Borutu Pahorju predstavil svoje stališče, ne pa stališča organov LDS, je včeraj povedala predsednica LDS Katarina Kresal, ki ne verjame, da bi pismo lahko vplivalo na koalicijo. Ziherl ima po njenih besedah do svojega mnenja vso pravico, njegovega stališča pa ni obravnavalo niti vodstvo niti drugi organi LDS. V zvezi z izstopom nekdanjega poslanca LDS Rudolfa Mogeta pa je Kresalova povedala, da se bodo v LDS v naslednjih štirih letih "re-definirali". "Postavljamo nov način funkcioniranja, nova načela, neko novo podstat delovanja stranke in me ne bo čudilo, če bo še kdo izstopil," je poudarila, a dodala, da bo zaradi tega marsikdo vanjo tudi vstopil. Podpredsednik LDS Slavko Ziherl je v odprtem pismu premieru Borutu Pahorju zapisal, da si v dobro vseh državljanov Slovenije želi, da prevzame vladanje v svoje roke in se vrne na pot načel in vrednot, ki so jih združile v koalicijo. "Želim si, da postaneš moj pravi predsednik vlade in da to tudi ostaneš v vsem svojem mandatu," je zapisal. (STA) hrvaška - Letalo s štirimi potniki je izginilo v četrtek Na Velebitu našli ostanke repa strmoglavljenega letala tipa cessna ZAGREB - Posebne enote hrvaške policije so po šestih dneh našle ostanke repa letala tipa cessna, ki je strmoglavilo pri kraju Vaganj na severni strani Velebita, sta včeraj poročala Jutarnji in Večernji list na svojih spletnih straneh. Zadarska policija je kmalu zatem sporočila, da so našli tudi posmrtne ostanke, za katere domneva, da pripadajo štirimi potnikom, ki so bili na strmoglavljenem letalu. Poveljnik posebnih enot hrvaškega notranjega ministrstva Zdravko Janjic pa je na novinarski konferenci pri kraju Papuča v Liki sicer potrdil le, da so na Velebitu, na približno 1400 metrov nadmorske višine, našli dele letala. Na novinarsko vprašanje, ali so našli tudi štiri potnike, ki so bili na krovu letala, je Janjic odgovoril, da "o tem zaenkrat ne more govoriti", je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Nesrečni konec potnikov so za spletno stran Jutarnjega lista potrdili pripadniki hrvaške gorske reševalne službe, s katerimi so bili tudi svojci umrlih. Hrvaški mediji so poročali, da so bili v cessni dolgoletni piloti in letalski inštruktorji iz aerokluba Ban iz Sesvet pri Zagrebu, med katerimi je imel najmlajši 49, najstarejši pa 68 let. Letalo je bilo v lasti podjet- nika in lastnika omenjenega kluba Josipa Crnčevica. Območje, na katerem so policisti našli rep in sedeže letala, je minirano in zelo težko dostopno, je dejal načelnik policijske uprave Lič-ko-senjske županije Željko Jurkovic. Poleg tega reševalce pri delu ovirajo tudi vremenske razmere na omenjenem delu Velebita, saj dež in nizka oblačnost otežujeta pregled območja iz zraka. Meteorologi so obenem za včeraj napovedali tudi snežne padavine. Gorska reševalna služba je sporočila, da nadaljujejo intenzivno preiskavo na štirih lokacijah na južni strani Velebita pri Vaganjskem vrhu. "Iščemo predvsem na južni strani, čeprav so dokumenti iz letala, ki smo jih našli na severni strani Vaganjskega vrha, za nas še vedno skrivnost," je dejal vodja gorskih reševalcev Vinko Prizmic. Letalo je prejšnji četrtek okoli 15. ure poletelo iz Lučkega pri Zagrebu proti Bakanjcu pri Zadru, pilot pa se je zadnjič oglasil, ko se je letalo nahajalo na območju Vaganjskega vrha, so še navajali hrvaški mediji. Hrvaški mediji so najprej poročali, da so bile v letalu tri osebe, potem pa se je izkazalo, da so bile štiri. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 11. februarja 2009 3 slovenska manjšina - Priporočilo paritetnega odbora Vidno dvojezičnost bi morali uveljaviti tudi v Špetru in Naborjetu Predsednik Bojan Brezigar vsekakor pozitivno ocenil ukrepa predsednika deželne vlade TRST - Nedavni ukrepi predsednika Dežele Renza Tonda o vidni dvojezičnosti predstavljajo dobro osnovo na poti izvajanja zaščitnega zakona. Tondo bo moral vsekakor pri svojih nadaljnjih korakih v odlok vključiti občini Naborjet in Špeter v videmski pokrajini ter odpraviti omejevalne ukrepe v tržaški in goriški občini, specifično v Trstu in Gorici. To je stališče paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki je pooblastil predsednika Bojana Brezigarja, da poseže tako pri Tondu, kot pri občinah, ki so izostale iz seznama t.i. vidne dvojezičnosti. Brezigar je na včerajšnji seji odbora pozitivno ocenil dejstvo, da je Tondo podpisal dva odloka o tem vprašanju. Glede vsebine je obžaloval, da so nekatere narodno mešane uprave izostale iz seznama in da je ponekod (v občinah Trst in Gorica) prišlo do omejevalnega tolmačenja predlogov paritetnega odbora. »Dekreta potrebujeta vsebinsko dopolnitev, ne morem pa obsoditi stališč predsednika FJK samo zato, ker je prisluhnil stališčem in predlogom občinskih uprav,« je poudaril Brezigar, ki se je navezal na svojo župansko izkušnjo v Devinu-Nabrežini. Predsednik paritetnega odbora si zamišlja izvajanje zaščitnega zakona sporazumno z župani in z občinskimi upravami, ne proti njim. Brezigar bo svoja prizadevanja usmerjal tudi na osnovi priporočila, ki so ga odboru predložili člani Livio Semolič, Stefano Pizzin, Maurizio Pessato, Mario Lavrenčič, Jole Na-mor, Livio Furlan, Giorgio Brandolin in Odorico Serena. Priporočilo izhaja iz ugotovitve, da pomenita Ton-dova odloka osnovo za izvajanje desetega člena zaščitnega zakona (javni napisi in toponimi). Predsednik deželnega odbora je dejansko upošteval predloge paritetnega odbora, a z dvema obžalovanja vrednima izjemama. Prva zadeva Špeter, Naborjet in videmsko pokrajinsko upravo, druga pa izvajanje vidne dvojezičnosti v občinah Trst in Gorica. Pokrajina Videm je na ozemlju, kjer živijo Slovenci, svoj čas postavila dvojezične cestne table, ponekod tudi v domačem beneškem narečju. Dvojezične table so postavili tudi na ozemlju špetrske občine, kjer je dvo-jezičnost določena v tamkajšnjem statutu. Slovenci živijo tudi v občini Naborjet, ki jo je predsednik Giorgio Napolitano vključil v seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon, ni je pa na seznamu vidne dvojezično-sti. V tem seznamu je Trbiž, zato je nerazumljivo, da je iz njega izpadel Naborjet, saj je to v nasprotju z obče priznano jezikovno homogenostjo Kanalske doline. Občina Špeter je septembra leta 2007 pristala na vključitev v seznam vidne dvojezičnosti, potem pa si je premislila. Desno usmerjena občinska uprava je lanskega novembra poslala Deželi dopis, v katerem izraža nasprotovanje izvajanju vidne ita-lijansko-slovenske dvojezičnosti. Ob tem dodaja, da je z denarjem iz zakona 482 (zaščita jezikovnih manjšin) postavila dvojezične cestne table. Tudi Občina Naborjet-Ovčja vas pravi, da je že izvedla vrsto pobud za zaščito Slovencev, ne pristaja pa na izvajanje člena o vidni dvojezičnosti. V tej občini namreč, poleg Slovencev, živijo tudi pripadniki furlanske in nemške skupnosti, zato bi lahko takšna večjezičnost ustvarila zmedo. Brezigar je včeraj kot priporočilo sprejel tudi stališče Damijana Paulina in Iva Jevnikarja, ki se tudi nanaša na vsebino Tondovih odlokov. Tudi Paulin in Jevnikar pozivata Bre-zigarja k ukrepanju za dopolnitev Tondovih odlokov. Predsednik paritetnega odbora je to obvezo sprejel, z izjemo kritik, ki sta jih omenjena člana odbora naslovila na predsednika deželnega odbora. S.T. Paritetni odbor za slovensko manjšino je včeraj obravnaval Tondova odloka o izvajanju vidne dvojezičnosti kroma paritetni odbor - Konvencija Sveta Evrope o varstvu manjšin Pri izvajanju zaščitnega zakona več senčnih, kot sončnih plati benečija - V nedeljo na Lesah v organizaciji KD Rečan Rock koncert Hrupno srečanje z znanimi mladimi beneškimi skupinami LESA - Kulturnemu društvu Rečan je beneška glasba zelo pri srcu, kar med drugim že dolgo dokazuje predvsem z organizacijo Sejma beneške pie-smi. Tokrat pa so se člani kulturnega društva odločili, da priredijo rock koncert, na katerem bodo svoje pesmi zapele mlade beneške skupine. Zanimiva prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali Hrupno srečanje - rumoroso incontro di giovani band, bo v nedeljo ob 17.30 v telovadnici na Lesah. Nastopile bodo domačim gledalcem, ki se bodo verjetno množično udeležili koncerta, dobro znane skupine Dsl, Sons of a gun, Shape, Cu- njari in BK Evolution. Skoraj vse so igrale med drugim tudi na zadnjem Sejmu beneške piesmi, ki je bil na sporedu konec novembra, skupina BK Evolution pa je pred kratkim izdala tudi novo zgoščenko KB Unplugged, ki je posvečena nepozabnemu Kekku Bergnac-hu. (NM) Predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar kroma TRST - Italija glede slovenske manjšine le delno izvaja svoje obveze do slovenske manjšine, ki izhajajo iz konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin. Tako meni paritetni odbor, ki je na včerajšnji seji odobril tozadevno stališče za italijansko notranje ministrstvo. Proti je glasoval edino Adriano Ri-tossa (Nacionalno zavezništvo), ki je predložil ločeno mnenje, v katerem zahteva preštevanje pripadnikov slovenske manjšine. Začnimo pri izpolnjenih obvezah zaščitnega zakona. Dokument omenja seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščita, odloka predsednika Dežele o vidni dvo-jezičnosti, ustanovitev deželne komisi- je za slovenske šole (njene pristojnosti so sicer nedorečene), podržavljenje špe-trske dvojezične šole in deželni zakon za Slovence. Paritetni odbor navaja na koncu dejstvo, da so nekatere lokalne uprave na osnovi državnega zakona 482 postavile dvojezične cestne table in smerokaze. Seznam neizpolnjenih obvez je kar dolg. Paritetni odbor med drugim navaja pomanjkanje zbirnega besedila vseh zakonskih določil, ki zadevajo manjšino, pomanjkljivo pisanje imen in priimkov na dokumentih, rabo slovenščine v javnih upravah, pomanjkljivo vidno dvojezičnost in neizpolnjene obveze za vračanje imovine. Nadalje (ne)priznanje Sindikata slovenske šole, volilno zakonodajo za državni parlament, pomanjkljiv organik za osebje slovenskih šol in ukrepi šolske ministrice Gelminijeve, ki ne priznavajo posebnih razmer slovenske šole. Paritetni odbor spominja notranje ministrstvo tudi na neizpolnjene zakonske obveze glede ustanovitve slovenske sekcije v sklopu tržaškega glasbenega konservatorija Tartini. Problemi se pojavljajo s financiranjem manjšinskih kulturnih ustanov (vlada je sicer v zadnjih finančni odlok vključila dodatni milijon evrov za Slovence, ki še čaka na odobritev v parlamentu) in z napovedanim krčenjem državnih prispevkov SSG in Primorskemu dnevniku. Paritetni odbor priporoča notranjemu ministrstvu, da v zvezi s to evropsko konvencijo prisluhne tudi mnenju deželne šolske komisije, posvetovalne komisije FJK za Slovence (slednja še čaka na formalno namestitev) ter najbolj reprezentativnih manjšinskih organizacij. S.T. Med nastopajočimi bo tudi skupina Sons of a gun, ki je med drugim nastopila tudi med lanskimi prireditvami ob praznovanju sv. Ivana v Srednjem (na posnetku) nm 4 Torek, 10. februarja 2009 GOSPODARSTVO finančna družba friulia - Ukrepi za zajezitev gospodarske krize Za mala in srednja podjetja petdeset milijonov evrov Od oktobra do januarja družba že pomagala desetim deželnim podjetjem v težavah TRST - Deželna finančna družba Friulia je od oktobra do januarja namenila 17 milijonov evrov za podporo podjetij, ki so se zaradi mednarodne gospodarske krize znašla v težavah, za pomoč malim in srednjim podjetjem Furlanije-Julijske krajine pa ima na razpolago 50 milijonov evrov. Podatke o protikriznih ukrepih Friulie je včeraj predstavil pooblaščeni upravitelj Federico Marescotti. »Veliko se govori o tem, kaj bi morala Friulia narediti v tem težkem trenutku. Dejansko pa smo aktivni že od jeseni,« je bil njegov kratek uvod. Deželna finančna družba sodeluje s svojim kapitalom v več kot sto podjetjih (v Italiji je to redkost). Njen kapital je junija znašal 278 milijonov evrov, 80-odstotni delež ima Dežela FJK. V zvezi z gospodarsko krizo, za kljubovanje kateri bo družba namenila malim in srednjim podjetjem (se pravi »motorju« deželnega gospodarstva) največ 50 milijonov, naj bi v letu 2009 izvedli od 25 do 27 posegov. »30% raz- gorica - Za FJK Ustanovili javno skupno prevozno podjetje GORICA - V Gorici so včeraj ustanovili skupno deželno javno prevozno podjetje, ki združuje Trieste Trasporti, Saf Udine, Atap Pordeno-ne e Apt Gorizia. Cilj novega podjetja je enoten nastop na evropskem razpisu za podelitev Pogodbe za deželni cestni in pomorski promet v obdobju 2011 do 2020. Novo podjetje, dejansko gre za zadrugo z omejeno odgovornostjo, so poimenovali Tpl Fvg Scarl, sedež pa ima v Gorici. Lastništvo je s 25-odstonim deležem za vsakega enakomerno porazdeljeno med vsa štiri sodelujoča podje-tja.Mauro Vagaggini, predsednik pordenonskega Atapa je predsednik nove družbe, podpredsednik je direktor Trieste Trasporti Piergiorgio Luccarini, pooblaščeni upravitelj pa Silvano Barbiero (Saf). Nova družba bo imela 1.900 zaposlenih, od katerih 1.420 šoferjev, 1.055 avtobusov za medmestni promet, 526 za mestni promet in 120 turističnih avtobusov. položljivega kapitala vlagamo v podjetja z manj kot 10 uslužbenci, 35% v podjetja z 10 do 50 uslužbenci, ostalo v večja podjetja,« je razložil Marescotti. Pogoji za financiranje so jasni: promet prosilcev ne sme presegati 10 milijonov evrov, v načrtu morajo imeti preoblikovanje podjetja v kapitalsko družbo, sedež ali vsaj operativna enota pa mora biti v deželi FJK. Marescotti je vsekakor pojasnil, da je predpogoj za sodelovanje podjetnikova pripravljenost vlagati v razvoj lastnega podjetja: »Sredstva, ki jih namenja Friulia, so manjši del razvojnega načrta, v katerem ima glavno vlogo podjetnik.« Podjetje, ki je v zadnjem letu zabredlo v krizo, mora biti načeloma zdravo in razpolagati z dobrim razvojnim načrtom. Prošnje zbirajo tudi na elektronskem naslovu: piano.pmi@friulia.it. Podjetja, ki so zaradi finančnih težav v zadnjih mesecih prejela sredstva Friulie, so: Stark iz Trivignana (2,5 milijona evrov), Leimholz iz Maniaga (1,1 milijona), ladjedelnice Serigi iz Ogleja Pooblaščeni upravitelj deželne finančne družbe Friulia Federico Marescotti kroma rS r I (0,6 milijona), Edil Leca (1,2 milijona), DT (1 milijon) in VDA iz Pordenona (0,3 milijona), Sacilese vetraria (0,6 milijona), Europolimeri iz Torviscose (1 milijon), Weissenfels z Bele peči (0,5 slovenija - Vpliv gospodarske krize Industrijska proizvodnja decembra nižja za 4% LJUBLJANA - Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je decembra glede na november lani znižala za štiri odstotke. Po podatkih, prilagojenih številu delovnih dni, je bila proizvodnja v medletni primerjavi nižja za 17,5 odstotka. Ob izločitvi vpliva števila delovnih dni je bila proizvodnja v letu 2008 za 1,9 odstotka nižja kot v letu 2007. Kot je včeraj objavil državni statistični urad, je bila proizvodnja industrijskih proizvodov in storitev lanskega decembra v primerjavi z novembrom nižja v predelovalnih dejavnostih (za 4,7 odstotka) ter v oskrbi z elektriko, s plinom in z vodo (za 1,9 odstotka). Višja je bila v rudarstvu, in sicer za 4,8 odstotka. Glede na začasne statistične podatke, prilagojene številu delovnih dni, je bila proizvodnja v letu 2008 v primerjavi s proizvodnjo v letu 2007 nižja v rudarstvu (za 1,6 odstotka) in v predelovalnih dejavnostih (za dva odstotka), v oskrbi z elektriko, plinom in vodo pa se je povečala (za 1,1 odstotka). Proizvodnja ob izločitvi vpliva sezonskih dejavnikov je bila decembra lani v mesečni primerjavi nižja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo in v proizvodnji proizvodov za investicije (za 12,1 odstotka oz. za 23 odstotkov), medtem ko se je proizvodnja proizvodov za široko porabo v tej primerjavi povečala (za osem odstotkov). Po podatkih, prilagojenih številu delovnih dni, je bila lanska industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 2007 nižja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo (za 2,9 odstotka) in v proizvodnji proizvodov za investicije (za 3,4 odstotka), proizvodnja proizvodov za široko porabo pa je bila nekoliko višja (za 0,3 odstotka). Zaloge industrijskih proizvodov so se po desezoniranih podatkih pri proizvajalcih decembra lani v primerjavi z novembrom znižale za 1,2 odstotka. V področju rudarstvo so se zaloge v tej primerjavi povečale za 39,2 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa so se za 1,5 odstotka znižale. Konec lanskega decembra so bile zaloge industrijskih proizvodov za 5,2 odstotka višje kot konec decembra 2007. (STA) slovenija - Prizadevanja za rešitev težav slovenskega gospodarstva GZS proti krizi s podporo podjetjem pri nastopu v tujini in črpanju sredstev LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v odgovor na finančno in gospodarsko krizo pripravila ukrepe, ki so osredotočeni na podporo podjetjem na tujih trgih, črpanje evropskih sredstev ter razvoj in spodbujanje inovativnosti. "To so ukrepi, v katerih vidimo priložnosti," je pojasnil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Slovenska podjetja morajo ob zaostrenih razmerah v razvitih zahodnih državah aktivneje iskati priložnosti na novih trgih. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani včeraj poudaril Aleš Cantarutti iz Centra za konkurenčnost pri GZS, naj bi v začetku marca zaživel strateški svet za internacionalizacijo, v katerega so povabili direktorje 30 največjih domačih izvozno-uvoznih podjetij. Povezovanje slovenskih podjetij za skupne nastope na tujih trgih naj bi krepili tudi v klubu izvoznikov, podjetjem pa nudili usposabljanje in aktivno podporo pri vstopu in poslovanju na tujih trgih. Skupaj z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije ter drugimi ustanovami bodo med drugim podpirali sejemske nastope v tujini. V GZS načrtujejo letos 16 obiskov gospodarskih delegacij v tujini, gostili naj bi deset tujih delegacij, pripravili pa bodo 50 različnih dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja. Eno od področij, kjer GZS vidi možnost za krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij, je okrepljeno črpanje evropskih sredstev. Poleg usposabljanja podjetij si GZS po besedah Canta-ruttija prizadeva za poenostavitev postopkov za prijavo in poro- čanje ter za povečanje sredstev za razvojne aktivnosti v podjetjih. Direktor Špice International Tone Stanovnik je pojasnil, da so v podjetju zgodaj prepoznali potrebo po geografski širitvi trga, povezava računalniških podjetjih pri GZS Zitex pa jim omogoča večjo prepoznavnost in prodornost pri nastopu v mednarodnem okolju. Vladi oz. izvajalcem razpisov za sredstva EU na ministrstvih je priporočil večjo inovativnost, saj Slovenija postopke za črpanje evropskih sredstev izvaja zelo konzervativno. "Izjemna birokracija je zamašila ta kanal," je opozoril. Z njim se je strinjal Tomaž Savšek iz TPV, ki je za večjo učinkovitost slovenskih podjetij pri pridobivanju evropskih sredstev predlagal dvostopenjski razpis. "Najprej naj se podjetja prijavijo z vsebino, če je ta tehnološko in razvojno prebojna, bi mu agent pomagal pripraviti popolno vlogo," je dejal. Obenem je predlagal združitev vseh agencij, ki podpirajo razvojno-raziskovalne projekte, v eno agencijo. Hribar Milič je opozoril, da gospodarstvo "v tem trenutku ni v najboljši kondiciji". Podaljševanje plačilnih rokov, ki se je začelo konec lanskega leta, bo podjetja udarilo v prihajajočih mesecih, obenem pa se bodo zaradi zmanjšanja naročil zmanjševali tudi prilivi. "Pravo krizo pričakujemo konec marca oz. v začetku aprila," je dejal. Gospodarstvo po njegovih besedah išče nove trge, izvaja racionalizacijo, tudi pri številu zaposlenih. Ukrep subvencioniranja delovnega časa "le blaži", kar se dogaja v dobrih podjetjih, ne bo pa prinesel olajšanja podjetjem, ki imajo težave z naročili. (STA) milijona) in družba Sintesi (5 milijonov), ki združuje štiri proizvajalce stolov iz Manzana. S slednjo investicijo je četverica podjetij, ki ji je grozil stečaj, obdržala 160 od 200 uslužbencev. (af) Delavcem v Renaultu v Sloveniji se ni treba bati za delovna mesta PARIZ - Delavcem v slovenski podružnici francoskega Renaulta se ni treba bati za delovna mesta, je včeraj v Bruslju menil slovenski finančni minister Franc Križanič. "Po zagotovilih odgovornih v Franciji ostaja ta tovarna pomemben del Rena-ulta," je povedal. "Dejstvo je, da avtomobilska industrija v Franciji zaposluje približno deset odstotkov delovne sile, torej je zelo pomemben sektor za francosko gospodarstvo, zato je šla francoska vlada proizvajalca avtomobilov direktno kreditirati," je minister pojasnil ukrepe francoske vlade, ki so v EU naleteli na številne kritike. Na sejmu Sam svoj mojster 26 tisoč obiskovalcev CELOVEC - V prestolnici Koroške se je v nedeljo končal sejem Sam svoj mojster. Obiskalo ga je 26.000 ljudi. Sodeč po odmevu med graditelji jih gospodarska kriza še ni prizadela, poslovodstvo sejma pa je zabeležilo prvi poslovni uspeh leta. S številom obiskovalcev so dosegli prag lanskega leta, povečal pa se je predvsem delež gostov iz Slovenije in Italije. Naslednji mednarodni dogodek na celovškem sejmišču je na sporedu 15. marca, ko se bo začel mednarodni sejem za gostinstvo in hotelirstvo Gast 2009. (I.L.) Manj poletov iz Celovca na Dunaj DUNAJ/CELOVEC - Avstrijska letalska družba AUA bo od prihodnjega meseca dalje zmanjšala število poletov iz Celovca na Dunaj in nazaj, ki jih ponuja v sodelovanju z letalskim prevoznikom Tyrolean. Kot so sporočili v ponedeljek, bodo od približno 800 letov letno ukinili približno 50 letov, in sicer v mesecih marec in april ter julija in avgusta. Letalska družba AUA bo varčevala tudi pri letališkem osebju v Celovcu in na ostalih letališčih v Avstriji. Varčevalni paket predvideva za prizadeto osebje delno brezposelnost in tudi nižjo plačo. Obseg varčevalnega paketa, ki ga je včeraj sprejel nadzorni odbor letalske družbe AUA, je vreden nad 200 milijonov evrov. (I.L.) EVRO 1,2967 $ -0,32 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. februarja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 10.02. 09.02. ameriški dolar 1,2967 1,3008 japonski jen 118,39 8 8598 119,21 8,8894 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 46,4113 63 1040 46,7135 63 2190 II lUlJjKa 1 ULilJa danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4526 087710 7,4520 0 87100 L/1 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ «rnna 10,5205 86410 u,o / VJVJ 10,4375 8,6620 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 28,020 1,561 27,799 1 423 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki Ti*\nnt" 15,6466 287,70 15,6466 287,90 1 1 la UL.G 1 J M 1LM IIIL poljski zlot 4,4495 1 5866 4,4835 1,5969 KC11 IOUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,9400 1,9558 1,9407 1 9558 uuiuai jm ictv romunski lev litY*\\/CK i ifac 4,2510 3,4528 4,2444 3,4528 IILUVJM iiidj latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7031 2,9208 0,7030 2 9170 Ulcl£.IIJjpJ ICal islandska krona ti lira 290,00 2,0990 290,00 2,0976 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,4380 7,4361 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,4468 1,2218 1,6862 198 libor (eur) 1,6587 2,9925 2,070 2,18 libor (chf) 0,31 0,505 0,643 0,948 euribor (eur) 1,668 1,989 2,069 2,177 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 22.821,32 € +520,76 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,33 IMTCDCI IDr»DA 1a3/i -0,35 +3 50 KRKA I UKA KOPER 58,76 24,73 -0,07 -0,36 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 167,95 278,22 -0,75 +0,82 TELEKOM SLOVENIJE 126,44 +0,97 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,83 DELO PRODAJA - ctni -0,39 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 _li"» «V NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imdtcct 9,31 +0,43 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! US Ml IB! IANA 49,89 12,30 +0,79 +2,24 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 236,85 -1,22 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 16,30 -0,37 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 10. februarja 2009 -2,35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,455 5,38 12 04 -0,61 -1,65 -1 31 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,30 1 03 -4,39 -0,48 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,11 0,95 +0,00 -2,59 EDISON ENEL ENI 4,57 1710 -2,82 -3,01 FIAT FINMECCANICA 4,46 1197 4,95 +0,08 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,77 2,07 -4,02 -2,47 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,42 1438 -1,72 -2,57 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,51 3,74 -2,87 -2,66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,09 1 38 -1,73 -1 22 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,24 9,57 +0,00 -3,82 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13,14 410 -5,33 -0,06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,41 1 09 +6,91 +6 13 TENARIS TERNA 8,92 2,47 +2,29 -0,20 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,41 9,35 +9,60 -1 22 UNICREDIT 1,41 +0,00 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 38,02 $ +1,25 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba ? SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.937,98 933,19 +0,14 -0,02 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.673,54 959,78 -0,96 +0,34 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.523,42 531 49 -0,70 -0,64 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 245,39 1.946,60 +0,78 +0,39 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.826,28 2.197,74 -2,54 -0,32 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.798,36 1.229,99 -4,50 -4,03 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 829,98 876,93 4.505,54 4.213,08 -4,59 +0,71 -3,46 -2 19 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.020,75 1.725,91 -3,64 -1 59 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 751,5 2.268,15 -1,26 -3,44 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.945,94 1.703,29 13.824,45 2.265,16 9.647,47 -0,28 +1,24 +0,40 +1,82 +0,66 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 11. februarja 2009 5 OGLEDALO Kaj me danes ločuje od cerkve Ace Mermolja 06r V času, ko rimsko-katoliška cerkev dokaj intenzivno posega v italijansko družbeno in politično življenje, bi rad zapisal, kaj me danes ločuje od nje. Ni prav, da se ljudje, ki se prepoznavajo v Kristusovem nauku nonšalantno vmešujejo v medijsko-politični cirkus, ki se cinično igra s telesom (in sedaj s smrtjo) Elua-ne Englaro in s čustvi njene družine. Ni prav, da škofje ploskajo Berlusconiju, ko med volilno kampanjo na Sardiniji sproža v naglici zakonski postopek "ad per-sonam', da bi preprečil zaključek vegetativnega življenja Eluane in izkoristi priložnost za institucionalni spor z Napolitanom, ker bi sam (Berlusconi) rad sedel na njegovem mestu. Ni prav, da Vatikan napada predsednika druge države, ker se po lastni dolžnosti postavlja v bran republikanske in, ne še, teokratske ustave. Kje sta usmiljenje in molitev? Kje je čistoča kraljestva z drugega sveta in kje resnica tega, kjer marsikdo v želji po oblasti in denarju gazi po blatu in to povsem nonšalantno in brezbrižno do življenja drugih. Ker se vse to dogaja z velikim hrupom, bom svoj odnos do cerkve opredelil čim jasneje. Ko pišem, je Elua-na odšla. Vsa vprašanja pa ostajajo odprta. Pri vprašanju, kaj me loči od rimske cerkve, izvzemam vero v boga. Katoliška ni edina cerkev, ki "skrbi" za vero, slednja pa lahko živi tudi mimo cerkva, čeprav je pomen inštitucij ogromen. V razmislek ne uvrščam zgodovine cerkve. Z zgodovino ne mislim na to, kar smo v šoli imenovali kot verouk, torej kanoniziran pogled na cerkev in vero. Kot posebna veda obstaja tudi zgodovina krščanstva, ki se pričenja s Kristusom in se nadaljuje z razvojem vere in nato cerkve. V okvir te zgodovine bi postavil še bi-blistiko, patristiko, to je spise cerkvenih očetov, mnoge dogodke, številne sekte ter najrazličnejše zapise in akte, ki so del zgodovine krščanstva. Ta zgodovina večkrat ne sovpada s kanoniziranimi krščanskimi resnicami, je pa pomembna, razvita z novimi dognanji in dokumenti ter nas vsestransko bogati. Vsekakor je zgodovina krščanstva eden izmed temeljev evropske in torej tudi moje kulture in civilizacije. Menim, da ljudje premalo vemo o krščanstvu in o tem, kako nas je zaznamovalo. V vprašanje, kaj me loči od cerkve in Vatikana, postavljam predvsem cerkveno delovanje v družbi, v politiki, v državnih ustanovah, ki so izven Vatikana. Pričel bi kar pri delitvi telesa od duha. To cezuro je prvi najjasneje in najgloblje utemeljil sv. Avguštin. Po dolgi, zapleteni in intelektualno izjemno intenzivni poti, ki ga je pripeljala do boga, je Avguštin dokaj logično (zanj in za prehojeno pot) opravil delitev med telesom in dušo. Naše bivanje na svetu je označil s pretresljivo oznako "živa smrt", saj se pravo življenje prične izven telesne in materialne "ujetosti" v bogu, ki je v vsem in nad vsem. Avguština je dolgo mučilo vprašanje, kakšna je podoba boga in je v zaključkih pristal na obstoječe, vseobsegajoče vendar povsem duhovno bit. Globlje je utemeljil tezo, da smo božja last, glede telesa in telesnosti pa se je Avguštin, ponovno z muko, pričel oddaljevati od užitkov, ki jih lahko prinaša telo s svojimi čuti. Obrazložil je osnovo cerkvene spolne teorije, kjer je spolnost lahko samo v funkciji pro-kreacije. Zadržanje je imelo usoden pomen vse do danes. Tu prihaja do prvih nesoglasij. Menim namreč, da sta telo in duša med sabo tesno povezani, da sta s svobodno voljo, ki jo priznava tudi cerkev, "moje" telo in duša na tej zemlji "moja" last. Ta "lastnina" ni brezmejna, saj jo omejujejo etične in moralne medčloveške domene, ki ločujejo dobro in zlo in niso "amo-ralne". Sama cerkev je glede telesa pogostokrat zašla v protislovja. Poznala je asketske in samo-mučeniške prakse, povzdignila je martirij v svetost, čeprav so mnoge takšne prakse poniževale telo in ne sodijo v moj in danes dokaj splošen moralni čut. Če je človek svet, je sveto tudi njegovo telo, saj smo celota in ne materialna kletka duhovne substance. Glede užitkov in spolnosti menim, da sodijo v naravno danost in da so naravni dar (božji?). Spolnost je pomemben del ljubezni med moškim in žensko in tudi med istospolnimi ljudmi. Perverzija je v mercifika-ciji telesa in v pornografiji, ne pa v spolnosti kot taki. Zato ne sprejemam tez, ki jih je v encikliki Humane vitae zapisal papež Pavel VI. V času nastanka encikli-ke se je cerkev srečala z novimi možnimi posegi znanosti in tehnike v spolno življenje in v prokreacijo. Odklonila je zato vsako umetno kontracepcijo in seveda splav. Zakon (v smislu poročenosti) je edini prostor spolnosti, ki pa je namenjena prokreaciji. Spolna abstinenca, ki je v tej luči nujna, je sestavni del zakonskega življenja. Splav, tudi v terapevtske namene, je prepovedan. Te teze so zame nesprejemljive. V sodobni družbi imajo svoje mesto tudi druga prepričanja, ki ne vidijo v spolnosti, kot sestavnemu delu ljubezni, greha. Ki menijo, da je umetna kontracepcija pridobitev za človeka in človeštvo, saj je v nerazvitih predelih sveta kontrola rojstev eno izmed sredstev za beg iz lakote, bolezni in iz nehumanih človeških razmer. Ni res, da je možno nekontrolirano razmnoževanje. V živalskem svetu se npr. ob preveliki množici istih živali sprožijo mehanizmi, ki reducirajo rodnost. Pogoj je seve- da ta, da človek ni zlomil naravnega ravnovesja, ki pazi, da je vse sorazmerno z možnostmi. Prekomerno število ljudi v določenih predelih planeta Zemlja ni ne naravno in ne vzdržno. Splav je boleča odločitev, zakoni ga ne zapovedujejo, ne smejo pa preprečiti ženskam, da se odločijo po lastni volji in možnostih. To velja toliko bolj v primerih terapevtskega splava, saj mora ženska odločiti, če je pripravljena tvegati lastno življenje ali bolnega otroka in življenje z njim. Ne politika in ne država nimata te pravice. Verniki lahko svobodno sledijo cerkvenemu nauku. Mislim pa, da je, glede na nizko demografsko rast v Italiji in v industrializiranem svetu, cerkveni spolni nauk problematičen za same vernike, ki so prisiljeni živeti v grehu. Cerkev ima tudi glede nekaterih drugih pomembnih etičnih in moralnih vprašanjih, ki jih sproža tehnoznanost, stališča, ki jih ne sprejemam. Mislim predvsem na cerkveno razumevanje nedotakljivosti človekovega življenja. Glede nedotakljivosti življenja je imela cerkev skozi stoletja zelo dvoumna stališča. Če je človek božja last, je po logiki nedotakljiv. Cerkev pa je pogostokrat spregledala ta princip: med križarskimi vojnami, med inkvizicijo, pri osvajanju Amerike, pri nejasnostih Vatikana, ko so ljudje umirali v nacističnih in fašističnih lagerjih. Glede zadnjega vprašanja ni bil Vatikan primerno jasen in sedanji papež se je znašel sredi nevihte, ker je rehabilitiral škofa, ki zagovarja, da so bila koncentracijska taborišča izmišljotina. Rehabilitacija štirih škofov ultrakonzervativne in protikoncilske (Vatikan II.) cerkve Marcela Lefevreja, ki je proizvedel prvi moderni cerkveni prelom, je vključila škofa in duhovnike, ki zanikajo obstoj holokavsta. Benedik XVI. se je moral razjasnjevati in obsoditi ho-lokavst, drugače bi tvegal katastrofo v odnosih z Judi. Lefevrovci osvajajo protislovna stališča. V Nemčiji se danes proti Ratzingerju mobilizirajo progresistični katoličani. Nadalje: cerkev veliko časa ni obsodila smrtne kazni in držav, ki jo predvidevajo v svojih zakonih (med njimi tudi ZDA, kjer predsedniki kličejo Boga, naj jim pomaga vladati). Kljub temu pa cerkev zelo aktivno posega v politiko za preprečitev splava, je proti umetnemu oplojevanju in znanstvenim manipulacijam z zarodki. Prav tako se cerkev bori proti vsaki obliki evtanazije. Nedvomno sta znanost in tehnika omogočila posege, ki postavljajo vsem ljudem nemajhna etična in moralna vprašanja. Ne strinjam pa se s cerkvijo, ko prepoveduje posege, ki gredo v smeri tega, kar je za človeka dobro. Splav ni dober, ampak sodi v že omenjeno pravico do svobodne izbire glede usode lastnega življenja in življenja "moje" kreature. Danes pa je npr. povsem jasno, da bodo nekatere bolezni (od raka do par-kinsona) ozdravljive le z globinskimi posegi v genetski ustroj človeka, v najmanjše delčke celice, skratka, v samo naravo telesa. Nekaj drugega so bili nacistični poskusi, da bi umetno ustvarili popolno (arijsko) raso. Skratka, tudi pri dokaj občutljivih posegih znanosti obstaja razmejitev med dobrim in zlim, ki ni le v cerkveni resnici. V tem okviru, ki ga določa nova tehnologija, postaja pomembna pravica do častne in humane smrti. Moderne tehnologije omogočajo živeti preko mej, ki jih daje narava. Človek ima pravico do dostojnega življenja in do dostojanstvene smrti. Zato se ne strinjam s cerkvijo, ko brani umetno ohranjanje življenja, umetno prehrano ljudi v popolni komi tudi takrat, ko ti ljudje niso sposobni ne zavesti in niti odločanja, ampak živijo vegetativno. Bolnišnice ne smejo postati mučilnice, človek ima pravico, da se odloči za smrt (ali o njem njegovi najbližji), ko je v bistvu le še bionično bitje. Zagovarjam torej biološki testament in odklanjam možnost, da bi na mojem telesu preizkušali učinkovitost nove aparature, ki so jo ravnokar kupili. Odklanjam trpljenje kot "dar', saj je Kristus umrl, da bi nas rešil trpljenja in ne zato, da bi nam ga povečal. Cerkev je tako ponovno dvoumna, ko preprečuje umetno oplojevanje in obenem zagovarja umetno življenje. Oboje omogoča izključno tehnologija. V bistvu odklanjam mik, ki ga ima tudi za katoliško cerkev martirij, ki se uveljavlja v muslimanskih sektah. Toliko bolj odklanjam tovrstna vsiljevanja družbi, politiki in državi. Nedotakljivost človekovega življenja je pomemben princip proti nasilju, obstajajo pa različne oblike nasilja, tudi tiste, ki jih nad človekom opravljajo inšti-tucije: državne in cerkvene. Zato zagovarjam etiko nenasilne družbe, ki je mila do človeka in njegovega življenja in to v vseh smislih. Odklanjam dogme, fun-damentalizme in strogosti, ki vsiljujejo duši in telesu nepotrebno askezo, muke in nepotrebne odpovedi. Toliko huje je, če posegajo v zadnje človekove odločitve državni zakoni, saj človek ni niti državna last. To in še kaj pa me danes ločuje od cerkve. Sprašujem se: ni morda stvar napuha in volje do moči, ko je cerkev v Italiji zadovoljna, da njena načela brani politika, ki je po svoji praksi hedonistična, pridobitniška in pogansko materialistična, kot je danes tista, ki vodi državo in ima svojega mesijo v materialno "preobremenjenemu" Ber-lusconiju? Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Vzgojni prijemi »V znamenju knjige in puške se začne šolsko leto, ki se ujema s fašističnim naborom. V imenu Boga in Italije prisegam, da bom izvrševal dučejeve ukaze in da bom deloval z vsemi svojimi močmi in, če je treba, umrl za idejo fašistične revolucije.« Ko je mali Tržačan Nereo (zaradi »privacy« ne bomo izdali njegovega priimka), ki je obiskoval tretji razred osnovne šole, napisal v svoj zvezek te besede (besedo »umrl« je pomotoma izpustil), je že tekla pogubna druga svetovna vojna. Šlo je za predmetni, »vojni zvezek«, v katerega so dučejevi šolarčki prepisovali s table vse, kar je nanjo napisal učitelj takratne državljanske oziroma fašistične vzgoje. Država se je namreč takrat istovetila s fašizmom. Prepričani smo, da se je Nereo do neke mere nalezel takratnih parol. Otroci običajno nimajo dovoljšnega znanja, izkustev in kritičnega čuta, da bi jih taki vzgojni prijemi vsaj deloma ne zaznamovali za vse življenje. Sicer v drugih režimih - časovno prejšnjih ali poznejših, po vsebini pa takšnih ali drugačnih - ni bila metoda in-doktriniranja nič drugačna. PREJELI SMO 10. februar -dan miru in sožitja 10. februarja 1947 - dneva podpisa pariške mirovne pogodbe z Italijo - se Slovenci kot del zmagovite protinacifašistične zavezniške fronte v II. svetovni vojni, spominjamo kot mednarodnega državnega akta, ki je odpravil krivično rapalsko mejo in omogočil vrnitev okupirane Primorske matičnemu narodnemu telesu. Italijo pa je Pariška mirovna pogodba med drugim zavezala, da se kot pre-maganka odreče fašistični ideologiji in organizacijam ter zagotovi sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinom proti miru in človeštvu. Na tem mednarodnem aktu in drugih, izpeljanih iz njegovih določil, temelji povojni mir v Evropi in izvira položaj osvobojene in suverene Republike Slovenije, kakor tudi meddržavni soseski odnosi med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo. Današnja Italija sprejema Pariško mirovno pogodbo kot krivico za njene nacionalne interese, predvsem rapalsko mejo, ki se ji noče odkrito odreči. Dan njenega podpisa, 10. februar, je v ta namen obtožujoče proglasila za državni praznik spomina na foj-be in eksodus italijanskega prebivalstva iz Istre kot žrtve slovanskega krvoločnega nasilja, etničnega čiščenja in ekspanzionizma. K taki opredelitvi je pred tremi leti še posebej pridal govor italijanskega predsednika Napolitana, ko krivce za vojna nasilja obtožuje žrtve tega nasilja, ko žrtve proglaša za krvnike! O fašizmu in njegovih zločinih pa ničesar! Na tako potvarjanje zgodovinskih dejstev in obtožbe, ki jih predsednik Napolitano do danes ni preklical ali popravil, se je slovenska javnost odločno odzvala. Še bolj prizadeto pa smo protestirali primorski Slovenci in borci NOB! Naš odgovor je bil: Nikoli ne bomo pozabili! Ne bomo pozabili prvih fašističnih van-dalskih dejanj, požiga Narodnega doma v Trstu 1920. leta in drugih razdejanj sistematičnega nacionalistično-fašističnega terorja, sodnih procesov Posebnega sodišča za varstvo države, ki je od 1927. do 1941. leta na 131 procesih obsodilo 442 Slovencev in Hrvatov na 4.893 let in izreklo 42 smrtnih kazni z osem usmrčenimi slovenskimi rodoljubi. Ne bomo pozabili kraljevsko-fašistične okupacije aprila 1941. leta, koncentracijskih taborišč Raba, Gonarsa, Renicija in številnih drugih, pobojev in streljanja talcev, Gramozne jame, požigov domov in vasi, Ustja na Vipavskem in še nešteto drugih. Po ukazu Mussolinija v Gorici: »Pobijte vse moške te preklete rase!« in navodilu generala Robottija: »Ubija se premalo!«, so italijanski okupatorji usmrtili 1.569 Slovencev in Slovenk. Skupno število člove- ških žrtev na Primorskem pa je znašalo 14.658, oziroma 5,6 % vsega prebivalstva! Kljub obveznostim, ki jih je Italiji določila mirovna pogodba, nihče izmed 800 Združenim narodom prijavljenih italijanskih vojnih zločincev (razen enega) ni prišel pred zasluženo sodišče. Tudi noben italijanski državnik še do danes ni obžaloval in se opravičil za okupacijo in z njo vsemu slovenskemu narodu prizadeto zlo! Slovenci obžalujemo in obsojamo tragične pojave maščevanja in zločinov, katerih žrtve so bili po vojni nedolžni pripadniki italijanske narodnosti. Bojimo pa se, da bomo enakih provo-kativnih obtožb in netenja medsebojne nestrpnosti deležni vse dokler ne bodo v Italiji tako kot v Sloveniji uradno objavili Poročila slo-vensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih 1880 - 1956 - sporazumnih ugotovitev, ki dejstva preteklosti postavljajo na pravo zgodovinsko mesto! Da pa prav izkrivljena dejstva in pot-varjanje zgodovinske resnice služijo stalnici italijanske politike dolgoročnih interesov in ciljev, nakazuje stopnjujoče se ponavljanje kampanje o moralnem dolgu Slovenije in Hrvaške zaradi genocida nad Italijani samo zato, ker so bili Italijani. Ob tem ne velja prezreti prizadevanj italijanske politike o tako imenovani nadgradnji Osimskih sporazumov na račun sprejetih in veljavnih mednarodnih sporazumov, položaja in pravic slovenske manjšine kakor tudi prikritega poskusa omejevanja slovenske suverenosti z dodeljevanjem italijanskega državljanstva slovenskim državljanom na območju pod Italijo okupiranega Slovenskega Primorja. Zanemariti tudi ne velja spora med Slovenijo in Hrvaško kot »pomožnega orodja« italijanske diplomacije in njenih interesov v odnosu do obeh sosednih držav v njunem prostoru. Iskreno podpiramo nedavno izjavo Predsednika republike dr.Danila Türka o etičnem deficitu Italije v zvezi z zgodovinsko dediščino fašizma in o potrebi utrjevanja prijateljstva in bratstva med sosednima narodoma! 10. februar - dan podpisa Pariške mirovne pogodbe z Italijo 1947. leta naj bo za Slovenijo in še posebej za Slovenske Primorce stalni zgodovinski DAN NAŠEGA SPOMINA na genocidno nasilje italijanskega fašizma nad slovenskim narodom, na žrtve fašističnega terorja, na mir in svobodo, pridobitve, izvo-jevane s protifašističnim narodnoosvobodilnim bojem, naj bo klic protifašizma, dejavnik odprtosti v skupnem soseskem prostoru za sožitje in prijateljske odnose ter medsebojno hu-mano-kulturno spoznavanje, vplivanje in sodelovanje! Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper Č—/ Časnikar Enrico Mentana 6 Sreda, 11. februarja 2009 KULTURA / primer englaro - Včeraj obducirali truplo v ponedeljek umrle pacientke po 17 letih kome Eluano bodo pokopali v Paluzzi Napolitano: Potreben je razmislek Parlament naj bi v kratkem odobril zakon o biološki oporoki - Jutri manifestacija Demokratske stranke televizija Bolj kot Eluana, Federica! V nepredstavljivem, nedostojnem ponedeljkovem televizijskem ženskem dvoboju med shirano, izmučeno, končno odrešeno Eluano in bujno raslo blon-dinko Federico je zmagala slednja. Njen odhod iz umetne hiše Velikega brata je zbral pred TV ekrani rekordnih 7 milijonov 900 tisoč gledalcev, skoraj dvakrat več (4 milijone 300 tisoč) od dokončnega odhoda Eluane Englaro s tega sveta, ki mu je vedno prisotni Bruno Vespa posvetil posebno izdajo svoje paradne oddaje od televizijskih vrat do vrat. Moška »žrtev« dvoboja je bil Enrico Mentana, založniški direktor Ber-lusconijevega Canale 5, ki mu ni uspelo prepričati založnika (in bogatih sponzorjev), da bi za en večer vendarle utišali kraval vse bolj razgaljenih mladcev in mladenk Velikega brata in se spoštljivo zazrli v misterij življenja in smrti. Italijanske gledalce je bolj kot poslednja dilema in vse, kar se je ob njej humanega in nehumanega zgodilo, očitno zanimalo resničnostno aktualno vprašanje, ali bo Federica izključena iz najbolj gledane italijanske hiše, potem ko je pred dnevi zalučala kozarec v soigralca. Veliki brat je ves teden s TV vložki in reklamo umetno tempiral dogodek tako, da je ustvaril pričakovanje, ki ga je bilo treba potešiti. Še Orwell bi mu čestital. Podobno, a z drugačnim, človeškim nabojem, je bilo - po drugi strani - pričakovanje o razpletu življenjske zgodbe Eluane Englaro. Nitki resničnega življenja in umetno ustvarjene radovednosti sta se v istem večeru pretrgali. In zgodilo se je, da so se preko TV ekranov iskrene solze pietete premešale z lažnim vzdihovanjem za izgubljenim televizijskim rajem. Gledalci na Škornju so bolj verjeli slednjim. Kar sploh ne čudi. V družbi, ki poveličuje nališpano lepoto, silikonsko privlačnost in uspeh za vsako ceno, je bila živa Federica mnogo bolj resnična od krhke, poražene, že davnaj mrtve Eluane. M.K. Posmrtne ostanke Eluane so včeraj iz videmskega zdravilišča La Quiete prepeljali v bližnjo bolnišnico Santa Maria della Misericordia za obdukcijo ansa VIDEM, RIM - V videmski bolnišnici Santa Maria della Misericordia so včeraj popoldne obducirali truplo 38-let-ne Eluane Englaro, ki je umrla v ponedeljek ob 19.35 (in ne ob 20.10, kot so prvotno sporočili) po 17 letih vegetiranja v komi v bližnjem zdravilišču La Quiete. Tik pred tem je truplo obiskal njen oče Beppino Englaro. Iz Lecca, kjer živi, je prišel v prvih popoldanskih urah skupno z ženo Saturnio, ki je sicer hudo bolna. Ob tem se je razvedelo, da bodo Eluano pokopali v Paluzzi v Karniji, od koder prihajajo Englarovi. Ležala bo v grobu ob svojem starem očetu Giobat-ti. Sicer pa jo bodo na očetovo željo poprej kremirali. Pogreb bo strogo zasebne narave, posmrtne ostanke pa bo blagoslovil krajevni župnik Tarcisio Puntel. Včeraj je močno odjeknilo pričevanje televizijske novinarke RAI Marinelle Chirico iz Trsta, ki je v nedeljo kot družinska prijateljica lahko pogledala Elua-no. »Videti jo na postelji je bilo pretresljivo. V primerjavi s slikami, ki jih vsi poznajo, je bila neprepoznavna,« je dejala. »Bila je popolnoma negibna, bolničarji pa so jo morali vsaki dve uri premeščati, da bi preprečili nastanek ran od ležanja. Ušesa je imela ranjena, saj ta del telesa ni bilo mogoče zaščititi,« je pristavila. Kaže, da obdukcija ni ugotovila nobene anomalije pri smrti Eluane Englaro. Razvedelo pa se je, da je vi-demska zdravniška zbornica uvedla postopek proti zdravnikom, ki so sodelovali pri odklopu Eluane od naprav za umetno hranjenje. Kaže, da gre za dolžnostno preverjanje, ali so ravnali v skladu s kodeksom medicinske deon-tologije. Polemike, ki so se v ponedeljek po Eluanini smrti izredno zaostrile, so se včeraj nekoliko pomirile. Predsednik republike Giorgio Napolitano je na včerajšnji slovesnosti ob dnevu spominjanja na žrtve fojb in eksodusa povabil vse k skupnemu razmisleku. Državnemu poglavarju se je včeraj javno opravičil načelnik skupine Ljudstva svobode v senatu Maurizio Ga-sparri, ki je v ponedeljek zvečer Napolitana obtožil, čeprav ne poimensko, da je kriv za Eluanino smrt, ker ni hotel podpisati vladnega odloka proti prekinitvi umetnega hranjenja. »Nobenega nisem hotel žaliti, še najmanj predsednika republike, ki ga spoštujem; če pa sem ga žalil, se mu opravičujem,« je povedal v izjavi za tisk. Gasparrija je med drugimi že v ponedeljek ošvrknil njegov donedavni strankarski vodja, sedanji predsednik poslanske zbornice Gian- franco Fini, ki je dejal, da bi se moral Gasparri naučiti, kako se drži jezik za zobmi. Medtem je senat umaknil iz obravnave zakonski osnutek proti prekinitvi umetnega hranjenja bolnikov, ki niso v stanju skrbeti zase. Na predlog desne sredine pa je odobril resolucijo s podobno vsebino. V tistem delu, ki govori proti prekinitvi umetnega hranjenja, so jo poleg senatorjev desne sredine podprli tudi štirje predstavniki Demokratske stranke (Rutelli, D'Ubaldo, Baio in Gustavino). Senat se je s tem tudi obvezal, da bo v roku dveh tednov začel obravnavati na plenarnih zasedanjih zakonski predlog o biološki oporoki, ki naj bi spoštoval nakazano načelo. Sicer pa se včeraj polemike niso povsem polegle. Razni predstavniki Vatikana oz. Katoliške cerkve so ponovili, da Eluana ni umrla, pač pa je bila umorjena. Beneški župan Massimo Cacciari je ob tem vzkipel. »Kdor to trdi, ni šakal, ampak je preprosto neumen,« je dejal. Jutri pa bo Demokratska stranka priredila v Rimu manifestacijo v obrambo ustave in proti napadom na predsednika republike. Manifestacija bo na Trgu Santi Apostoli z začetkom ob 18. uri, na njej pa bo govoril bivši predsednik Oscar Luigi Scalfaro. prelomil z Mediasetom RIM - Televizijski časnikar in voditelj Enrico Mentana ne bo več delal na televizijskih mrežah Ber-lusconijevega Mediaseta. Do preloma je prišlo v ponedeljek, ko je Mentana brez uspeha predlagal, da bi mreža Canale 5 posvetila izredno oddajo Matrixa smrti Elua-ne Englaro. Toda vodstvo mreže je predlog odbilo in raje poslalo v eter Velikega brata, kot pišemo na drugem mestu. Zaradi tega je Mentana odstopil kot založniški direktor mreže Canale 5, vodstvo mreže pa je njegov odstop sprejelo. Časnikarji televizijskega dnevnika TG5 in televizijskih novic Videonews so v znak solidarnosti z Mentano soglasno oklicali stavko za torek, 17. t. m. Istat beleži hud padec industrijske proizvodnje RIM - Proizvodnja italijanske industrije je v lanskem decembru padla za 12,2 odstotka v primerjavi z decembrom leta 2007, v primerjavi z lanskim novembrom pa za 2,5 odstotka. To ugotavlja italijanski statistični zavod Istat, ki tudi opozarja, da je bila celotna lanska italijanska industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 2007 nižja za 4,3 odstotka, kar predstavlja največji padec od leta 1991. Še posebej trpi avtomobilska industrija, ki je v lanskem decembru v primerjavi z decembrom leta 2007 zabeležila kar 48,9-odsto-tni padec. V lanskem letu pa se je proizvodnja avtomobilov v primerjavi z letom 2007 znižala za dobrih 18 odstotkov. Črnoglede so tudi napovedi Zveze italijanskih industrialcev Confindustrie: njen študijski center namreč opozarja, da zaradi krize in padca industrijske proizvodnje utegne italijanski bruto domači proizvod v letošnjem letu pasti tudi za 2,5 odstotka. Romunija: italijanska vlada poziva k ksenofobiji BUKAREŠTA - Romunski zunanji minister Cristian Diaconescu je v izjavi za romunski državni radio obžaloval, da nekateri predstavniki italijanske vlade pozivajo k kse-nofobiji. Obsodil je kazniva dejanja, ki so jih v Italiji zagrešili njegovi sodržavljani, istočasno pa tudi tiste italijanske politike, ki krivdo posameznikov zvračajo na ves romunski narod. »Tako obnašanje ni evropsko,« je podčrtal Diaconescu in obžaloval, da skupina kriminalcev škodi ugledu Romunije v svetu. kitajska - Priznanje prejel tudi v Benetkah Častno meščanstvo Rima dalajlami razburilo Peking PEKING - Potem ko je tibetanski duhovni voditelj dalajlama v ponedeljek postal častni meščan Rima, so oblasti v Pekingu včeraj opozorile, da utegne odločitev rimske občine škoditi odnosom med Kitajsko in Italijo. Italijanska vlada je medtem včeraj potrdila svojo »močno podporo« politiki ene Kitajske. »Izražamo močno nezadovoljstvo in ostro nasprotovanje ... Upamo, da bo italijanska stran pomisleke Kitajske vzela resno in nemudoma sprejela učinkovite ukrepe za odpravo negativnih posledic ter zaščito dobrega razvoja dvostranskih odnosov,« je sporočila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu. Kakšne ukrepe točno Kitajska pričakuje od Italije, Jiangova ni pojasnila, so pa na italijanskem zunanjem ministrstvu že potrdili »močno podporo italijanske vlade politiki ene Kitajske« ter pojasnili, da delujejo mestne oblasti neodvisno od vlade. »Italijanska mesta so avtonomna in sprejemajo Dalajlama Tenzin Gyatso ansa odločitve povsem neodvisno od vlade,« so sporočili z ministrstva. Dalajlama je v ponedeljek prejel častno meščanstvo Rimav znak priznanja za nenasilno delovanje za neodvisnost Tibeta in za spoštovanje človekovih pravic. Podobno priznanje je včeraj prejel v Benetkah. Tibetanski duhovni voditelj pa je včeraj v Baden Badnu v Nemčiji pred približno 600 povabljenimi gosti prejel tudi prestižno nemško medijsko nagrado, ki jo od leta 1992 podeljujejo osebam, ki so pomembno vplivale na družbeno in politično življenje. obletnica - 11. februarja 1929 podpisali lateranske sporazume Razstava, simpozij in koncert ob 80-letnici ustanovitve Vatikana VATIKAN - Danes bo minilo 80 let od podpisa lateranskih sporazumov med Svetim sedežem in Italijo, na podlagi katerega je 11. februarja leta 1929 nastala Vatikanska mestna država. Sveti sedež je ob tej priložnosti pripravil različne slovesnosti, med drugim razstavo o Vatikanu, znanstveni simpozij in koncert irskih glasbenikov. Sporazumi, ki sta jih podpisala fašistični diktator Benito Mussolini in državni tajnik tedanjega papeža Pija IX. Pietro Gasparri, so med drugim določili ozemeljsko neodvisnost vatikanske države, priznavali popolno suverenost Svetega sedeža nad 23 objekti znotraj Rima in pet zunaj njega ter opredeljevali odnose med vlado in Cerkvijo v Italiji. Prav tako so sporazumi Svetemu sedežu zagotovili odškodnino za izgubo papeške države leta 1870, ko je zaradi oblikovanja združenega kraljestva Italije prišlo do njene ukinitve, ter dobavo vode in elektrike. Z ustanovitvijo Vatikana, ki je ta- ko postal subjekt mednarodnega prava, sta Sveti sedež in Italija dokončno zgladila spor, znan kot "rimsko vprašanje", ki je nastal zaradi ukinitve papeške države. Po podpisu sporazumov je papež Pij XI. dejal, da je sklenjeni dogovor "Italijo vrnil Bogu, Boga pa Italijanom". Kot je konec konec januarja napovedal predsednik uprave Vatikana, kardinal Giovanni Lajolo, bo Vatikan obletnico svoje ustanovitve obeležil s tremi osrednjimi dogodki. Danes bodo v levem krilu kolonade na Trgu sv. Petra odprli razstavo, ki bo prikazovala nastanek vatikanske države in njeno spreminjanje skozi čas. Razstava, na kateri bodo na ogled tudi lateranski sporazumi v izvirniku, bo odprta do 10. maja. Od jutri do sobote bo v lateranski palači, kjer so bili podpisani lateranski sporazumi, in v novi sinodalni dvorani v Vatikanu potekal simpozij z naslovom Majhno ozemlje z velikim poslanstvom. Udeležence bo ob koncu simpozija sprejel tudi papež Benedikt XVI. Tretji večji dogodek, s katerim bo Vatikan obeležil obletnico ustanovitve, bo koncert v dvorani Pavla VI., na katerem bosta danes stolni zbor iz Dublina in orkester irske RTV izvedla Hendlov oratorij Mesija. Koncerta se bo udeležil tudi Benedikt XVI. 18. februarja, na dan 25. obletnice spremembe konkordata, po katerem je leta 1984 katoliška vera prenehala biti državna, kot je to določal prvi dogovor, sklenjen leta 1929, se bodo predstavniki Vatikana na italijanskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu sestali z visokimi političnimi predstavniki Italije. Slovesnosti naj bi se udeležil italijanski predsednik Giorgio Napolitano, premier Silvio Berlusconi in papežev državni tajnik Tarcisio Bertone. Kot je v uvodniku v vatikanskem polurad-nem glasilu L'Osservatore Romano zapisal urednik časopisa Giovanni Maria Vian, so odnosi med Italijo in Vatikanom danes "odlični" ter bi jih lahko imeli za vzor. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it / TRST Sreda, 11. februarja 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 10. februar - Svečanost na Kvirinalu ob prisotnosti predsednika republike Napolitano: Italija ne pozablja na krivice, prizadejane Slovencem Ne more pa pozabiti na trpljenje Italijanov - Spomin na izkušnjo fašizma - Pozitivno o Türkovem pojasnilu Italija ne pozablja na krivice, ki jih je pod fašizmom in med drugo svetovno vojno utrpela slovenska manjšina, prav tako pa ne more pozabiti trpljenja, ki so ga utrpeli Italijani brez vsake krivde. Tako je na svečanosti ob dnevu spominjanja na fojbe in ekso-dus, ki je potekala včeraj na rimskem Kviri-nalu, dejal predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je podelil spominske kolajne svojcem 34 žrtev povojnih pobojev. Na slovesnosti, ki so ji med drugimi prisostvovali predsednika senata in poslanske zbornice Renato Schifani in Gianfranco Fini, predstavniki ezulskih združenj in tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, je Napolitano poudaril, da ni razlogov za polemike proti Italiji, ki se je vrnila k demokratičnemu življenju tudi zahvaljujoč se pogumu in žrtvi članov protifašističnega odporniškega gibanja in ki želi živeti v miru in sodelovati z no-vonastalimi demokratičnimi državami na njenih mejah. Dan spominjanja je namreč odgovor na zahtevo po človeškem in institucionalnem priznanju, na katerega se je čakalo predolgo, to pa nima nič z zgodovinskim revizionizmom, revanšizmom in nacionalizmom: »Spomin, ki ga negujemo, je predvsem spomin na trdo izkušnjo fašizma in zgodovinskih odgovornosti fašističnega režima ter njegovih napadalnih in vojnih pustolovščin,« je opozoril Napolitano in pri tem omenil enajsti člen ustave, ki zavrača vojno. »Ne pozabljamo in brišemo ničesar: niti trpljenja, ki je bilo prizadejano slovenski manjšini v letih fašizma in vojne. Seveda pa ne moremo pozabiti trpljenja, do grozljive smrti, ki je bilo prizadejano Italijanom, ki so bili popolnoma brez vsake krivde. In ne moremo ne čutiti bližine s tistimi, ki so vsekakor trpeli izkoreninjenost, kar je prav, da se popravi z objektivnim zgodovinskim pregledom in z ovrednotenjem kulturnih identitet, jezikov in tradicij, ki jih ni mogoče izbrisati. Nobene identitete ni mogoče žrtvovati ali držati na obrobju združene Evrope, ki želimo, da raste tudi skupaj z demokratično Slovenijo in Hrvassko,« je dejal Napolitano, katerega veselijo pojasnila slovenskega predsednika Danila Türka. Nove generacije ne smejo dopustiti, da na prijateljstvo med državama vplivajo krivde in delitve preteklosti, je prepričan Napolitano, ampak morajo delati za resnico in pravico v duhu miru in evropske integracije, pri čemer naj počastijo spomin na žrtve in bolečino preživelih s pogledom v prihodnost. Predsednik države Napolitano ansa ■■ I 'i M Ettore Rosato (DS): Ezulom je treba zagotoviti konkretno odškodnino »Še dolga je pot do tega, da bo tragedija fojb in ezulskega ek-sodusa dokončno prišla v zgodovinsko in moralno zavest italijanske države.« To je poudaril včeraj poslanec Demokratske stranke in član odbora za varnost republike Copasir Et-tore Rosato v okviru komemoracij ob dnevu spominjanja. Ko-memoracije so zelo pomembne, toda italijanski mediji bi morali uporabljati italijanska imena za kraje v Istri in v Dalmaciji, v katerih so živeli ezuli, je povedal in dodal, da jim je treba tudi zagotoviti konkretno odškodnino oz. vrnitev imovin. Pobude Občine Devin-Nabrežina ob dnevu spominjanja Devinsko-nabrežinska občinska uprava bo komemoracijo ob dnevu spominjanja priredila v nedeljo, 15. februarja. Ob 11. uri bo v Naselju sv. Mavra maša v cerkvi sv. Frančiška. Ob 16.30 bodo v Ribiškem naselju položili venec ob spomeniku Istria nobilissima, ob 17. uri pa bo v župnijski dvorani predstavitev in predvajanje zgodovinskih filmskih posnetkov. ljubljana - Po nemški izdaji iz leta 2007 Včeraj v slovenščini izšel zbornik Fojbe. Primer psihopatološke recepcije zgodovine V Sloveniji je na dan, ko se v Italiji obeležuje dan spomina na fojbe, izšel zbornik, ki poskuša pri predstavitvi dogodkov, povezanih s fojbami, preseči dosedanjo enostranskost zgodovinopisja na tem področju in njegove nacionalne okvire, so na predstavitvi povedali avtorji. Zbornik je plod sodelovanja zgodovinarjev, filozofov in psihoanalitikov.Zbor-nik Fojbe. Primer psihopatološke recepcije zgodovine, ki je leta 2007 že izšel v Nemčiji, prinaša besedila strokovnjakov s področij zgodovine, filozofije in psihoanalize, ki delujejo v slovenskem in italijanskem prostoru. S tovrstno sestavo so po besedah ene od urednic, italijanske zgodovinarke Luise Ac-cati, poskušali preseči nacionalistične okvire in občutke, ki preprečujejo »hladno preučevanje« dogodkov, ki je v resnici potrebno. Kot v uvodni besedi pojasnjuje druga urednica, psihoanalitičarka Renate Cogoy, so se pod imenom fojbe v zgodovino zapisali dogodki proti kon- cu druge svetovne vojne, ki so se zgodili v severovzhodnem mejnem področju Italije, v Sloveniji in na Hrvaškem. Takrat je prišlo do pobojev tudi civilnega prebivalstva, katerih trupla so nato odstranili v skalnata kraška brezna, imenovana fojbe. Eden izmed avtorjev, slovenski filozof in sociolog Igor Pribac, je včeraj pojasnil, da knjiga ne prinaša novih zgodovinopisnih spoznanj glede teh dogodkov, temveč je oblikovana v zvezi z usodo teh dejstev v Sloveniji, Italiji ter evropski javnosti. Avtorji knjige so si za najpomembnejši cilj postavili izvzeti zgodovino manipulaciji politike in okrepiti glasove, »ki v medsebojnem prepoznanju odgovornosti in vpletenosti vidijo pot in izhod, ki vodi k mirnemu sožitju«, je dejala Accatijeva. Ob tem je kot zgled odgovornega in resnicoljubnega odnosa do zgodovine, ki se loči od manipulativnega, izpostavila nedavno potezo nemške kanclerke Angela Merkel, ki je papeža Benedikta XVI. s pozivom, naj se jasno iz- jasni glede zanikanja holokavsta s strani britanskega škofa, opozorila, naj ne podcenjuje pomembnosti in odgovornosti glede zavajanja v zvezi z zgodovino. Še ena avtorica, zgodovinarka Marta Vergi-nella, je pojasnila, da je knjiga nastala predvsem ob burnih odzivih na italijanski film Srce v breznu. Članki v zborniku na film gledajo kot na poljudno predstavitev polpretekle zgodovine, ki s svojim poenostavljanjem in enostranskostjo opozarja na nevarne posledice instrumentalne politične rabe zgodovine. Pri ustvarjanju zbornika, ki je izšla kot 150. knjige zbirke Krt založbe Krtina, so poleg omenjenih sodelovali še psihoanalitik Pavel Fonda, filozof Giovanni Leghissa in zgodovinar Giacomo Todeschini. Verginella je dodala, da si prizadevajo, da bi knjiga izšla tudi v Italiji, pri čemer eno izmed težav predstavlja tudi interdisciplinarnost knjige. (STA) 10. februar - Osrednja komemoracija na bazovski fojbi • • • • Spomin v znamenju sprave in miru Škof Ravignani: Take tragedije se ne smejo nikdar več ponoviti - Podelili kolajne svojcem žrtev fojb - Razstava v deželnem svetu - Unije Istranov v Rodiku včeraj ni bilo Polaganje vencev k spomeniku na bazovski fojbi kroma »Obvezen je spomin na te tragične dogodke, ki morajo biti v opomin, da se take tragedije ne smejo nikdar več ponoviti. Ta spomin ne sme nikdar zbledeti, ker je treba ščititi človeško dostojanstvo, prihodnost pa mora biti v imenu resnice in pravičnosti v znamenju sprave in miru.« To je poudaril tržaški škof Evgen Ravignani med pridigo na bazovski fojbi, kjer je bila včeraj dopoldne glavna komemoracija ob dnevu spominjanja. To je bil vrhunec pobud, ki jih je ob 10. februarju priredil odbor za žrtve fojb v sodelovanju z občinsko in pokrajinsko upravo. Prireditve so se začele v ponedeljek, ko so predstavniki Unije Istranov in Lege Nazionale položili vence na Griču sv. Justa in na Trgu Rosmini. Svečanosti na bazovski fojbi so se med ostalimi udeležili podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, deželna odbornica Alessia Rosolen, predsednik občinskega sveta Sergio Pacor in župani okoliških občin oz. njihovi predstavniki, prefekt Giovanni Balsamo in kvestor Francesco Zonno. Po dvigu italijanske zastave in izvajanju italijanske himne prek zvočnikov (v začetku so zadonele note pesmi Le ragazze di Trieste) so položili vence na spomenik. Sledili so maša, branje molitve za žrtve fojb in branje nekaterih poezij, ki so bile občuteno recitirane. Predsednik odbora žrtev fojb Paolo Sardos Albertini je posvetil komemoracijo 29-letnemu Dariu Pitac-cu. »Ta je leta 1945 v Trstu praznoval prihod Italije, pa so ga titovci odpeljali neznano kam in se je za njim izgubila vsaka sled,« je povedal. Njegovi sestri so na prefekturi podelili kolajno. Popoldne so v deželnem svetu predstavili knjigo Luigina Vadorja ob 50. obletnici nastanitve istrskih ezulov v kraju San Quirino blizu Pordenona in odprli temu posvečeno fotografsko razstavo. V gledališču Verdi je bil koncert , ki ga je priredila zveza ezulskih združenj in sta ga izvedla orkester in zbor gledališča Verdi. Predsednik republike Giorgio Napolitano je na kvirinalu podelil 34 kolajn sorodnikom žrtev fojb, dodatnih deset kolajn pa so podelili na tržaški prefekturi. Sinoči je bila nazadnje na ba-zovski fojbi baklada, ki je jo priredila sku- pina mladih NZ Azione giovani. V Rodiku, kjer je predsednik predsednik Unije Istranov Massimiliano Laco-ta 10. februarja lani priredil ezulsko kome-moracijo (hotel je položiti venec k breznu, v katerem naj bi končalo 97 finančnih stražnikov, ki so jih v maju leta 1945 odpeljale jugoslovanske čete) in dobil tudi slano globo, pa se tokrat s tostran meje ni pojavil nihče. Lacota je bil sicer napovedal, da bo ezul-ska organizacija »tudi letos obiskala fojbo čez mejo«. Izrazil je upanje, da tokrat ne bo problemov in s tem v zvezi razodel, da je tudi pisal slovenskemu predsedniku Danilu Turku in premieru Borutu Pahorju. Toda vaščani so ga pri vhodu v opuščen rudniški rov (v katerem naj bi bili zaprti finan-carji), več ur čakali zaman. Ko bi Lacota prišel v Rodik, bi vsekakor težko nadaljeval. Domačini, s katerimi je bil tudi poslanec v Državnem zboru Srečko Prijatelj, so namreč na cesto postavili barikade in je bil zato vhod v vas onemogočen, območje pred jamo pa so celo polili z gnojnico. Kaže, da bo delegacija ezulov šla v Rodik konec meseca. A.G. 8 Sreda, 11. februarja 2009 KULTURA / občina trst - Zdravstveni okraj na Opčinah in vojašnica pri Banih Občinski proračun 2009: »pozabljivosti« mestne uprave Celo vrsto posegov na Vzhodnem in Zahodnem Krasu preložili na prihodnja leta Tržaški občinski odbor župana Roberta Dipiazze je 14. oktobra 2002 odobril odlok št. 613 z naslovom Triletni program del 2003-2005. V njem je na strani 9 četrtega svežnja dokumentov napovedana »gradnja jasli in otroškega vrtca v Bazovici z značilnostmi bioar-hitekture«. Pomembno javno delo na Vzhodnem Krasu, za katero je dala pobudo že prejšnja Illyjeva levosredinska uprava, je bilo vključeno v časovno razpredelnico leta 2003, predvideni strošek je znašal 2 milijona 325 tisoč evrov. Rečeno - storjeno? Kje pa! Minilo je dobrih šest let, 19. januarja letos je Di-piazzov mestni odbor odobril odlok o občinskem proračunu za leto 2009 in triletni program javnih del 2009-2011, v katerem se je (na strani 221) spet znašla znana postavka »gradnja jasli in otroškega vrtca v Bazovici z značilnostmi bioarhitekture«. A v najnovejšem dokumentu je »zdrknila« v leto 2011 (!), predvideni strošek pa je nekoliko »shujšal«: milijon 900 tisoč evrov. V najnovejšem programu je tudi predvideno, koliko časa bo potrebno za načrtovanje in gradnjo. Nova, prepo-trebna struktura bo zgrajena v 56 mesecih. Pomeni, da bo - če bo šlo od letos dalje vse v najboljšem redu, brez zastojev in novih zamikov - dokončana v drugi polovici leta 2014. To je več kot 11 let po prvotnem načrtu. Primer novih jasli in vrtca v Bazovici ni osamljen primer. Ko je prišel v preteklih tednih občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida predstaviti občinski proračun na seji zahodnokraškega in vzhodnokraškega rajonskega sveta, so ga svetniki leve sredine opozorili na številne druge že pred leti predvidene posege, ki jih je mestna uprava že večkrat preložila iz leta v leto. Občinski odbor ni prisluhnil zahtevam, ki sta jih oba sosveta posredovala že lansko jesen, zato ni čudno, da sta oba rajonska sveta izrekla negativno mnenje o proračunu. Ob razpravah smo objavili seznam javnih del, ki jih namerava Dipiazzova uprava opraviti na ozemlju obeh rajonov v letošnjem letu. V priloženi tabeli so omenjeni še posegi, predvideni na Vzhodnem in Zahodnem Krasu v letih 2010 in 2011 ter dela na slovenskih šolah v drugih predelih tržaške občine (v triletju 2009-2011) in pomembna gradnja čistilne naprave v Barkovljah (2009). Med posegi na šolskih poslopjih je za letošnje leto predvidena le obnova stavbe slovenske osnovne šole Ivana Grbca in italijanske osnovne šole De Marchi v Škednju. Preostali štirje posegi na šolah Finžgar (Barkovlje), Gregorič-Stepančič (Sv. Ana), Levstik (Prosek) in Kosovel (Op-čine) so bili preloženi na prihodnje leto. Za poslopje osnovne šole Marice Grego-rič-Stepančič in otroškega vrtca Jakoba Ukmarja v Ul. Fianona je postal zamik prava stalnica. Ta postavka je bila vključena že v proračun za leto 2003 (sicer z malce popačenim imenom »Gregoric e Stepan«). Odtlej jo je Dipiazza le prelagal, iz česar gre sklepati, da šolskega poslopja pri Sv. Ani ne namerava obnoviti, čeprav je v njem domicil mednarodno zaščitene slovenske šole. V 285 strani obsežnem programskem poročilu, priloženem letošnjemu proračunu, je prisotnosti slovenske manjšine namenjenih le nekaj vrstic, in še to zelo posredno. Tako so med »strateškimi osmi delovanja županovega kabineta« omenjene »pobude za povečanje priložnosti, ki jih ponuja širitev Evropske unije proti vzhodu, da bi mesto Trst postalo glavno mesto tega razširjenega območja«. V službe splošnega tajništva je vključena »prevajalska služba za prevajanje aktov tudi novinarskega značaja in prevajanje na rajonskih sejah za izvajanje določil zakona št. 38/2001«. Med dejavnostmi prevajalske službe pa je »posebna pozornost namenjena občanom slovenskega jezika v okviru izvajanja določil zakona št. 38/2001 o zaščiti slovenske manjšine.« Prevajalski urad nadalje, »s posebno pozornostjo do slovenskega jezika« omogoča »interakci- »Fata morgana«: načrt novih jasli in otroškega vrtca v Bazovici jo med ustanovo in subjekti jezika, ki je drugačen od italijanskega.« In to je tudi vse. V proračunu in v priloženem triletnem načrtu javni del pa še marsikaj manjka. Na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta so svetniki opozorili odbornika Ravidaja na gradnjo sedeža novega socio-zdravstvenega okraja. Sosvet jo je vključil med prioritetna dela, Di-piazzov odbor je sploh ni vzel v poštev. Delo je bilo vključeno že v triletni načrt 2003-2005. Predvideni strošek je znašal 980 tisoč evrov, predvideni začetek del leta 2005. V načrtu je bilo omenjeno tudi, koliko časa bi morala gradnja trajati: 52 mesecev. Ko bi začeli takrat graditi novo prepotrebno strukturo, bi jo to pomlad že dokončali. Načrt pa je splaval po vodi: sedeža novega socio-zdravstvenega okraja ni in ga tudi še dolgo ne bo, saj ga je mestna uprava kratko malo izbrisala iz seznama javnih del. Na neprijetnem »seznamu izbrisanih« se je znašla tudi nekdanja vojašnica pri Banih. Občinska uprava je leta 2003 obljubljala njeno prenovo. V načrtu del je predvidela dva izdatna posega: leta 2004 v višini 6 milijonov 456 tisoč evrov, leto kasneje pa v višini treh milijonov 98 tisoč 800 evrov. Skupno več kot 9 milijonov evrov in pol. Šest let pozneje so Dipiazza in njegovi vojašnico pri Banih črtali iz proračuna. Ena od postavk iz proračuna 2003 pa je bila na Vzhodnem Krasu vendarle imenitno izvedena: poseg na bazov-skem šohtu. Takrat predvidenim 362 tisoč evrov se je leto kasneje »pridružil« državni prispevek, ki ga je od desno-sredinske vlade »preprosil« poslanec Menia. Z nekaj več kot 800 tisoč evri je bilo delo na zemljišču borštanske srenje zgledno opravljeno ... Tako se pač zgodi, ko obstaja politična volja (fojba), ali pa ko politične volje ni (vojašnica pri Banih, socio-zdrav-stveni okraj na Opčinah, jasli v Bazovici, osnovna šola pri Sv. Ani ...). M.K. Javna dela v triletju 2009-2011 Delo Leto Strošek Škedenj: obnova OŠ Grbec 2009 1.800.000 Barkovlje: obnova OŠ Finžgar 2010 1.510.000 Sv. Ana: OŠ Gregorič-Stepančič 2010 1.550.000 Prosek: obnova SŠ Levstik 2010 800.000 Opčine: obnova SŠ Kosovel 2010 3.000.000 Bazovica: nove jasli in vrtec 2011 1.900.000 Križ: kanalizacija 2010 2.220.800 Opčine: kanalizacija (2.del) 2010 800.000 Opčine: kanalizacija (3.del) 2011 800.000 Barkovlje: čistilna naprava 2009 5.000.000 Opčine: Trg Škavenca 2010 35.000 Pešpot Kontovel-Križ 2010 250.000 Vejna: razgledni stolp 2010 200.000 Škedenj: obnova pokopališča 2010 630.000 Barkovlje: obnova pokopališča 2010 630.000 Prosek: širitev pokopališča 2011 800.000 Opčine: obnova pokopališča 2011 290.000 Vaška pokopališča: ureditev 2010 150.000 okolje - Energetsko varčevanje V petek pobuda Osvetlim se manj Tržaška občinska uprava podpira energetsko varčevanje in bo zato tudi letos sodelovala pri pobudi Osvetlim se manj (M'illumino di meno) radijske oddaje Caterpillar, ki bo 13. februarja ob obletnici vstopa v veljavo Kjotske-ga sporazuma v okviru mednarodnega dneva energetskega varčevanja. Kjotski sporazum je namenjen državam, medtem ko je pobuda Osvetlim se manj namenjena občanom, ki lahko z vsakdanjimi posegi prispevajo k omejitvi onesnaženja. Občinska uprava bo v ta namen ta petek ugasnila javno razsvetljavo na Velikem trgu od 18. do 19. ure, je povedal včeraj na predstavitveni tiskovni konferenci pristojni občinski odbornik Paolo Rovis. Namen pobude je po eni strani spodbujati državljane k energetskemu varčevanju in omejevanju onesnaževanja z drobnimi vsakdanjimi posegi. Med te spadajo npr. ugašanje nepotrebnih luči, izklop stand baya pri elektronskih napravah, odstranjeva- nje ledu v hladilnikih, izoliranje oken in vrat, znižanje temperature ogrevanja, omejitev uporabe avtomobila itd., je po eni strani povedal Rovis. Po drugi je pomembna tudi vloga javnih uprav. Občina Trst je v tem smislu v letih 2007 in 2008 zadolžila družbo Acegas-Aps, da prilagodi javno razsvetljavo sodobnim potrebam. Delavci Acegasa so tako lani izvedli 4.719 posegov, ki so posodobili javno razsvetljavo na več točkah v mestu. Danes je v tržaški občini skupno 21.842 luči, na osnovi lani pripravljenih načrtov pa nameravajo letos posodobiti 881 luči. Kampanja Osvetlim se manj je pod pokroviteljstvom evropskega parlamenta in sodelujejo pri njej največja italijanska in evropska mesta, v katerih bodo začasno ugasnile luči na trgih, spomenikih ali drugih znanih točkah. Letošnja novost pa bo vabilo oddaje Caterpillar, naj poslušalci ob 18. uri ugasnejo luči in vse električne naprave, ki niso nujne. proti mazačem Igor Gabrovec pri načelniku tržaškega Digosa Nedavni mazaški podvigi neofašističnih skrajnežev, ki so mesto posejali z žaljivimi napisi in nacifašističnimi simboli, za-skrbljajo javnost in širijo občutke nemoči in nevarnosti. O tem se je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec včeraj pogovarjal z načelnikom tržaškega policijskega oddelka Digos Luco Caroccijem. Gabrovec je Carocciju izpostavil začudenje ob dejstvu, da ostajajo skrajneži skoraj vedno neznani. »Mazaške akcije so po kraških vaseh žal že prava stalnica, o čemer pričajo vedno na novo po-mazani smerokazi in oskrunjeni spomeniki padlim, v zadnjih dneh pa so bili ponovno pod udarom tudi sedeži slovenskih ustanov, kot je Dijaški dom Srečka Kosovela,« piše v tiskovnem sporočilu deželnega svetnika SSK. Načelnik Digosa Carocci je zagotovil, da so policijske sile občutno povečale nadzor nad teritorijem, s posebno pozornostjo do objektov, ki so tarča mazaških podvigov. Pri tem je posebej izpostavil sodelovanje domačinov, saj vsaka informacija o sumljivih premikih, zlasti v nočnih urah, lahko pripomore k izsleditvi vandalov. Damianiju v spomin V dvorani krožka Generali (Trg Duca degli Abruzzi 2) se bodo danes spomnili nekdanjega tržaškega podžupana Roberta Damiani-ja, ki je umrl pred natanko enim letom. Na pobudo Skupine-Grup-po 85 se mu bodo poklonili Cristina Benussi, Caludio Grisan-cich, Marko Kravos, Ace Mermo-lja, Claudio H. Martelli, Boris Pangerc in Patrizia Vascotto. Pri-četek ob 17.30. Vabilo Kmečke zveze V razstavni dvorani ZKB na Op-činah bo danes ob 20. uri zasedal glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu bo tudi sprejem glavnih smernic delovanja v letu 2009 in sklic občnega zbora. Najlepše bo prvim! V društvu Škamperle pri Sv. Ivanu (na Stadionu 1.maj, Vrdelska cesta 7) pripravljajo enkrat mesečno pravljično delavnico, na kateri bodo otroci iz vrtca in prvega razreda osnovne šole poslušali pravljico v družbi Petre Furlan in na podlagi poslušanega pripravili svoj tekst ali izdelke. Prvo srečanje bo jutri od 16.15 do 17.30, ko bodo otroci prisluhnili Veliki dirki Feri-ja Lainščka in nato izdelali lutke. Zato naj otroci obvezno prinesejo s seboj staro (tudi preluknjano) bombažno nogavico in 2 evra (za kritje dodatnih stroškov), da bo volk sit in koza cela! Petra Furlan študira na Pedagoški fakulteti v Kopru in je pri nas poznana po delavnicah, ki jih je uspešno vodila v poletnem centru pri Boru, trenutno pa v Trebčah in Gročani, sicer pa deluje po različnih šolah in vrtcih po Sloveniji. Danes film Razsodba Kinematografski krožek Lumiere prireja danes filmski večer, na katerem bodo predvajali film Razsodba, ki ga je leta 1982 posnel Sidney Lumet. Pričetek ob 20. uri v društvu Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124). Biagio Atonacci -še nekaj prostih mest V gledališču Rossetti bo jutri nastopil italijanski kantavtor Biagio Antonacci. Njegov niz koncertov Il cielo ha una porta sola je bil po vsej Italiji razprodan, za jutrišnji »intimistični« koncert (pričetek ob 21. uri) pa je še nekaj prostih mest. 40 let za kulturno promocijo Trsta Krožek Che Guevara je štirideset let aktiven na področju kulturne promocije Trsta. Na današnjem srečanju v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) bodo o svojih predsedniških izkušnjah spregovorili Margherita Hack, Riccardo Luccio in Franco Panizon, predvajali pa bodo tudi zadnji intervju z ustanoviteljem krožka Vittoriom Vi-dalijem. Pričetek ob 17.30. Rachel Trezise v Trstu Mlada valižanska pisateljica Rachel Trezise se bo jutri srečala s tržaškim občinstvom in predstavila zbirko Giostre, puzzle e altre storie, ki je pravkar izšla pri mladi tržaški založbi Beit. V Hiši glasbe se bo z njo pogovarjal Roberto Dedenaro, sodeluje Nikla Petruška Panizon. Filmi za nonote V Ljudskem domu Jure Cancia-ni v Podlonjerju se bo jutri začel niz filmskih popoldnevov, namenjenih nonotom. Ob 18. uri bodo predvajali fil Pranzo di Ferragosto, uspešnico lanskega beneškega festivala, ki jo je posnel Gianni Di Gregorio. / TRST Sreda, 11. februarja 2009 9 šolstvo - Marina Castellani vodi Didaktično ravnateljstvo Opčine ter Pedagoški in družboslovni licej A. M. Slomška Osnovna in višja srednja šola sta popolnoma različna svetova Osnovna šola: zbeganost staršev - O usodi liceja Slomšek še nič konkretnega - Večstopenjske šole v tem trenutku pozitivna rešitev Nadaljujemo s pogovori z ravnatelji naših šol ob priložnosti vpisovanja za prihodnje šolsko leto. Tokrat je na vrsti Marina Castellani, ki vodi tako opensko didaktično ravnateljstvo kot Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška. Tudi Castellanijeva ugotavlja zbeganost staršev zaradi vladnih sprememb na področju šolstva, medtem ko ni znano še, v kaj se bo »prelevil« licej Slomšek. Uvedba večstopenjskih šol pa se ji zdi v tem trenutku pozitivna rešitev. Začnimo z didaktičnim ravnateljstvom: kaj ste rekli staršem na informativnih sestankih? Povedala sem pač, kaj imam na razpolago kar se tiče normativa: osnutke pravilnikov, ki niso še uzakonjeni, dajejo pa nam določene smernice o tem, katere informacije naj dajemo staršem, kot npr. opcije urnikov (24, 27, 30 oz. 40 ur tedensko). Na vpisnih polah smo napisali tudi, da bosta opciji 30 in 40 tedenskih ur odvisni seveda od kadrovskega seznama, ki nam ga bo dodelil Deželni šolski urad po končanem vpisovanju. Starši so zelo zbegani, ker danes si ne moremo več predstavljati, da bi otroci hodili domov ob 13. uri oz. ob 12.40, ker so pač starši v službi, s tem urnikom pa jim ne moremo zagotoviti ne popoldanskega bivanja, ne kosil, absolutno ničesar. H kateri izbiri se nagibajo? Mi imamo v Trebčah Osnovno šolo Pinka Tomažiča, ki je edina celodnevna osnovna šola v tržaški občini in se nagibajo vsi tja. Ravno zdaj (včeraj dopoldne, op.p.) sem klicala ravnateljstvo in samo za Trebče imamo že šest vpisov v prvi razred. Niso samo Trebenci, ampak prihajajo tudi od drugod, ker tam je gotovo, da bo 40 ur, drugje pa še ne vemo. Se tudi na ostalih šolah nagibajo k izražanju želje po 40-urnem tedenskem pouku? Da, starši sprašujejo, če bi lahko imeli tudi po drugih šolah 40 ur, samo tega jim pošteno ne morem zagotoviti. Tudi vprašali so me, kaj svetujem, jaz pa ne morem svetovati, ker ne vem, kaj mi bodo dodelili. Če mi bodo dodelili zadostno število učiteljev, se jim rade volje ustre-že, ker večina šol openskega ravnateljstva razpolaga z jedilnico, z nekaterih šol gredo na kosilo tudi v vrtec, ki pa je v neposredni bližini, tako da tisto ne ustvarja absolutno nobenih problemov, problem je samo kader. To vpliva tudi na dodatno ponudbo glede dejavnosti? Kako ste se organizirali v tem smislu? Eno je problem urnika, ki je v tem trenutku najbolj pereče, ker se je treba odločiti do 28. februarja. Problem ponudbe bo nastal potem, glede na to, da po novem ne bomo imeli več ur soprisot-nosti: to pomeni vzeti ogromno ur skupnemu delu, skupnim pobudam, možnosti, da se posvetiš otrokom, ki imajo določene težave, da deliš večrazrednice. Skratka, dalo se je marsikaj narediti, zdaj pa tega ne bo več. Tu bo verjetno trpela tudi organizacija pouka kot taka, čeprav gre potem za organizacijo dela na ravni posamezne šole, posameznega kadra in moram reči, da so učitelji zelo delavni, zelo dovzetni in si zelo prizadevajo, tako da si bodo znali malo tudi pomagati. Starši so tudi pripravljeni na sodelovanje? Da, mislim da, nekatere šole imajo tudi združenje staršev, ki je precej aktivno, tako da mislim, da v trenutku, ko se bo treba odločati za določene izbire, bomo obvestili tudi predstavnike staršev, posamezne medrazredne in področne svete. To pa bo v drugi fazi, ko bomo imeli kaj bolj tehtnega. Kako pa je pri vrtcih? Kar se tiče vrtcev, velikih sprememb s prihodnjim šolskim letom ne bo. Otroški vrtec bo imel na razpolago ali dopoldanski urnik, za katerega mislim, da se ne bo nihče odločal, in osemurni urnik, tako da praktično pri tem ne bo nobenih problemov. Novost pa je v tem, da bomo letos lahko sprejemali tudi otroke, ki bodo dopolnili tretje leto komaj 30. aprila, se pravi t.i. »minimalčke«, ki pa bi z vstopom v vrtec morali seveda imeti zagotovljene določene strukture oz. to, kar pač večina naših vrtcev nima: dve leti in pol star otrok bi namreč rabil ležalnike, popoldanski počitek, osebje, plenice, mogoče tudi primernejšo hrano. Predstavljam si, da bomo organizirali na tak način, da bomo za sprejemanje otrok imeli določene kriterije, kjer bo jasno, da morajo biti ti otroci kolikor toliko samostojni in tudi da bi ostajali v vrtcu samo pol dneva. Predvidevate, da boste zaradi sprememb izgubili kako delovno mesto? Verjetno bomo, ampak upam čim manj. Če bo možno imeti daljše urnike, bi imeli dvojni seznam osebja, namesto enega samega učitelja bi imeli dva, enega dopoldne in drugega popoldne. To bi pomenilo, da bi se na tak način rešilo tudi marsikatero mesto, samo zdaj je odvisno, če nam bodo ta mesta dodelili. Še vedno bo možnost, da bomo kljub enemu samemu učitelju imeli še vedno uči- Ravnateljica Marina Castellani: »Staršem ne morem svetovati, ker ne vem, kaj mi bodo dodelili« kroma telja, ki bo poučeval angleščino, ampak to bo trajalo le nekaj let, ker ministrstvo že pripravlja tečaje za učitelje, ki se bodo usposabljali za poučevanje tujega jezika. Potem je tu še učitelj verouka. Preidimo na višjo srednjo šolo. Na tem področju so spremembe začasno zamrznjene, ker bodo nastopile komaj v šolskem letu 2010/2011, vendar, ali ste morda preverili določene scenarije? Da, smo jih v neformalnih pogovorih, tudi s profesorji. Velikih možnosti ni, ker pedagoški licej ne bo obstajal več, družboslovni ravno tako ne. Nekaj, kar bi lahko za nas prišlo v poštev, je humanistični licej (liceo delle scienze umane), ki ima določene predmete, slične tistim, ki jih imamo tudi danes, čeprav je tu spet uvedba latinščine, ki je družboslovni licej ni imel itd. Vem, da je bil govor, ampak neformalno, da bi mogoče potrebovali umetnostni ali celo glasbeni licej, kar pa je po mojem težko izvedljivo. Za umetnostni licej je namreč treba imeti točno strokovno usposobljen kader in tudi tako pripravljene in organizirane šolske strukture z laboratoriji. Mi vsega tega ni- Glasbeni licej pa bi lahko prišel prav ... Veste, glasbeni licej ni Glasbena matica. Glasbeni licej pomeni, da imaš zelo točno definiran predmetnik in jaz dvomim, da bi bilo toliko zanimanja. Eno je, da si nekdo izbere študij enega inštrumenta in se usmeri v specifično glasbeno smer, zjutraj pa ima v šoli določen predmetnik in se usmeri v neko splošno licejsko ponudbo, drugo pa, da si v tistem in samo v tistem. Konkretnih pogovorov o tem torej še ni, smo še daleč ... Smo daleč, ker v trenutku, ko so vse skupaj preložili na prihodnje šolsko leto, se je vse skupaj malo ustavilo. Smo se pogovarjali s profesorji na profesorskih zborih, ampak nič posebnega. Tako greste naprej z dosedanjo ponudbo ... Še vedno ponujamo naš pedagoški in družboslovni licej, v nedeljo bomo ponovno imeli dan odprtih vrat. Zgleda, da je tudi precej zanimanja tako za eno kot za drugo smer, vsekakor, kdor je začel, bo tudi prišel do konca z izbrano smerjo. Vidim, da se tudi po drugih šolah precej mladih usmerja v pedagoške poklice in tu- sv. ivan - Zaključek praznovanj ob 150-letnici posvetitve cerkve Plošči o kronanju Marijine podobe Podobo na stranskem oltarju so kronali leta 1908 - V nedeljo je potekala blagoslovitev plošč - V pripravi zbornik o delovanju slovenske verske skupnosti Na kronanje pred sto leti bosta zdaj opozarjali plošči v slovenščini in italijanščini Svetoivanska slovenska verska skupnost je praznovanja ob 150-letnici posvetitve župnijske cerkve zaključila v nedeljo z blagoslovitvijo plošč, ki v slovenščini in italijanščini opozarjata na kronanje podobe Rožnovenske Matere Božje, ki krasi enega od stranskih oltarjev v cerkvi. Pozlačene črke na ploščah iz belega marmorja iz Carrare, ki ju je izdelal kamnosek Boris Zi-darič iz Šempolaja, opozarjajo obiskovalce cerkve, da je leta 1908, se pravi pred dobrimi sto leti, prišlo do kronanja podobe na podlagi navade iz prvega desetletja 20. stoletja. Takrat so namreč na Slovenskem kronali podobe Marije z detetom, kot se je npr. zgodilo v sloviti božjepotni cerkvi na Brezjah na Gorenjskem leta 1907. Leto kasneje po kronanju brezjanske Marije je prišlo tudi do kronanja tiste, ki se nahaja pri Sv. Ivanu, za kar je takrat dala pobudo domača Marijina družba. Kron, ki sta krasili glavi Marije in deteta Jezusa, že zdavnaj ni več: pred devetimi leti je podoba namreč doživela restavratorske posege, zaradi katerih sta bili kroni odstranjeni z obrazložitvijo, da sta za sliko invazivni. A Sve- toivančani na dogodek niso pozabili in tako so ob stoletnici poskrbeli za plošči, ki spominjata na kronanje. V prvi vrsti gre za pobudo Marijinih družbenic in domačega društva Marij Kogoj v sodelovanju z ostalimi slovenskimi verniki, ki so se na nedeljski praznik lepo pripravili, saj je bila ob tej priložnosti slovesna maša, ki jo je daroval kaplan za Slovence Milan Nemac, ki je ob asistiranju župnika Fabia Gollinuc-cija tudi blagoslovil plošči. Z nedeljsko blagoslovitvijo so se kot že rečeno v bistvu zaključila praznovanja ob 150-letnici posvetitve svetoivanske cerkve, ki so dosegle vrhunec junija lani s koncerti, razstavo liturgičnih predmetov in dokumentov o slovenski prisotnosti v svetoivanskem verskem in kulturnem življenju ter slovesno procesijo in mašo, ki jo je na god sv. Janeza Krstnika, kateremu je cerkev posvečena, daroval tržaški škof Evgen Ravignani. Na pomemben jubilej pa bo spominjala še ena pobuda: v pripravi je namreč zbornik, ki bo osredotočen na življenje in delovanje slovenske verske skupnosti pri Sv. Ivanu. di na pedagoško fakulteto. Na družboslovnem liceju ravno tako, tako da smo lahko zadovoljni s trendom v zadnjih letih. Ste tako didaktična ravnateljica kot ravnateljica višje srednje šole. Kako to usklajujete, saj je to verjetno zelo težko? Pojem »didaktični ravnatelj« ne obstaja več, ker smo vsi ravnatelji. Prihajam iz vrst osnovne šole: bila sem osnovnošolska učiteljica, veliko let sem bila didaktična ravnateljica, enajst let v Nabre-žini, istočasno pa sem osem let imela sve-toivansko ravnateljstvo, tako da sem bila od prvega dne službe na dveh krajih, ampak je bila vedno ista stopnja in je bilo verjetno veliko lažje. Potem sem izbrala višjo srednjo šolo in sem tudi zelo zadovoljna, da sem jo izbrala: nabrala sem si ogromno novih izkušenj, to je popolnoma drugo delo, drugačno okolje, drugačni problemi itd. Letos mi je bilo ponovno dodeljeno eno didaktično ravnateljstvo, torej praktično sem tukaj na višji šoli in sočasno na osnovni. Povem, da če ne bi imela za seboj vseh izkušenj, ki sem si jih pridobila - in sem že petnajst let ravnateljica - in če ne bi bila toliko let na osnovni šoli, bi bilo verjetno zelo hudo. Hvala Bogu, da mi je bila osnovna šola domača, čeprav pet let se z njo nisem več ukvarjala. Moram reči, da ta razdvojenost močno obremenjuje, ker sta praktično dva popolnoma različna svetova, ki bi rabila stalno prisotnost in je zelo težko usklajevati vse skupaj, vendar bodisi tukaj (na li-ceju Slomšek, op.p.) bodisi na Opčinah imam zelo pridne in sposobne sodelavce, ki mi dosti pomagajo. Če ne bi imela takih sodelavcev, bi bilo zelo hudo. Zato, ko se govori toliko o vertikalizaciji, o rav-nateljskih natečajih in o vseh teh polemikah, se jaz sprašujem: kje so bili vsi ti, ki polemizirajo, v zadnjih dvajsetih letih, ko je bilo toliko ravnateljskih natečajev in se ni nihče prijavil oz. se jih je prijavilo zelo malo? Ko sem leta 1992 delala ravna-teljski natečaj, so bila na razpolago tri mesta za osnovne šole, prijavili pa sva se v dveh, naslednje leto pa se je en kolega upokojil, tako da sta ostali še drugi dve ravnateljstvi. Bilo bi lepo vprašati po šolah, kdo bi se zdaj prijavil, potem naj razpišejo natečaj: bi želela videti, koliko rok bi se dvignilo. Če opustimo vse te polemike, kaj mislite o večstopenjski šoli kot taki? Se Vam zdi primerna rešitev? Mislim, da je v tem trenutku pozitivna rešitev. Danes - mimo tega, da je prav, da so naše šole zaščitene, da jih moramo obdržati itd. - mislim, da ne moremo mimo tega, da šole rabijo veliko finančnih sredstev. S tem, da imaš malo otrok in malo dijakov, imaš seveda tudi malo manj možnosti, da potem ponujaš svojim uporabnikom marsikaj (projekte, dejavnosti). Kjer je več ljudi, se veliko bolje organiziraš, če je velika skupina profesorjev oz. učiteljev, sestaviš določene delovne skupine, vsak se specializira za določen resor, pripravlja določene dejavnosti, projekte, sodeluje, je v stiku z drugimi. Ko imaš zreduciran kader, so vedno eni in isti, je zelo težko delati timsko. Tudi kar se tiče finančnih sredstev: večja je šola, več je otrok, več je finančnih dotacij in veliko več se lahko ponudi. Kar se tiče didaktičnega dela, je tako za otroški vrtec kot za osnovno šolo itak en ravnatelj in je sodelovanje med tema dvema stopnjama zelo pozitivno in zelo utečeno. Ravno tako bi lahko bilo s srednjo šolo. Kar se tiče vzgojno-didaktične kontinuitete, o kateri se toliko govori že toliko let, ta večkrat ostaja samo na papirju: dva formalna sestanka z učitelji in profesorji med celim šolskim letom, en obisk učencev petega razreda na nižji srednji šoli. Ampak to ni kontinuiteta, to je ravno toliko, da je treba nekaj narediti, ampak programirati skupaj, organizirati delo skupaj, stalno sodelovati, imeti skupaj sestanke, to bi bilo po mojem zelo pozitivno za šole, profesorje in učitelje, ker stalen stik in sodelovanje obogatita ene in druge. Ivan Žerjal 10 Sreda, 11. februarja 2009 KULTURA / dsi - Prireditev v Peterlinovi dvorani Ponedeljkov večer v znamenju prešerne kulture V ponedeljek, 9. februarja, sta Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani počastila slovenski kulturni praznik z večerom, ki je bil istočasno poklon kulturnemu ustvarjanju in razmišljanju o kulturi. Po pozdravnih besedah predsednika DSI Sergija Pahorja in pesmi Moške pevske skupine sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana je spregovoril osrednji govornik večera Mitja Ozbič. Ozbič je svoj govor začel z ugotovitvijo, da so Prešernove proslave, ki se v teh dneh vrstijo med osrednjo Slovenijo in ostalimi pokrajinami, nekakšno preverjanje stanje duha in slovenstva. Omejevanje Prešernove proslave na spomin na pesnika je za Oz-biča škodljiva fosilizacija v preteklost, namesto da bi se zazrli v bodočnost. O tem pa je Ozbič razmišljal, in sicer vzel je v pretres vse bolj aktualno vprašanje simbolov. Ne samo dogodki ob nedavnem zapletu ob otvoritvi šolske jedilnice v Barkovljah so ga spodbudile k temu razmišljanju, ampak dejstvo, da se prav preko izbire simbolov v bistvu dogaja proces identifikacije neke skupnosti navznoter in navzven. Sporočilo, kaj si, se začne pri sami sa-modefiniciji neke skupnosti. Ozbič je glede tega poudaril, da bi se morala naša skupnost najprej zamisliti o sebi, nato pa iskati krivce za naše trenutno stanje izven nas. Dejstvo, da skupnost kot taka učinkuje navzven ranljiva in krhka pa je seveda nevaren signal za naš obstoj. Ozbič je v svojem govoru načel zanimivo vprašanje, kateri simboli nas pravzaprav združujejo. Vprašanje zastave je sicer vprašanje simbola, ki pa razkriva neko opredelitev. Slednjo je naša skupnost skušala nadomestiti z neko drugo samo-definicijo, in sicer s pojmom zamejstva in zamejskosti. Dandanes, ko meje ni več in se tudi v naši družbi pojavljajo številni drugi izzivi (Ozbič je navedel npr. vse večje število »-zamejcev«-, ki živi dandanes v Sloveniji, dela pa v Italiji ...), pa je potrebno najti nek nov odnos tako do sebe - namesto o zamejcih naj bi se govorilo o Slovencih v Ita- liji - in do samega prostora našega bivanja. Samo tako bomo sledili izzivom časa in ne bomo kot japonski vojaki, ki so po drugi svetovni vojni se še nekaj desetletij branili osamljene pacifiške otoke. Marij Maver je v imenu komisije literarnega natečaja Mladike prebral zapisnik komisije, ki je letos obravnavala 76 prispevkov v prozi in 55 ciklusov pesmi, ter nagradil najboljše prispevke. V kategoriji proze je prvo nagrado prejela novela z naslovom Vračanje, ki jo je napisala Manka Kre-menšek Križman iz Ljubljane, drugo nagrado je prejela novela z naslovom Čakajoča, ki je nastala izpod peresa Mateje Gomboc iz Ljubljane, tretjo nagrado pa je komisija podelila noveli z naslovom Reka, ki jo je napisala Nataša Konc Lorenzutti iz Šempasa. Prvo nagrado za poezijo je prejel cikel pesmi Dobro, pa se še izboljšuje, Lidije Golc iz Ljubljane, drugo nagrado je prejela Andrejka Jereb iz Idrije za cikel pesmi brez naslova, tretjo nagrado pa je prejel prav tako ci- kel pesmi brez naslova, ki jih je napisala Stanka Devjak iz Maribora. Tako prozne odlomke kot izbrane pesmi so podali člani Radijskega odra Tomaž Susič, Alenka Hrovatin, Nadia Roncelli in Anka Peterlin. Na večeru so podelili tudi 34. Priznanja Mladi oder, ki jih podeljujeta Slovenska prosveta v Trstu in Zveza slovenske katoliške pro-svete v Gorici. Na večeru so podelili nagrade tržaškim skupinam, in sicer učencem Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah, dijakom Nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin, dijakom Nižje srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, Mladinski gledališki skupini Slovenskega kulturnega društva Iga Grudna, Mlademu odru Zbora Ladjica iz Devina, Igralski skupini Tamara Petaros, Slovenski prosveti in Radijskemu odru, Gledališki skupini Slovenskega kulturnega kluba, Slovenskemu odru, Slovenskemu dramskemu društvu Jaka Štoka ter skupini staršev otrok osnovnih šol in vrtcev openskega didaktičnega ravnateljstva. Peter Rustja Včeraj danes Danes, SREDA, 11. februarja 2009 VRATIGOJ Sonce vzide ob 7.13 zatone ob 17.26 -Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 20.05 in zatone ob 7.51 Jutri, ČETRTEK, 12. februarja 2009 EVLALIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb pada, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino [13 Lekarne Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. februarja 2009 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«. ARISTON - 22.15 »Milk«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Frost/Nixon il duello«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.00 »Questo piccolo grande amore«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Operazione Valchiria«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Revolutionary Road«; 16.00, 20.10 »Il Dubbio«; 18.00, 20.10 »Italians«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra«. FELLINI - 16.45 »Space Chimps -Missione spaziale«; 18.30, 20.15 »Un matrimonio all'inglese«; 22.15 »Ita-lians«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 20.20 »Sirotišnica«; 17.00, 19.00, 21.00 »Podzemlje: Upor likanov«; 16.10, 18.50, 21.30 »Gomora«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.45 »Beverly Hills Chihuahua«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 18.30, 20.20, 22.15 »The Horsemen«; 17.45 »Australia«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 22.00 »Ex«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchi-ria«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »Il dubbio«; 17.45 »Space Chimps«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Questo piccolo grande amo- 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari -navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri, ki bosta danes, 11. februarja, ob 18. uri na sedežu pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Ka-tinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše petošolcev, da se srečanj udeležijo. UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA v De-vinu sporočamo, da bo informativno srečanje in dan odprtih vrat za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred danes, 11. februarja, ob 15.30 na sedežu šole. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MIL-ČINSKEGA organizira v sklopu projekta »Pridi z nami!« v soboto, 14. februarja, prvi sprehod po starem mestnem jedru, sv. Just in še marsikaj, 21. in 22. februarja pa dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne po-vorke in druženjem s kurenti, vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer se bomo z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in dodatne informacije sem vam na voljo do 12. februarja na 320-2717508 (Tanja) ali franmilcinski@gmail.com DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobraževalnem načrtu in o življenju na šoli v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure in v soboto, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdelska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) za geometrski oddelek. POMORSKI IN TEHNIČNI IZOBRAŽEVALNI CENER TER DIJAŠKI DOM PORTOROŽ vabita na dneva odprtih vrat. V petek, 13. in soboto, 14. februarja v Portorož pod Pomorščakov 4. Od 9. ure dalje. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 0038656713244 ali si oglejte spletno stran www. pomorska-sola.si. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure, ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA v Nabrežini bo v torek, 17. februarja, ob 17. uri informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. NA SREDNJI ŠOLI SREČKA KOSOVELA bosta dve informativni srečanji s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred in sicer 18. februarja na proseškem oddelku ter 20. februarja na sedežu na Opčinah, v obeh dneh ob 17. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Pika Nogavička Dolina - danes, 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica Ricmanje - 12. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - danes, 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine) danes, 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) danes, 11. februarja, od 16. do 17. ure; OV A. Čok (Opčine) danes, 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. M Izleti la od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. ¿i Čestitke Danes na Kontovelu naš MARTIN četrt stoletja slavi! Naj mu bo »pot« do stoletja posuta z zdravjem, srečo, veseljem, ljubeznijo, družinsko toplino in samimi lepimi osebnimi uspehi. To mu želita mama Neva in papa Marino. Nekdo na Kontovelu jih 25 slavi. Naj mu vsaka zima polno snega nasuje in sonce naj k njemu vsak dan pripotuje, naj spremljajo ga sreča, ljubezen, uspeh in nikdar z obraza naj ne izgine nasmeh. Vse naj naj...A in A. Dragi ANTEK! Za današnji slavnostni rojstni dan ti želijo obilo sreče, smeha in zdravja Drejc, Mila, Nevenka, Andrejka, Matej in Ma-tejka z družinami. Jakob in David, Matija in Damir skupaj s svojimi starši voščijo nonotu Antku ob okroglem rojstnem dnevu in mu želijo še mnogo zdravih in srečnih let. ^J Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejše osebe. Klicati ob urah obedov na 040-213011. IŠČEM dvakrat ali trikart tedensko delo kot hišna pomočnica v okolici Op-čin. Klicati na tel. št. 040-212385 (ob uri kosila). IŠČEM frezo za traktor dolgo 1,25 m. Tel. 040-226353. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št. 3381966768 ali 340-3338082. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM KOPAČICO znamke casor-zo z vsemi priključki. Tel. 040231984. VINOGRAD NA KRASU iščem v najem. Tel. 348-5872062. ZANESLJIVA GOSPA izkušena v gospodinjstvu, varstvu otrok in oskrbi starejših oseb išče delo. Tel. 3931865407. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, likanje, pospravljanje ter nega starejših oseba 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 347-8601614. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št. 331-3151815. S Poslovni oglasi OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 Id Osmice PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Pol-danovec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pav- FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmi-co v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matroci št. 5. Vabljeni. Tel.: 040229270. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040228594. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. TRST Sreda, 11. februarja 2009 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE I I I lili I II IIII I Koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Maribor, Cankarjevega doma in SsgTrst. William Shakespeare Režiser Vilo Täufer Še posebno pa se zdi Vihar v režiji Vita Tauferja idealna paradigma današnjega sveta. Ne gre zgolj za iluzijo,za virtualno, temveč za simulacijo iluzije, za simulacijo virtualnega, in to v veliki formi. . . Peter Rak, Delo,23.9.2008 rr^r PETEK, 13. FEBRUARJA OB 20.30 združeni abonmaji (rediA,T,F) italijanski nadnapisi SOBOTA, 14. FEBRUARJA OB 20.30 združeni abonmaji (red B) NEDELJA, 15. FEBRUARJA OB 16.00 združeni abonmaji (reda C, K), italijanski nadnapisi ■ II I I H III !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00}, uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Retronlo 4 - Tfet iliice lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt Loterija 10. februarja 2009 Bari B9 40 60 1B 56 Cagliari 56 90 55 79 65 Firence 90 42 77 7 24 Genova 7 59 57 66 64 Milan 1B 61 90 5 4 Neapelj B0 2 6B 45 71 Palermo 47 B0 40 90 42 Rim 11 74 29 B 13 Turin 46 67 51 20 B5 Benetke 70 33 54 43 BB Nazionale 9 24 52 1B 64 St. 1B 11 18 47 80 89 90 jolly 70 Nagradni sklad 3.766.543,72 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.574.933,04 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 2B.249,0B € 2.569 dobitnikov s 4 točkami 219,92 € 87.577 dobitnikov s 3 točkami 12,90 € Superstar 9 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 19 dobitnikov s 4 točkami 21.992,00 € 401 dobitnikov s 3 točkami 1.290,00 € 4.943 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 29.794 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 61.614 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 -SRST KONCERT Iztoka Mlakarja Večer z domiselnim in hudomušnim slovenskim šansonjejem. Četrtek, 19. februarja ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču INFO IN PREDPRODAJA OD PONEDELJKA 16. FEBRUARJA: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 ¡nfo@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Petronlo 4 - Trst iuS6e lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt 0 Prireditve SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi vse zaljubljence in vse, ki se radi smejejo, na zabavni Valentinov večer, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v četrtek, 12. februarja, ob 20. uri. Spored: veseloigra Lepi zdravnik (izvaja Mladinska igralska skupina SKK - režija Lučka Peterlin) in splet ljubezenskih pesmi (izvaja duo Lara Puntar in Dario Viviani). KD SKALA GROPADA IN KD SLOVAN PADRIČE vabita v četrtek, 12.fe-bruarja, ob 20. uri, v dom Skala v Gro-pado, ob Dnevu slovenske kulture, na □ Obvestila Društvo Finžgarjev „ ► _ dom vabi vse zaljubljence in ki se radi smejejo na zabavni valentinov večer s kratko veseloigro LEPI ZDRAVNIK (izvaja mladinska igralska »^skupina SKK režija Lučka Peterlin) in spletom ljubezenskih pesmi (izvaja duo LARA PUNTAR - „ in DARIO VIVIANI) % Finžgarjev dom na Opčinah, jutri - četrtek, 12.2. ob 20.00 gostovanje dramske skupine SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, na veseloigro »Ku je prišla Alma...«. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodno-kraških kulturnih društev. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Roberte Busechian »Mutatio«. Predstavil jo bo Matej Susič. Na odprtju bo nastopala s trobento Živa Komar. Odprtje razstave bo 12. februarja ob 18. uri. SKD PRIMOREC vabi v Hiško u'd Ljenč-kice na otvoritev razstave »Večer domačih ustvarjalcev« v petek, 13. februarja, ob 20. uri. Večer spada pod niz proslav vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj. SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Križa in župnijska skupnost vabit na Prešernovo proslavo v petek, 13. februarja, ob 20.30 v Slomškov dom v Križu. Pel bo MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj pod vodstvom Danjela Grbca. Sledile bodo recitacije in de-klamacije. Toplo vabljeni. SKD LIPA iz Bazovice, v sklopu pobude »Prešerno skupaj«, vabi v soboto 14. februarja, ob 20.30 v Bazovski dom na kulturni utrip iz Doline v družbi MoPZ Valentin Vodnik ter pesnika Borisa Pangerca. Priložnostno misel bo podala Živka Persič, glasbeni utrinek pa Anja Križmančič. Vabljeni. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. februarja, predstava Gledališkega vrtiljaka »Pipi in Meldiad« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila -akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, da se čimprej javijo odgovornim društva za vpis na zamejsko smučarsko prvenstvo - 28. Pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 15. februarja 2009, v Forni di Sopra. Prijavite se lahko najkasneje do četrtka, 12. februarja, do 14. ure na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 ali 040-220718. 42. KRAŠKI PUST: predprodaja vstopnic za Enodejanki (18. februarja) in predstavo »Primorske zdrahe« (19. februarja) bodo danes, 11. in četrtek, 12. februarja od 17. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in videos-nemanja na večer posvečen fotosne-malcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal danes, 11. februarja, v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v sredo, 11. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje odbornike, da bo seja glavnega sveta danes, 11. februarja, ob 20. uri v razstavni dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo danes, 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje sejo odbora v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 na sedežu društva, ul. D'Annunzio 62. Vabljeni vsi odborniki in nadzorniki. OBČINA DOLINA vabi občane na javno srečanje na temo: »Peti koridor in naš prostor«. Sodelovali bodo tehniki italijanskega železniškega omrežja, ki so odgovorni za študijo o izvedljivosti »Cross 5«; prisoten bo tudi inženir Mario Goliani, ki je do konca lanskega leta sledil omenjenemu projektu in ki je član Italijansko-slovenske medvladne komisije. Srečanje bo v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Bo-ljuncu. OBČINA ZGONIK sporoča, da se bo na županstvu v Zgoniku, v četrtek, 12. februarja, ob 19. uri v prvem sklicu vršila redna seja občinskega sveta. SKD ŠKAMPERLE vabi na urico pravljice in likovni laboratorij »Velika dirka« avtorja Ferija Lainščeka, ki bo v četrtek, 12. februarja, ob 16.15 v društvenih prostorih na štadionu 1. Maj. Pravljica je primerna za predšolske otroke in učence 1. razreda osnovne šole. Sledil bo likovni laboratorij zato ne pozabite na staro bombažno nogavico. Vstopnina 2,00 evra. Toplo vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: osnovna informatika, ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure in angleščina za začetnike, ob ponedeljkih in sredah od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda v Trstu. Tel. 040566360. V KD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, se ponovno prične tečaj šivanja noše pod vodstvom Marte Košuta. Prvo srečanje bo v četrtek, 12. februarja, ob 20.30. Vabljene nove tečajnice. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 13. februarja, v Peterlinovo dvorano na otvoritev letošnje razstave Umetnikov za Karitas, ki so se udeležili kolonije na Sinjem vrhu. Govorila bosta Jožica Ličen, ki je odgovorna za koprski Karitas, in kulturni urednik Radia Ognjišče Jože Bartol. Začetek ob 19. uri. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA, v sodelovanju z občino Dolina, sporoča, da bo v petek, 13. februarja, ob 17.30 v sejni dvorani občine Dolina uradna predstavitev 42. Kraškega pusta. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 13. februarja, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »Sladkorna za volanom: sigurnost in varna vožnja«. Sodelovali bodo naš predsednik Marino Voc-ci, predsednik ACI-ja Giorgio Cappel, zavarovalec Fabio Radetti, avtošola Bizjak, diabetolog dok. Riccardo Candido in dok. Paolo Goliani, predsednik zdravniške komisije. Vabljeni so vsi. V LJUDSKEM DOMU ZORA PERELLO v Škednju bo v petek, 13. februarja, ob 18.30 predstavitev zbornika »Foibe: revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Foibe: državni revizio-nizem in amnezije Republike). Knjigo bosta predstavila raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. Srečanje prirejata krožek SKP »Jure Canciani« iz Škednja in društvo za zaščito vrednot protifašizma in proti-nacizma Promemoria v sodelovanju s KD »Ivan Grbec«-Škedenj, domom Jakob Ukmar, akademskim Ljudskim krožkom »Falisca«, Združenjem Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca in Slo-vensko-Škedenjska sekcija. Prireditev bo popestril nastop ŽPZ »Ivan Grbec« pod vodstvom Marjetke Po-povski. KD ROVTE-KOLONKOVEC (Ul. M. Sernio 27) vabi v soboto, 14. februarja, ob 19.30 na večer: »Peking 2008«, v sliki in besedi bo predavala Nataša Gombač. SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem v soboto, 14. februarja, ob 19.30. Glasbena kulisa baritonist Damjan Locatelli, pri klavirju Tamara Ražem. SLOMEDIA.IT vabi na gala Valentinov večer, ki bo v sugestivnem kraškem hramu v soboto, 14. februarja, z večerjo in slovensko ljudsko plesno glasbo. Rezervacije in info: 3456161806 - do 12. februarja. Prijetno presenečenje! SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 (Občina Zho-nik) v soboto, 14. februarja, ob 15.30 »Tekmovanje v risanju« ter ob 16.30 predvajanje risanke Oliver & Company (v ital. jeziku, 72. min). Prost vstop.... vsi toplo vabljeni! BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, organizira v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu proslavo ob dnevu slovenske kulture. Slavnostni govor bo imel prof. Boris Pangerc. Toplo vabljeni! PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 3470410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor poskrbe- lo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski re-vizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizionizem in amnezije Republike). Pobuda bo v torek, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PUST 2009 pod šotorom pri ŠKC v Zgoniku. Sobota, 21.februarja nastopajo: Just Burning, Atomic Harmonic, 3 Prašički, DJ Šček. Nedelja, 22. februarja nastopajo: Mali kraški muzi-kanti, Primorski fantje vstopnine ni. Torek, 24. februarja nastopajo: The Gringers, Mambo kings, 3 Prašički, DJ Riki. Pokroviteljstvo občine Zgonik org. A.C.M.»Zamejski«. Poskrbeli smo za mlajše in starejše! Delovali bodo kioski za jedačo in pijačo! Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevovodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za so-lopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 349-4937834 ali 328-4535725. KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka OBČINSKEGA ODPADA v Boljuncu sledeča: 3287235479. Prispevki POPRAVEK: Namesto cvetja na grob bratranca Alcea daruje Nada Pregarc (Boršt 26) 50,00 evrov za MoPZ Fran Venturini od Domja. V spomin na Mariota Danielija darujeta Neva in Marino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Ladija Garbri-jelija daruje Boris z ženo Ado 50,00 evrov za MOPZ RZ. V spomin na dragega prijatelja Stojana Furlana daruje Marica s sestrami 50,00 evrov za Mavhinjsko cerkev. V spomin na Mariota Danielija darujejo Pavel, Jadranka, Slava in Dušan 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu in 20,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Ivana Terčona daruje družina ob 5 obletnici smrti 35,00 evrov za Mavhinjsko cerkev, 35,00 evrov za MoPZ fantje izpod Grmade in 35,00 evrov za ŠKD Cerovlje-Mavhinje. Sreda, 11. februarja 2009 PUST / kraški pust 2009 - Obisk pri vozovih, ki bodo 21. f< stna klapa iz Praprota se je letos odločila, da se bo za najbolj vesel praznik v letu lotila zelo aktualne teme onesnaženja morja. Človek, pazi! Narava se maščuje! je geslo njihovega voza, ki bo predstavljal velikega boga morja Neptuna, ki se maščuje nad ljudmi, ki so njegov raj spremenili v odlagališče najrazličnejših sme- ti. Na praprov-skem vozu bo torej podvodni svet pod njegovo taktirko začel revolucijo z naravnimi pojavi, kot so lahko razburkano morje, poplave, cunami-ji in vrtinci ... Morski voz iz Praprota se bo že to nedeljo odpeljal na pustni sprevod po goriških ulicah, nato se bo udeležil še openskega, sovodenjskega in tržaškega. Kakih petdeset pustarjev si bo ob tej priložnosti nadelo morsko ogrinjalo ali kopališki dres. »Pust pa ni samo delo, ampak je tudi in predvsem zabava,« so prepričani v praprovski mojstri pustar-ji. Prvič so oni za orodje prijeli že 4. novembra, kot je zapisano na večji leseni deščici, ki v delovnem šotoru opozarja na prisotnosti oziroma na vesela druženja ob in po pustnem delu: kar 15 krat so pekli meso na žaru, 3 krat pa so si privoščili klapavice ... Na Opčine se bo letos prvič pripeljal tudi voz iz Prešnice pri Kozini. Ojoj, zapisalo se nam je, saj to ne bo voz, pač pa osemnajstmetrski vlak. Lokomotiva z dvema vagonoma bo pripeljala iz slovenske vasi in vsem prisotnim predstavila najnovejšo povezavo zloglasnega petega koridorja: po novem bo namreč železniška trasa povezovala Prešnico z Opčinami in vzporedno s Trstom. »Naša bo pravzaprav parodija na že tridesetletno besedičenje o petem koridorju in na dilemo, kod bo že enkrat šel mimo ... « Na openskem pustnem sprevodu bo sodelovalo kakih 50 do 60 ljudi, »tako da lahko rečemo, da bomo popolnoma spraznili vas.« Ob priložnosti si bodo pustarji nadeli stare že-lezničarske uniforme oziroma obleke šestdesetih let, starejši vaščani pa bodo skrbeli za red in varnost na cesti. »Pokazali bomo trdo železni-čarsko delo in togost, hkrati pa se bomo s Titom, ki bo na Opčinah postavil temeljni kamen, nasmejali na račun tega koridorja.« Del so se vaščani lotili takoj po novem letu, pust pa je itak v vasi pravi običaj, ki ga srčno ohranjajo. V vasi se spominjajo, da je pust odpadel samo takrat, ko je umrl Kardelj. »Takrat smo šli na osmico v Dolino, tudi dan žalovanja nas ni ustavil.« V soboto, 21. februarja, bo na Opčinah ponovno zaživel Kraški pust. Po vaških ulicah se bodo sprehodili vozovi in skupine, ki se bodo potegovali za zmago na ena-inštirideseti izvedbi. Kako pa potekajo priprave na ta osrednji kraški pustni dogodek? Koliko ur dela se skriva za vozovi, ki jih bomo občudovali na openskih ulicah? Kdor se na lastne oči ne prepriča o pripravah, si ne more predstavljati, koliko truda se skriva za vsakim vozom, nam je povedal nek kraški »pustar«. Kako prav je imel. Večina gledalcev si najbrž res težko predstavlja, kaj pomeni »zgraditi« pustni voz in mehanizme, ki ga premikajo. Kaj pomeni sešiti na desetine kostumov, ki ga spremljajo. Zato smo se podali na pot. In zato stopamo v pust ...širokih ust. Polni občudovanja za tolikšen trud, za vse ure, dneve, večere, ki jih pustarji investirajo v izdelavo vozov. m, * I h* r r L-J^V SJ n-V« ■*t K. Le kdo ne pozna otroške risanke Heidi, ganljive zgodbice o mali temnolasi siroti, ki obogati življenje vsakogar, ki jo spozna? Letos praznuje simpatična Heidi častitljivi 30. rojstni dan, ki ga bodo s svojim vozom proslavili člani športno kulturnega društva Timava Medjavas Štivan. »Naveličani smo politične satire, ki nas itak spremlja skozi vse leto, tako da smo se vsaj za pust opredelili za lahkotnejšo in živahnejšo temo,« so nam povedali v i Mfl Medji vasi, kjer že od novembra sku-i-jjjfl pinica fantov in deklet skrbi za ureditev voza. Na veliki odprti ploščadi se bodo peljale tri večje figure: mala Heidi s knjigo v roki, njen dobri dedek in pa prijatelj, pastirček Peter, okrog voza pa bo skakljalo kakih 80 koz in kožic. Za Medvejce in Štivančane bo letošnji pust še toliko slavnejši, saj praznujejo že 15-letnico sodelovanja na openski povorki (eno leti sicer niso sodelovali zaradi izredno slabega vremena). Ob rojstnem dnevu so nabavili tudi novo, predvsem pa varnejšo ploščad oziroma podlago, s katero se bodo podali na celo vrsto povork. Prva bo že v nedeljo v Gorici, nato bo na vrsti openska, pa tista v Roman-su in Tržiču ter dulcis in fundo še v kraju Tissano pri Palmano-vi. Obeta se jim dolgo pustno veseljačenje!! Bazovski pustarji se v teh dneh mučijo v nekdanjem hlevu v Dragi. »Namesto krav, smo mi,« je hudomušno pojasnil Saša, »duša« neutrudne skupine, ki dobrih petnajst let gradi pustne vozove. Od začetka leta je dnevno na delu sedem, osem ljudi, v open-skem pustnem sprevodu pa naj bi sodelovalo okrog sedemdeset veseljakov. Kaj bo uprizarjal bazovski voz? »Boršo,« se je glasil Sašev odgovor, kaj več pa nam ni želel razkriti. Glede na to, da bodo člani skupine oblečeni »v kartice«, pa lahko sklepamo, katero »bor-šo« ima v mislih. Obleke vsekakor ne bodo prebogate, kajti finančna kriza »se pozna« tudi v Bazovici ... Krizo, pa čeprav drugačne oblike, občutijo tudi znotraj pustne skupine, saj se mladi ne vključujejo v priprave. Saša je priznal, da je pomanjkanje mladih sil sicer občutiti tudi v vaških društvih ... Kako financirajo gradnjo voza? Z denarjem, ki ga dobijo od organizatorjev sprevoda (»na Opčinah se zadnja leta zelo potrudijo«), z nabirko po vasi, z vsakoletno šagro, ki jo prirejajo vaška društva. Stroški pa so vsekakor precejšnji, tudi zato, ker morajo ob vsem materialu plačati tudi elektriko in najemnino lastniku nekdanjega hleva ... ■K/ ■ I v HnBSur ■ ' 1 A ■ *-r ■ r sEyv 1 . hB Sovodenj- ci bodo za pust »protestno« stopili na cesto. V kmečkih oblačilih se bodo »uprli ma-šini« oziroma širitvi avtoceste Vileš-Vrtojba, ki pelje ravno po sovodenjskih tleh. Kakih 55 so-vodenjskih pustnih kmetov bo protestiralo zaradi izgube zemljišč oziroma prostora za gojenje domače zelenjave, geometri pa bodo kljub temu neutrudno nadaljevali z merjenjem površin. No, v njihovem protestu pa ne bo zaslediti nikakršne kritike, pač pa samo zdravo iro- / PUST Sreda, 11. februarja 2009 1 3 Bbruarja sodelovali na openskem sprevodu M v, m m r m Hi Vi n3"V - iJi 11 v Pod šotorom v bližini Vesninega nogometnega igrišča se od začetka decembra s polno paro pripravljajo na pust Križanke in Križani. V tej vasi nas je takoj prijetno presenetila zlasti angažiranost mladih vaščank. Za razliko od ostalih vasi so pridne Križanke množično lepile, popravljale in barvale voz ter pomagale izkušenejšim, a prav tako mladim so-vaščanom. Pravilo o ženskih kvotah, ki ga politiki prepogosto zanemarjajo, so kriški pustarji torej spoštovali. Letošnji voz obravnava čebele, ki se borijo za preživetje. Z velikim letalom naj bi odletele daleč proč, zatočišče bodo iskale celo na Luni (voz nosi naslov »Medeni mesec«), Openske ulice bo preplavil velik roj kriških čebelic, saj se jih je do prejšnjega tedna prijavilo nič manj kot 144. Koordinator čebel delavk Marko nam je pod šotorom razložil, da je lani prišlo do nekake predaje poslov, saj so mlajši vaščani od starejših prevzeli vodenje pustnih priprav. »Ampak brez pomoči starejših, ki so tehnično bolj podkovani, načrta verjetno ne bi pravočasno uresničili,« je priznal. Lani so Križani na Opčinah za las zgrešili zlato odličje in osvojili častno drugo mesto. Ali jim bo letos uspel veliki met? Kdo ve, najvažnejše je vsekakor to, da bo pust »po kriškua« zabaven in da bo čebelje letalo brez zapletov vzletelo iz panja in naposled tudi uspešno pristalo na Luni. Ali pa vsaj na Brdini... Tretjič zapored bo na Kraškem pustu tudi voz skupine VIII. Division, ki jo sestavljajo pustarji iz Škednja, od Sv. Ane in okolice. Skupina bo letos počastila pristen proizvod škedenjske tradicije: kruh. Delavci vneto pripravljajo krušno peč in mlin, seveda pa tudi oštarijo. Voz bo nastopil tudi v Škednju (v nedeljo) in Trstu (v torek). Delo v veliki garaži pri Sv. Ivanu vodijo starejši ljubitelji pusta, praznika, ki ima v Škednju bogato tradicijo, a je v zadnjih letih zašel v manjšo krizo. Ške-denjski pust, s svojimi posebnimi maskami, jedmi in norčijami, je bil običajno glavna atrakcija v mestu, zdaj pa se osrednji sprevod vije po ulicah središča. »Sprevoda v Škednju nekaj let sploh ni bilo, zato smo se povzpeli na Kras,« pravi Fulvio, ki tako kot ostali upa, da bo Ške-denjski pust spet polno zaživel v ljudskem duhu in s starimi vrednotami. V šotoru na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah so nas pričakale mumije. Da ne bo nesporazumov: ne govorimo o Opencih samih, temveč o letošnji pustni temi. Prav vsega ne smemo razkriti, saj imajo pred pustno soboto skoraj vse skupine svoje skrivnosti. Openci so pač potegnili nit med antično zgodovino in sodobnim svetom, povezali so egipčanske faraone in... plastično kirurgijo. Na vozu, ki ga bo obkolilo in vleklo kakih 130 Egipčanov, se bodo znašle nekatere osebnosti šov biznisa, med katerimi je prsata televizijska zvezda Pamela Anderson. Pred Prosvetnim domom je delo počasi steklo že oktobra in novembra, z januarjem pa so »pritisnili na plin«. Zanimivo je, da »umetniški« detajli voza nastajajo kakih sto kilometrov daleč. Devan, eden vodilnih članov, je kot »emigrant« na delu v podružnici openske pustne skupine v Starem selu pri Kobaridu. Openci, ki se bodo udeležili tudi sprevoda po tržaških mestnih ulicah (»a ne v tekmovalni kategoriji, ker Opčine niso mestna četrt,« poudarja Rudi), so v zadnjih letih po dolgi suši želi veliko uspehov. Po nekajletnem premoru so Openci leta 1997 spet začeli izdelovati pustne vozove, angažirali so se zlasti predstavniki mlajših generacij. Iz leta v leto je šlo na bolje, leta 2005 pa so gostitelji Kraškega pusta prvič v zgodovini slavili. Uspeh so ponovili še v naslednjih letih z eno srebrno in dvema zlatima kolajnama: openski vzpon je predvsem odraz pridobljenih izkušenj in vse večjega navdušenja za pustno dogajanje. jo, so nam zaupali pu-starji, ki že od konca novembra ustvarjajo svoj voz. Ob njih pa ne gre pozabiti dela pridnih šivilj, ki skrbijo, da bodo tudi letos obleke odlično izdelane. Starejšim domačinkam so se v zadnjih letih pridružile še mladenke... Potrebne pa bi bile moške »kompanije«, so nam zaupali pustarji. »Na Opčine pridemo zato, da uživamo,« pravi Ivan, med organizatorji voza, ki se bo v pustni sprevod pripeljal iz Merč. »Bili smo prvi voz, ki je po osamosvojitvi Slovenije sodeloval na Kraškem pustu ...in vsako leto smo močnejši.« Ivan sicer pravi, daje njihov voz običajno med manjšimi, da ga spremlja le kakih dvajset pustarjev, kar je za openske razmere malo. »V sprevodu sodelujemo kot Razvojno društvo Meriš-če in to predvsem zaradi promocije. Dokazati želimo, da se tudi na Krasu nekaj dogaja. Smo pač Kraševci: trdi in trmasti. Pri tem nas podpira tudi župan Občine Sežana, ki tako kot mi rad promo-vira pristne kraške običaje.« Lani so se po openskem sprevodu udeležili tudi tržaškega, kjer so obiskovalce in slovenskega konzula presenetili s petdeset litri jote. »Letos se organizatorji malce lovijo, tako da še čakamo na vabilo: če bo prišlo, gremo rade volje tudi v Trst, saj imamo odlične odnose z organizatorjem De Gioio.« V Merčah so se letos posvetili plinski problematiki in v teh dneh zaključujejo z deli, ki potekajo v Ivanovi delavnici in v vaškem domu. Pozornost so osredotočili na odnose med Evropo in Rusijo, na vozu pa bodo gostili predsednika Vladimir-ja Putina... 1 4 Sreda' H- februarja 2009 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Črpalkarji v spremstvu župana pri predsedniku deželne vlade Tondo bo Evropo zaprosil za vrnitev proste cone Naftne družbe bo tudi pozval k izenačitvi goriških cen goriva z deželnimi Nedavni protest goriških črpalkarjev pred vladno palačo na goriškem Travniku bumbaca Predsednik deželne vlade FJK bo Evropsko unijo pozval k ponovni uvedbi režima proste cone v Gorici. Ob tem bo naftne družbe opozoril na potrebo po izenačenju goriških cen goriva s tistimi, po katerih se le-ta prodaja v drugih pokrajinah FJK. S tema obljubama se je Renzo Tondo včeraj poslovil od goriških črpalkarjev, ki že dalj časa opozarjajo na krizo, v katero so zašli po ukinitvi neobdavčenega goriva. Lastnike bencinskih servisov so na srečanju v Vidmu, ki se ga je ob Tondu udeležila tudi deželna odbornica za finance Sandra Savino, spremljali goriški župan Ettore Romoli, deželni svetnik Gaetano Valenti in predsednik zveze Ascom Pio Traini. V uvodu je posegel Traini, ki je spomnil na vzroke, zaradi katerih so krizo občutili predvsem črpalkarji v Gorici. Cena, po kateri naftne družbe prodajajo gorivo goriškim črpal-karjem - je poudaril Traini -, je namreč višja od tiste, po kateri prodajajo bencin in dizelsko gorivo videmskim in tržaškim črpal-karjem. To pravilo velja že od vključitve Gorice v prosto cono, je povedal Traini in pojasnil, da so zaradi tega črpalkarji »med dvema ognjema«, saj morajo kljubovati slovenski konkurenci in konkurenci drugih pokrajin FJK. Kriza, je pripomnil Romoli, se nato prenaša tudi na ostale sektorje, saj se občani po tankanju večkrat odločijo tudi za druge nakupe na slovenski strani meje. Tondo je sogovornikom zagotovil, da deželna vlada pazljivo spremlja težave goriških črpalkarjev, in da jim namerava pri- gorica Krvavi prepir sprožil vinjeni Goričan Danes bo sodnik odločal o priporu za trojico moških, ki so jih zaprli zaradi udeležbe v krvavem prepiru v noči s sobote na nedeljo. Po zaslišanjih pa je slika dogajanja nekoliko bolj jasna. Po ugotovitvah preiskovalcev je fizično obračunavanje zanetil Goričan, ki je pod hlapi alkohola v lokalu Casino v ulici Crispi začel nadlegovati gostjo, državljanko Kolumbije. Ženska se ga je otepala, ker pa je moški vztrajal, je proti njemu zalučala kozarec. Naravnost pobesnel je, potegnil s hlač pas in, kot da bi bil bič, začel z njim mahati desno in levo. Na ženskino stran so se postavili štirje njeni spremljevalci. Prepir se je nadaljeval pred lokalom, kje so se nad Goričana, ki ga je sprožil, znesli tudi s steklenico in mu z njo zlomili nosno kost. Poleg njega sta v zaporu še drug Goričan in državljan Maroka, ki sta bila v družbi kolumbijskega dekleta, pet pretepačev pa so prijavili sodniku. Preiskavo vodi državna tožilka Annunziata Puglia. skočiti na pomoč. Napovedal je, da bo problem predočil EU. Ob koncu tedna bo namreč podpredsednik evropske komisije in evropski komisar za promet Antonio Taja-ni na obisku v naši deželi, ob tej priložnosti pa mu bo Tondo prikazal goriški položaj. Vprašal bo za ponovno uvedbo proste cone, ki še vedno obstaja v Dolini Aoste. To bi bila po njegovem mnenju edina rešitev do reorganizacije distribucijskega načrta goriv v deželi FJK, v katerem bodo predvideni tudi ukrepi, s katerimi bodo podprli črpal-karje v težavah. Tondo je še povedal, da bo sklical srečanje s predstavniki naftnih družb, ki jih bo pozval k znižanju cen goriškega goriva. Dodal je, da je dežela FJK v gorica - Varnost na delu Zahtevajo znak diskontinuitete Občinski svet osvojil Bianchinijevo resolucijo Goriški občinski svet je v ponedeljek sprejel resolucijo o varnosti na delu. Vložil jo je svetnik Livio Bianchini, ki je pred kratkim prestopil v novo stranko Nichija Vendole. Dokument, ki so ga odobrili s trideset glasovi za in enim vzdržanim, predvideva, da bo župan od goriškega zdravstvenega podjetja zahteval večjo pozornost do problema varnosti na delu in znamenje diskontinuitete z dosedanjo politiko na tem področju. Resolucija predlaga ustanovitev omizja z upravitelji in sindikati, kjer bi razpravljali o varnosti v goriških podjetjih. Dokument bodo med drugimi prejeli tudi predsedniki republike, dežele in pokrajine ter direktor ladjedelnice Fincantieri. Na dnevnem redu so bile tudi druge resolucije. Resolucijo o družbi IRIS Federica Portellija bo v prihodnjih dneh obravnavala pristojna komisija za zdravstvo, razpravo o resoluciji o antifašističnih vrednotah, ki jo je predstavil Aleš Waltritsch, pa so skupaj z dokumentom Gaetana Valentija preložili na eno izmed prihodnjih sej. gorica - Občinska seja Molk za Eluano s polemiko Smrt Eluane Englaro je odjeknila tudi na Goriškem, med ljudmi, a tudi na občini, saj se je ob njej sprožila polemika v občinskem svetu. Kot navaja občinski svetnik Oljke Federico Portelli, je v trenutku, ko je izvedel za smrt ženske, predlagal predsedniku mestne skupščine enominutni molk. »Šele potem, ko je prekinil sejo in se sestal z načelniki desne sredine, kot da bi bila Eluanina smrt samo njihova stvar, je Roldo omogočil občinskemu svetu, da se je spomnil na konec njene življenjske poti. Sramota in dodatna žalitev za Eluano in njeno družino,« je prepričan Portelli. Na smrt Eluane Englaro se je odzval tudi goriški nadškof Dino de Antoni. »S človekom ni mogoče ravnati tako, niti takrat, ko ne odgovarja na dražljaje okolja,« pravi nadškof, ki zagovarja stališče Vatikana: »V teh dneh smo jasno razumeli, da niti zdravniki ne vedo, kje je meja med življenjem in smrtjo.« skladu z zakonskimi določili pripravljena tudi na vložitev »vidne vsote«, da bi podprla sektor črpalkarjev. Ne nazadnje je Tondo napovedal, da bo v zvezi s krizo črpalkar-jev ustanovil omizje, pri katerem bodo sodelovali dežela, tehniki, zveza Ascom, predstavniki goriške občine in Trgovinska zbornica. (Ale) Hudo ranjen obležal na cesti V ponedeljek zgodaj popoldne je 43-le-tni motorist iz okolice Nove Gorice vozil neregistrirano motorno kolo znamke Cagiva iz Rožne Doline proti Ajševici. Pred križiščem s cesto, ki vodi do Centra za ravnanje z odpadki v Stari gori, je zaradi neprimerne hitrosti v blagem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom ter trčil v odbojno ograjo, zatem pa obležal na vozišču. Hudo poškodovanega so po nudenju prve pomoči na kraju nesreče z rešilnim avtomobilom prepeljali na zdravljenje v splošno bolnišnico Šempeter. Zaradi vožnje neregistriranega vozila in povzročitve prometne nesreče so mu policisti napisali položnico. (nn) Zakaj študij družboslovja? Novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) prireja tretji družboslovni večer na temo Zakaj študirati družboslovje? Na sporedu bo jutri ob 18. uri v kletni dvorani knjižnice Franceta Bevka. Gostje bodo dekan FUDŠ Matevž Tomšič, prodekanja fakultete za medije Mateja Rek in Uroš Pinterič, višji znanstveni sodelavec z Univerzitetnega raziskovalnega središča Novo mesto. Omenjeni strokovnjaki na področju družboslovja bodo razpravljali o uporabnosti družbenih ved in o možnostih nadaljnje zaposlitve po končanem študiju. (nn) V Mošu večer o Aljaski Alpinci iz Moša prirejajo predavanje o Aljaski in o vzponu na goro Mc Kinley; spregovorila bosta alpinista Marco Sal-vaneschi in Max De Monte. Dogodek bo drevi ob 20.30 v občinski dvorani v ulici XXIV Maggio v Mošu. Evropsko načrtovanje Goriška pokrajina prireja danes med 9. in 13. uro v pokrajinski sejni dvorani v Gorici tečaj o evropskem načrtovanju, ki je namenjen interesentom. Giorgio Tes-sarolo in drugi izvedenci bodo spregovorili o Objektivu 3 in o pripravi prošenj za koriščenje prispevkov. Pirandellova drama v Gorici S Pirandellovo dramo »Enrico IV« bosta danes ob 20.45 v gledališču Verdi v Gorici nastopila priznana igralca Ugo Pagliai in Paola Gassman. Fishwatching v laguni Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes ob 15.30 drugo srečanje okoljevarstvenega tečaja z naslovom »Fishwatching in laguna«, ki ga združenje Legambiente posveča ribam in pticam gradeške in maranske lagune. gorica - Pokrajina predstavila projekt mednarodne kooperacije Stra.De 2 Sortiranje »izvažajo« v Sarajevo Izdelali bodo študijo za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov v sarajevskem kantonu - Pripravljajo protokol o sodelovanju V Sarajevo »izvažajo« sortiranje odpadkov. Goriška pokrajina je namreč nosilec projekta mednarodne kooperacije Stra.De 2, na podlagi katerega bodo pripravili načrt za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov v sarajevskem kantonu. Projekt je vreden 72.000 evrov, od katerih jih bo dežela zagotovila 57.450; včeraj ga je na goriški pokrajini predstavil odbornik Marko Marinčič. Poleg njega je spregovoril Armando Quarin, predsednik podjetja za javne storitve družbe IRIS, ki je eden izmed glavnih partne^ev projekta. »Pred leti smo uresničili projekt Stra.De 1, s katerim smo izdelali študijo o prostorskem načrtovanju v urbanem okolju; zajela je območje Sarajeva, ki pripada bosanski federaciji, in nekaj predmestij, ki so pod republiko Srbsko,« pojasnjuje Marinčič in pravi, da je bil takratni projekt posvečen tudi vprašanju ravnanja z odpadki in sanaciji vodnih tokov. V okviru projekta Stra.De 1 so tako evidentirali, kako poteka ravnanje z odpadki v Sarajevu. Ugotovili so, da mesto razpolaga z veliko deponijo, ki je urejena in dobro deluje, vendar gre za ne ravno moderen pristop ravnanja z Marko Marinčič bumbaca odpadki. »Čeprav je sarajevsko odlagališče dobro strukturirano, bi bilo koristno, da bi uvedli ločeno zbiranje odpadkov,« pravi Ma-rinčič in poudarja, da bodo ravno zaradi tega v okviru projekta Stra.De 2 izdelali načrt za uvedbo sortiranja v Sarajevu. Pri njegovi pripravi bodo tehniki IRIS-a sodelovali z izvedenci iz sarajevskega podjetja za javne storitve Rad, z občino Novi Grad ter s sarajevskim kantonom, razvojno agencijo SERDA in arhitekturno fakulteto. Strokovno pomoč bo zagotovila družba Informest, ki bo tudi poskrbela za vzpostavitev stikov med italijanskimi in bosanskimi podjetniki. »Aprila bodo tehniki podjetja IRIS, združenja Kallipolis in agencije Informest obiskali Sarajevo. Tam bodo analizirali podatke o ravnanju z odpadki in zatem izdelali načrt za uvedbo sortiranja,« pravi Marinčič; junija se bo sarajevska delegacija mudila na Goriškem in obiskala obrate podjetja IRIS, medtem ko bodo septembra v Sarajevu izpeljali informativno akcijo o sortiranju odpadkov. Izdelavi načrta zaenkrat še ne bo sledilo operativno izvajanje njegovih izsledkov; ločenega zbiranja v Sarajevu torej ne bodo uvedli, vendar bodo imeli pripravljen načrt, ki ga bo treba šele uresničiti. Za ta korak se bodo morale odločiti sarajevske oblasti, ki bi za uvedbo sortiranja lahko zaprosile za pomoč iz evropskih skladov, saj bi uresničitev tovrstnega projekta stala več milijonov evrov. Marinčič hkrati napoveduje, da v prihodnjih mesecih pokrajina bo podpisala protokol o sodelovanju s sarajevskim kantonom; predvidel bo vzpostavitev trajnega sodelovanja in prirejanje skupnih pobud na raznih področjih, med katerimi so tudi kultura, šport in mladinske politike. (dr) GORICA Camber nasprotuje selitvi arhitekture Željam, da bi v Gorico selili arhitekturo, se je postavil po robu deželni svetnik Ljudstva svobode, Piero Camber. Sestal se je s predstavnikoma študentov, ki so zbrali 300 podpisov proti selitvi specialističnega bienija arhitekture. Camber pravi, da je ob koncu poletja kazalo, da se bo uresničila spojitev tržaške fakultete arhitekture z videmskim univerzitetnim tečajem in da bi bil sedež v Gorici s krepko finančno pomočjo goriških ustanov: »Ideja je propadla, kljub temu pa je tržaški rektor pripravljen seliti v Gorico specialistični bienij, kar pomeni, da bi arhitekturo poučevali v treh krajih, kar bi bilo potratno. Trst bi bil hkrati okra-den ambicioznega projekta o uresničitvi fakultete, ki bi konkurirala z Benetkami, v katerega je veliko vložil.« / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 11. februarja 2009 1 5 doberdob - Ravnateljica Večstopenjske šole Sonja Klanjšček o stanju, problemih in reformi Privlačnost šol narašča, prostori vedno bolj tesni V Doberdobu in Romjanu so krvavo potrebna gradbena dela -»Ustanova, kot sta Dijaški dom in Mladinski dom, bi bila dobrodošla« Po morebitni spojitvi didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo in nižje srednje šole Ivan Trinko bo izgubila »primat« najbolj številčnega slovenskega ravnateljstva na Goriškem. Kljub temu se bo Večstopenjska šola Doberdob še vedno spopadala s hudo prostorsko stisko, predvsem v Romjanu, saj njena ponudba prepriča iz leta v leto višje število staršev, ki ji zaupajo svoje otroke. Pred zaključkom letošnjega vpisovanja v vrtce in šole, ki poteka še do 28. februarja, smo se z ravnateljico Sonjo Klanjšček pogovorili o položaju doberd-obskega ravnateljstva, ki v štirih osnovnih šolah, štirih vrtcih in nižji srednji šoli šteje danes preko 540 otrok. Kateri bodo učinki nove reforme šolstva na vrtce in šole Večstopenjske šole Doberdob? V teh dneh, ko zbiramo vpise za prihodnje šolsko leto, se starši tudi pri nas odločajo o dolžini urnika. V vrtcih se večina staršev nagiba k 40 uram tedensko, kar v bistvu odgovarja dosedanji ponudbi. Do velikih sprememb naj ne bi prišlo niti na naših osnovnih šolah v Doberdobu, Sovodnjah in na Vrhu, kjer se glavnina staršev odloča za 27-urni pouk. Na romjanski osnovni šoli pa bomo vprašali za uvedbo celodnevnega pouka, ki bi predvideval 40 ur tedensko. Doslej smo nudili podaljšan urnik 35 ur tedensko - otroci imajo pouk do 15. ure - po novem pa bi ostali v šoli do 16. ure. Uvedba celodnevnega pouka je pri nas možna, ker razpolagamo z menzo, drugje pa je težje izvedljiva. Na nižji srednji šoli v Doberdobu pa bi do sprememb prišlo le pri predmetniku, saj imajo učenci možnost, da izberejo podaljšan urnik angleščine, slovenščine ali italijanščine namesto dveh ur nemščine. V prihodnjem šolskem letu bo osnovna šola v Romjanu verjetno štela osem razredov, v ulici Capitello pa primanjkuje prostora... Prostorsko vprašanje v Romjanu bo že v prihodnjem šolskem letu zelo kritično. Po vsej verjetnosti bomo namreč ponovno dobili dva prva razreda, v šoli Bru-mati pa nimamo na razpolago dovolj učil- t nic. Občina Ronke, ki je že obveščena, bo morala za ta problem poskrbeti. Z »dolgoročnega vidika« pa nestrpno pričakujemo izgradnjo novega šolskega centra. Zaenkrat je bil odobren le preliminarni načrt, uprava pa zagotavlja, da se bodo dela začela jeseni. Trajala naj bi leto in pol ali dve. Do takrat bo odprto tudi vprašanje dveh sekcij romjanskega vrtca, ki delujeta v ulici Fratelli Cervi v Ronkah. Problem prostorov se ne pojavlja le v Romjanu... Drži. V načrtu je širitev nižje srednje šole v Doberdobu, za katero si je občina že priskrbela finančna sredstva. Dela naj bi se začela prihodnje leto in upamo, da se bodo čim prej zaključila, saj imamo šest razredov in šest učilnic, kar je odločno premalo. Pouku informatike sledijo na primer naši srednješolci v poslopju sosednje osnovne šole Prežihovega Vo-ranca, kjer imamo računalniško opremo. Romjanska šola in vrtec sta danes najbolj številčni slovenski šoli v goriški Sonja Klanjšček (zgoraj), v doberdobskem razredu (levo) in med romjanskimi šolarji (desno) altran, bumbaca pokrajini, obenem pa delujeta v najbolj »italijanskem« okolju. Romjanska šola in vrtec imata več posebnosti. Edinstvenost teh dveh ustanov se kaže že v njunem nastanku, saj sta se rodili iz zelo dobre sinergije med kulturnimi, šolskimi in drugimi predstavniki tega prostora. Čeprav sta začeli svojo pot s skromnim številom otrok, sta gotovo ustanovi, ki si ju je teritorij močno želel. Nato sta s podporo staršev, ronške uprave in mestnega okrožja nasploh prerasli v razvejani, številčni in dinamični šoli. Res je, da imamo visoko število otrok, ki slovenščine ne poznajo, med vpisanimi pa je največ takih, ki imajo slovenske prednike. Ne smemo pozabiti, da je bilo v 50. letih, preden so ju zaprli, v slovenskih šolah v Tržiču in Ronkah veliko otrok, kar pomeni, da slovenski substrat obstaja. Številni prebivalci, ki so se nato poitalijančili, pa so v zadnjih letih začutili potrebo, da bi njihovi sinovi in vnuki spoznali slovenski jezik. Na podlagi nizke ravni poznavanja slovenščine pa je seveda predvsem v vrtcu v Romjanu potrebno uporabljati nekoliko drugačen pristop. Pri programiranju dela se na primer zgledujemo po metodah poučevanja tujih jezikov ali po knjigah, ki so jih v zvezi s tem izdali koroški Slovenci. Vzgojiteljice skušajo z igro, petjem, glasbo, gibalno vzgojo in pravljicami doseči, da otrok jezik vzljubi. Krepitvi slovenskega jezika pri učencih osnovnih in nižje srednje šole pa so namenjeni tudi razni projekti, pri katerih sodelujemo že več let. Zelo pozitivne izkušanje so jezikovna šola v sodelovanju z osnovno šolo Cirila Kosmača iz Pirana, sodelovanje pri UNES-CO-vih srečanjih ter zeleni in beli tedni v organizaciji Centra šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane. Ali je v Laškem čutiti potrebo po ustanovi, kot sta v Gorici Dijaški dom ali Mladinski dom? Zelo jo občutimo. Združenje staršev romjanskih otrok ter društvi Jadro in Tržič sicer že skrbijo za razne storitve, nasvete in dejavnosti ter so nam v veliko oporo, vendar bi bila dodatna pomoč dobrodošla. Priložnosti za vključevanje v slovensko okolje ustvarjajo vedno bolj tudi slovenska športna društva in glasbene šole, strukture, ki bi nudila pomoč pri učenju in možnost nadgradnje dela v šoli, pa ni. Nekateri srednješolci sicer zahajajo v Dijaški dom, za mnoge pa je Gorica predaleč. Aleksija Ambrosi kulturni praznik - Jutri Z Gorico bo zaobjeta dežela Poklon stoletni zgodovini Glasbene matice Osrednja prireditev ob Dnevu slovenske kulture bo letos zaobjela ves deželni teritorij. Po »premierni« izvedbi v Čedadu in sinočnji ponovitvi v Trstu bo proslava v poklon stoletni zgodovini Glasbene matice zaživela jutri tudi v Gorici. Zadnja etapa simboličnega potovanja prvič, dejansko povezuje Slovence treh pokrajin v znamenju ustanove, ki je v stoletni zgodovini pridobila združevalno vlogo kot posrednica slovenske glasbene kulture med mladimi. Scenarij si je zamislila in napisala Tatjana Rojc na osnovi literarnih in zgodovinskih virov, da bi na ne-suhopa-ren način pripovedovala o stoletni poti šole, ustvarjalcih in dogodkih, ki se v tekstu prepletajo s poezijami Srečka Kosovela, s pismi njegove sestre Karmele in pomenljivimi dokumenti. Glasba ima seveda vodilno vlogo v prireditvi z nastopom solistov in skupin, pevcev in instrumentalistov, ljubiteljev in profesionalcev, za katere je Aleksander Ipavec napisal vrsto novih skladb, med katerimi je tudi uglasbitev poezije Srečka Kosovela »Lirični piano«, iz katere je avtorica scenarija povzela naslov proslave »In čujem te; klavir igra...«. Režiser Gregor Geč je ustvaril elegantno, doživeto in sporočilno predstavo. Glasbeno-gledališko celoto dopolnjujejo video-kreacije Antonia Giacomina, igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar pa sta nositelja besednega sporočila proslave, ki jo bo v goriškem Kulturnem domu posnela televizijska ekipa slovenskega programa RAI. V letošnjem duhu povezovanja Slovencev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine so pri treh izvedbah sodelovali trije govorniki. Tržačan Miran Košuta je nastopil v Čedadu, predsednik goriške občinske konzulte za Slovence Ivo Cotič v Trstu, v Gorici pa bo govoril beneški in vsestranski kulturni delavec Davide Clodig. Za goriško ponovitev osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture so potrebna vabila, ki jih zainteresirani lahko dvignejo v Kulturnem domu v Gorici (od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure). gorica - Vrnili so se z vzgojnega potovanja z Vlakom spomina Globoko ganjeni Dijaki tridesetih šol iz vse dežele so obiskali koncentracijski taborišči Auschwitz in Birkenau Udeleženci Vlaka spomina v Auschwitzu; prva z desne Vilma Braini Dijaki tridesetih višješolskih zavodov iz vse dežele so se v nedeljo z Vlakom spomina vrnili domov, potem ko so prejšnji teden obiskali Krakov ter koncentracijski taborišči Auschwitz in Birkenau. V delegaciji iz Furlanije-Julijske krajine je bilo okrog 250 mladih, ki so se na Poljskem pridružili skupinam dijakov iz Cesene in Trenta. Mlade je obisk taborišč globoko ganil; preko vodenega ogleda so spoznali, kako nečloveško je bilo življenje v lagerjih, z branjem priče- vanj in pisem so podoživeli težke trenutke, ki so bili v taboriščih na dnevnem redu. Posebno ganljiva je bila slovesnost v Birkenau; vsak dijak je povedal ime ene izmed žrtev, ki jo je »posvojil« med ogledom muzeja v Auschwitzu, hkrati pa je spregovoril o občutkih, ki jih je doživel med obiskom Rižarne. Z Vlakom spomina so na Poljsko odpotovali tudi trije bivši interniranci, in sicer Vilma Braini iz Štandreža, Mario Candotto iz Ronk in Riccardo Goruppi iz Trsta. Dijaki so njihovim pričevanjem prisluhnili z velikim zanimanjem, sploh so jih obsuli s številnimi vprašanji o življenju v taboriščih. Delegacijo iz goriške pokrajine, v kateri so bili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol, je spremljal pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič; pobudo so namreč finančno podprle ravno vse štiri pokrajine iz naše dežele, medtem ko je bilo njen glavni prireditelj združenja »Tenda per la pace e i diritti«. 2 4 Torek, 10. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / vrh - Prešernova proslava pri društvu Danica Ob kulturnem prazniku so se pošteno nasmejali S komedijo Roditeljski sestanek popestrila proslavo skupina z Opatjega sela Del udeležencev proslave (desno) in zbor Bodeča neža med nastopom bumbaca Kulturni delavci društva Danica z Vrha so letošnjo Prešernovo proslavo popestrili z zabavno komedijo, ki so jo uprizorili amaterski igralci z Opatjega sela. Z njihovim nastopom so obenem potrdili stare vezi med vasema, ki so bile nekoč izredno trdne. Vrh je namreč do razmejitve po drugi svetovni vojni spadal pod opatjeselsko občino, tako da so bili stiki med prebivalci obeh vasi bolj pogosti od današnjih. Večer je uvedla članica društva Danica Christine Abrami, ki je predstavila dekliško pevsko skupino Bodeča neža in animacijsko skupino Danica. Na odru so se tako najprej zvrstile mlade pevke, ki jih vodi Mateja Černic, za njimi so bili s plesom na potezi vrhovski otroci. Zaradi gripe je bil njihov nastop okrnjen, tako da so se občinstvu predstavili trije otroci in dve plesalki. Kljub nizkemu številu nastopajočih so se otroci animacijske skupine in baletki izkazali, zato so jih gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano društva Danica, nagradili s toplim aplavzom. Ob zaključku prvega dela večera, med katerim je prišla do izraza domača ustvarjalnost, je pozdravila predsednica društva Danica Dolores Černic, zatem so bili na potezi igralci z Opatjega sela, ki so z zabavnimi prizori komedije Roditeljski sestanek do solz nasmejali prisotno občinstvo. Zaključku kulturnega programa je seveda sledila zakuska, ki je bila priložnost za prijeten klepet s sovaščani in prijatelji. Kulturno društvo Danica se medtem že pripravlja za novo pobudo, s katero bodo prišli na svoj račun otroci z Vrha in iz sosednjih krajev. V soboto, 14. februarja, ob 15.30 bo v kulturnem centru Danica Veseli pustni popoldan. Poskrbljeno bo za zabavo, animacijo, glasbo in še marsikaj. Seveda bo na Vrhu živo tudi v torek, 24. februarja, ko bo po vasi potekalo tradicionalno koledovanje, ki se bo zaključilo s plesom v centru Danica. vrtojba - Primorski tehnološki park ■ V V • VB Iščejo člane z inovativnimi idejami Iz Primorskega tehnološkega parka (PTP), ki ima sedež na meji pri Vrtojbi, so sporočili, da bodo v roku štirinajstih dni objavili razpis za nabor novih članov PTP. V napovedi razpisa so poudarili, da so kandidati za vpis v redno članstvo lahko posamezniki z inovativno idejo, podjetja v ustanavljanju, podjetja ali raziskovalno-raz-vojni oddelki podjetij, ki pri izvajanju proizvodne ali storitvene dejavnosti dosegajo visoko stopnjo razvojne usmerjenosti, tehnološke zahtevnosti in inovativnosti produktov, tržne perspektivnosti ter raziskovalno-razvoj-nega sodelovanja. Pojasnili so, da sprejemajo kandidate z območja celotne Slovenije, predvsem pa iz Goriške, Notranjsko-kraške in Obalno-kra-ške statistične regije, dobrodošli pa so tudi kandidati iz tujine, ki ustanovijo podjetje v Sloveniji. Med razlogi za prijavo oz. prednostmi delovanja v okviru Primorskega tehnološkega parka, v katerega je trenutno včlanjenih 40 podjetij, so navedli, da slednji svojim članom ponuja stimulativno okolje in odlične pogoje za delo v družbi najperspektivnejših podjetij ter izobraževalnih in raziskovalnih ustanov. Poudarili so tudi možnost pridobitve 75 tisoč evrov nepovratnih sredstev v obdobju treh let. Gre za sredstva, ki jih država dodeljuje samo članom tehnoloških parkov in inkubatorjev, če izpolnjujejo pogoje razpisa. Med ugodnostmi za člane so omenili tudi najem poslovnih prostorov v tehnološkem parku po nižjih cenah ter brezplačne storitve v smislu informiranja o možnostih pridobivanja subvencij in drugih virov financiranja, povezovanja z razvojnimi in raziskovalnimi institucijami ter univerzami, povezovanja s člani tehnoloških parkov doma in v tujini ter nudenja pomoči pri iskanju kadrov in internacionalizaciji. Poudarili so tudi, da so ostale storitve, kot na primer prijave na razpise, izdelava poslovnih načrtov in projektov, organizacija dogodkov in drugih promocijskih aktiv- nosti v povprečju za četrtino cenejše kot na trgu. Vse te ugodnosti so mikro podjetjem na voljo že ob plačilu letne članarine, ki znaša 250 evrov. Za mala podjetja znaša letna članarina 500 evrov, za srednje velika podjetja pa 1.000 evrov. Postopek za včlanitev predvideva razgovor z upravo PTP in pripravo splošne predstavitve na 2-3 straneh ter kratko predstavitev zamisli programskemu svetu tehnološkega parka. Vsi kandidati, ki bodo po mnenju programskega sveta primerni za nadaljevanje postopka, bodo pozvani k predložitvi vloge z zahtevanimi prilogami. Strokovne ocene vlog, ki morajo biti oddane v tiskanem in elektronskem izvodu, bodo opravili strokovni ocenjevalci, o vključitvi kandidatov v PTP pa bo na podlagi strokovnih ocen odločala skupščina družbenikov tehnološkega parka. Za oddajo prijav na razpis bosta odprta dva roka, prvi s predvidenim zaključkom v roku osmih dni od objave razpisa, drugi pa z zaključkom do 1. oktobra 2009. Na razgovor za kandidaturo se je vsekakor mogoče prijaviti že pred objavo razpisa. Kot je povedala Tanja Kožuh iz Primorskega tehnološkega parka, je razpis odprt za neomejeno število članov, izbrani pa bodo seveda tisti, ki bodo izpolnjevali vse kriterije. Pojasnila je še, da se je letos za članstvo že zanimalo kar nekaj italijanskih podjetij oziroma podjetnikov z območja Fur-lanije-Julijske krajine, medtem ko se je v lanskem letu v PTP včlanila ena skupina italijanskih podjetnikov. V zvezi z razpisom je povedala še, da pričakujejo kar precej prijav, saj je zanimanje za članstvo v zadnjem času izkazalo precej posameznikov in podjetij. O zasedenosti poslovnih prostorov v objektu Primorskega tehnološkega parka na Mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba pa je povedala, da je zasedenost prostorov 80 do 90-odstot-na, kar je normalna zasedenost za tehnološke parke. Nace Novak dan spominjanja - V Gorici osrednja slovesnost, posvečena žrtvam fojb in eksodusu iz Istre V krajih »ločenega« spomina Romoli: »Fašizem ne sme biti alibi za povojne dogodke« - V Tržiču poimenovali ulico po Istri, v prihodnjih dneh bodo namestili kamnito spominsko ploščo Tito spet na vrhu Sabotina V zvezi z oživitvijo napisa Tito na Sabotinu, ki je včeraj, na dan, ko se v Italiji spominjajo na eksodus in fojbe, poskrbel za slabo voljo na obeh straneh meje, še vedno ni znano, kdo je njegov avtor oziroma kdo so avtorji, saj en sam človek najbrž ni bil dovolj za to, da so štiri ogromne črke nekdanjega napisa Naš Tito ponovno vidne daleč naokrog (foto Bumbaca). »O obnovi napisa na Sabotinu smo bili obveščeni neuradno. Ne vemo, kdo bi lahko bil avtor, predvidevamo pa, da bi lahko šlo za odgovor na mazaške akcije, ki so se v zadnjih dneh dogajale v Trstu in njegovi okolici. Obžalujemo, da se take stvari dogajajo, še posebej ob praznikih in obletnicah, saj kazijo dobrososedske odnose. Še naprej si bomo prizadevali za to, da Sabotin ostane Park miru v spoštovanje do vseh žrtev s tega območja,« je obnovljeni napis Tito na Sabotinu včeraj komentirala direktorica novogoriške občinske uprave Elvira Šušmelj. Na novogoriški policijski postaji včeraj do 15. ure niso prejeli nobene prijave ali obvestila s tem v zvezi, zato policisti tudi niso imeli podlage za kakršno koli poizvedovanje in ukrepanje. (nn) Osrednja svečanost v goriški pokrajini ob dnevu spominjanja na žrtve fojb in na eksodus iz Istre, z Reke in iz Dalmacije je včeraj pod večer potekala v deželnem avditoriju v Gorici ob udeležbi predstavnikov mestnih oblasti in nadškofa. Pred njenim začetkom so položili venec na oširku, posvečenem žrtvam fojb, nato je v dvorani spregovoril župan Ettore Romoli. »Fašizem je nedvomno tako v naših krajih kot v Dalmaciji in Istri izvajal močan nacionalistični pritisk, saj je hotel v italijanski državi uveljaviti izključno italijanski jezik. To pa ne sme nikakor biti alibi, za kar se je zgodilo po vojni, ko smo bili priča balkanski navadi etničnega čiščenja, ki se je nato ponovila tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Bosni,« je dejal Romoli in dodal, da nihče danes ne zanikuje tragedij fojb in eksodusa, vendar »jih minimalizira, kar je ravno tako hudo«. Poudaril je še, da je potrebno splošno priznanje tragičnih dogodkov, saj bo le tako mogoče priti do skupnega zgodovinskega spomina. Sledil je pozdrav predsednika združenja ANVGD Rodolfa Ziberne, ki je pozdravil tudi v imenu sopriredite-lja večera, Lege nazionale. V nadaljevanju je prefektinja Maria Augusta Marrosu izročila spominska priznanja sorodnikom žrtvam fojb. Včeraj so tudi z barvami italijanske trobojnice osvetlili pročelje goriškega županstva in vse zastave spustili na pol droga. V Tržiču so včeraj poimenovali po Istri novo ulico. »Via delTIstria« stoji sredi novega stanovanjskega naselja na območju nekdanje bolnišnice. V prihodnjih dneh bodo namestili še kamnito ploščo, ki bo posvečena ezulom in žrtvam fojb. Na včerajšnji svečanosti ob poimenovanju nove ulice sta spregovorila tržiška podžupanja Silvia Altran in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. »Naši kraji so v prejšnjem stoletju doživeli dve svetovni vojni, ki sta pustili za sabo ogromno žrtev, zato se moramo spoštljivo spominjati vseh padlih in žrtev ideologij in etničnih diskriminacij,« je poudarila Altranova, medtem ko je Gherghetta poudaril, da je treba obnoviti odnose z Istro in si sploh prizadevati za zgodovinski spomin, ki naj bo spoštljiv do vseh mrtvih. Spominske svečanosti so potekale v številnih krajih Goriške. V dopoldanskem času je delegacija s prefektinjo na čelu položila cvetje k monumentalnemu spomeniku pri Medeji. Polaganje cvetja k spomeniku pri Medeji bumbaca / GORIŠKI PROSTOR gorica - V Kinemaxu predpremierni ogled filma o Jožetu in Edvardu Rusjanu Filmski debi letečih bratov Veliko prizorov so posneli na Jeremitišču in na mirenskem letališču - Statisti in igralci tudi iz Štandreža in Gorice Goričani nestrpno pričakujejo premiero dokumen-tarno-igranega filma o Bratih Rusjan, pionirjih letalstva, ki sta svoja prva letala gradila in preizkušala prav v Gorici. Tekli sta leti 1909 in 1910, kar postavlja Gorico v dokaj majhno skupino evropskih mest, ki so videla same začetke panoge, ki je nato v nekaj letih povsem spremenila pojmovanje o premikanju, prevozu in žal tudi vojskovanju. Zlasti na film čakajo desetine statistov in igralcev, ki so lani poleti pomagali pri uresničevanju projekta, ki sta si ga je zamislila goriški Transmedia in Kinoatelje, uresničila pa produkcija Casablanca iz Ljubljane v koprodukciji RTV Ljubljana in s finančno pomočjo ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Film so pod režijo Borisa Palčiča snemali lansko poletje v raznih krajih, veliko prizorov so posneli na Goriškem. Spomnimo se, da so prizore iz vsakdanjega življenja druži- ne Rusjan z znamenito sodarsko delavnico vred posneli na Jeremitišču, za letalske prizore pa so našli primerno okolje na goriškem letališču, kjer sta Jože in Edvard Rusjan pred sto leti res preizkušala svoje letalne stroje; del prizorov so dalje posneli v Ajdovščini in na Lokvici pri Opatjem selu. Vsem, ki so bili soudeleženi pri snemanju ali so sledili raznim postopkom nastajanja filma, se v podrobnosti spomnijo prizorov, ki so jih včasih morali ponavljati do onemoglosti, saj režiser ni bil vedno zadovoljen s tem ali onim gibom, s primerno osvetlitvijo prizora, z načinom prihoda ali odhoda tega ali onega statista, pa tudi ne z mimiko ali z govorjenim vložkom kakega igralca. Vse to so morali igralci in statisti opravljati pod žgočim poletnim soncem in odeti v težka oblačila z začetka prejšnjega stoletja. Naj omenimo, da je veliko igralskega kadra prispevalo prosvetno društvo Štan-drež, od koder je prišlo tudi veliko statistov. Kar nekaj sta- Na Lokvici so posneli prizore kolesarskih dirk, ob koncu snemanja pa so se igralci in statisti - med njimi so tudi Goričanom znani obrazi - nastavili fotografu foto vip tistov in pomožnih igralcev je prišlo tudi iz mesta in so italijanske narodnosti, kar bo filmu dalo svojstven mednarodni pečat. Prikazano bo torej večjezično okolje, ki je opredeljevalo takratno Gorico. Čeprav v drugačnih političnih razmerah, se to stanje ni bistveno spremenilo niti danes. Kakšen bo posneti film, ki so ga v ljubljanskih študijih montirali in opremili z glasbo, ostaja neznanka. To neznanko nam bodo razkrili v petek, 13. februarja, ob 20.30 uri na predpremieri filma Leteča brata Rusjan, ki bo v Ki-nemaxu na goriškem Travniku. V podnaslovu filmskega prvenca o pionirskih časih letalstva pa preberemo, da gre za zgodbo o zmagi za vsako ceno. Kot so nam povedali pri Ki-noateljeju, film traja 45 minut, je pretežno v slovenščini z italijanskimi podnapisi, obenem pa predstavlja tudi uvod v praznovanje stoletnice prvega poleta Edvarda Rusjana na goriških Malih Rojcah. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Ex«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 3: 17.30 »Space Chimps«; 20.30 »Defiance«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Ex«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Re-volutionary Road«. Dvorana 4: 17.45 »Space Chimps«; 20.00 - 22.10 »Il dubbio«. Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.00 - 22.10 »Italians«. ~M Koncerti PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2009. Revijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu elektronske pošte pdvrhsvmihae-la@yahoo.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 14. februarja, ob 20.15 nastopila Romana Krajnčan z gosti & Komorni godalni orkester GD Nova; v ponedeljek, 16. februarja, ob 20.15 bo nastopil Komorni zbor Ave pod vod- stvom Andraža Hauptmana; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3353016 in na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v četrtek, 12. februarja, ob 20.45 bo gledališka predstava Luigia Pirandella »Inrico IV« Stalnega gledališča iz Verone in Stalnega gledališča iz Veneta; nastopila bosta Ugo Pagliai in Paola Gassman; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici: v petek, 13. februarja, bo ob 20.30 gledališka predstava Kaj bodo rekli ljudje Bransilava Nušica v režiji Jožeta Hrovata v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v nedeljo, 8. marca, izlet v Vicenzo za ogled pomembnih kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov ter romarske poti Berico. Vpisujejo Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481882024), Dragica V. (0481-882183), Ana K. (0481-78061), Ema B. (048121361). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA orga- nizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. □ Obvestila DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte in-fo_karnival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pusto-vanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v sodelovanju z ribiškim društvom Vipava v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na srečanje na valentinovo, v soboto, 14. februarja, odpeljal v Prvačino prvi avtobus ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovod-njah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 17. uri s trga Medaglie D'oro (blizu ul. Catterini), nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, pri telovadnici v Podgori in Štandre-žu. Priporoča se točnost. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu nadaljujejo glasbena srečanja Odraščajmo z glasbo vsako sredo med 16. in 17. uro za otroke od 3. do 4. leta starosti, med 17. in 18. uro za otroke od 5. do 7. leta starosti; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. H Prireditve GLASBENA MATICA vabi na goriško ponovitev osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture In čujem te, klavir igra... v četrtek, 12. februarja, v Kulturnem domu v Gorici. Vstop je možen samo z vabili, ki so na razpolago v Kulturnem domu v Gorici od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. KINOATELJE vabi na Film Video Monitor v četrtek, 12. februarja, ob 20.45 v Kinemaxu v Gorici. Na ogled bosta kratki film Vsakdan ni vsak dan Martina Turka in celovečerec Za vedno Damjana Kozoleta. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na Dan slovenske kulture v petek, 13. februarja, ob 20.30 v jameljskem večnamenskem centru. Sodelovali bodo mladinska plesna skupina Kremenjak, otroški pevski zbor Kremenjak in mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Štever-jana. Slavnostna govornica bo kulturna delavka Luisa Gergolet, Dario Fran-dolič bo predstavil knjigo Abela Kor-nela Kras, knjiga o Soči. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽI- Sreda, 11. februarja 2009 ČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE NOVA GORICA prireja 3. družboslovni večer na temo Zakaj študirati družboslovje? v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri, v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 4 ), v kletni dvorani. KD DANICA vabi vse otroke na Veseli pustni popoldan, ki bo v soboto, 14. februarja, v prostorih kulturnega centra Danica na Vrhu od 15.30 dalje. Poskrbljene bodo zabava, animacija, glasba in še marsikaj. NA GRADU DOBROVO bo v organizaciji Goriškega muzeja v petek, 13. februarja, ob 19. uri prireditev ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča. Predstavili bodo dokumentarne filme o umetniku iz arhiva RTV Slovenije in Pokrajinskega muzeja iz Gorice. NA TRGU CAVOUR v Gorici bo v soboto, 14. februarja, ob 15. uri na klopi zaljubljenih potekalo branje poezij v sklopu pobude Govoriti o Ljubezni; informacije na tel. 335-5948577 (združenje Nuovo Lavoro iz Gorice). OBČINA MARIANO prireja v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v prostorih šole v Marianu večer z alpinistoma An-dreo Olivierijem in Alessandrom Si-monazzijem, ki bosta predstavila posnetke in film z naslovom Illimani, med Bolivijo in Perujem. TRINKOV KOLEDAR 2009 bodo predstavili v petek, 13. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Predstavitev zbornika in srečanje z beneškimi ter rezijanskimi kulturnimi delavci prirejajo SKGZ, ZSKD in knjižnica Damir Feigel. V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo v četrtek, 12. januarja, ob 19.20 Trubarjev večer. V goste bodo prišli člani kulturnega društva Stanko Vuk iz Mirna in učenci osnovne šole Miren, ki se bodo predstavili z recitacijami, glasbenim nastopom in petjem. Za priložnost bodo pripravili razstavo starih knjig - med drugim tudi izvod Dalmatinove Biblije -, ponatisov in predmetov. V OBČINSKEM SREDIŠČU V MOŠU (ul. XXIV Maggio 57) bo danes, 11. februarja, ob 20.30 večer z alpinistoma Marcom Salvaneschijem in Maxom De Montejem z naslovom »Quei due in Alaska - McKinley 6192 mt«; vstop prost. 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov; tel. 335-5387249. M Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giuseppina Lauricella vd. Laird v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču v Trstu; 10.00, Maria Fina Ingaliso por. Culot iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 9.30, Elda Batti-stella vd. Fumis (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 11.00, Diana Tagliaferri por. Sparta (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču v Beglianu; 12.30, Vincenzo Di Nuzzo v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču v Tržiču; 13.30, Alvisa Piu vd. Clapis (iz Trsta) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. 1 8 Sreda, 11. februarja 2009 SVET / evropska unija - Včeraj so v Bruslju zasedali finančni ministri povezave V pretresu možni ukrepi proti krčenju kreditne aktivnosti Evropski komisar Almunia: Ob reševanju krize konsolidirati javne finance BRUSELJ - Finančni ministri EU so včeraj v Bruslju največ pozornosti namenili ukrepanju proti krčenju kreditne aktivnosti, predvsem vzpostavitvi t. i. banke slabih naložb. O tem, kako vzpostaviti t. i. slabo banko, poteka živahna razprava, pri čemer je veliko vprašanj še odprtih, a jasno je, da bo treba ukrepati prožno, od primera do primera. Ali bo takšna banka vzpostavljena na evropski ravni ali na nacionalnih ravneh, je v tem trenutku težko reči, prav tako je odprto vprašanje financiranja, saj se ponekod pojavljajo ideje, da se to financira iz javnih sredstev, ponekod pa, da se financira iz sredstev bančnega sistema. Pri ukrepih, ki jih države sprejemajo za preprečitev finančne krize oziroma da bi ustavile njeno delovanje, sta dve možnosti: prva je omenjena ideja t. i. slabe banke, s čimer bi razbremenili bančni sistem okuženih terjatev in omogočili normalno posojanje, druga pa je, da se povečajo garancije držav za posojanje bank gospodarstvu oziroma prebivalstvu. Pomembna tema razprave finančnih ministrov EU so bila tudi množična odpuščanja delavcev, potem ko je šef evroskupine, luksem-burški premier Jean-Claude Juncker v ponedeljek evropska podjetja pozval, naj storijo vse za to, da bi preprečila množično odpuščanje delavcev, in čim bolj izkoristijo možnost dela s krajšim delovnim časom. Tako je francoski predsednik Nicolas Sar-kozy v ponedeljek razgrnil načrt v pomoč avtomobilskemu sektorju v Franciji, ki vključuje slabih osem milijard evrov sredstev, od tega po tri milijarde za Peugeot Citroen in Renault. Pogoj za pomoč naj bi bil, da proizvajalci obdržijo svoje tovarne v Franciji. Evropska komisija je včeraj v Bruslju izrazila zaskrbljenost, da je francoski načrt v neskladju s pravili konkurence v EU. Ministri so sicer razpravljali o ukrepih, ki bi jih bilo smiselno sprejeti proti odpuščanju delavcev. Mednje sodijo socialni pakti na ravni podjetij in posameznih panog s ciljem, da se zadrži delovna mesta in da se prilagodi delovni čas. Finančni ministri sicer včeraj niso dosegli enotnega stališča o financiranju energetskih in drugih projektov v okviru načrta za oživitev gospodarstva. Projekti naj bi bili po se- danjih načrtih financirani iz neporabljenih sredstev, ki so namenjena obnovi podeželja. Odločitev naj bi bila sprejeta do marčnega vrha. Finančni ministri so govorili tudi o javnofinančni konsolidaciji, potem ko bo gospodarska in finančna kriza mimo. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je ministre opozoril, da bo komisija sprožila postopke proti članicam zaradi prekomernega primanjkljaja. Na dnevnem redu so bile tudi znižane stopnje davka na dodano vrednost s ciljem doseči strinjanje, da bo odločitev o tem sprejeta marca, ter priporočilo za podelitev razrešnice Evropski komisiji in agencijam za izvrševanje proračuna za leto 2007, ki je bilo sprejeto. Zasedanja sta se med drugimi udeležila predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropske centralne banke Jean Claude Trichet. Predsednik ECB Trichet, predsednik EK Barroso in komisar Almunia ansa eu - Včeraj podpisali sporazum Varnost mladoletnikov na spletnih socialnih mrežah BRUSELJ - Sedemnajst vodilnih internetnih podjetij je včeraj podpisalo sporazum za izboljšanje varnosti mladoletnikov, ki uporabljajo spletiš-ča za socialno mreženje. Po besedah evropske komisarke za informacijsko družbo in medije Viviane Reding je sporazum pomemben korak k zagotavljanju večje varnosti otrok pri iskanju po spletiščih za socialno mreženje. "Socialno mreženje ima velike možnosti za razcvet v Evropi in lahko pomaga spodbuditi naše gospodarstvo ter vzpostaviti družbo, ki bo še bolj temeljila na medsebojnem sporazumevanju. Pogoj za to je, da mu otroci in najstniki zaupajo ter imajo na voljo ustrezna orodja za zagotovitev varnosti, ko spoznavajo nove 'prijatelje' in izmenjujejo osebne podatke preko spleta," je podarila Redingova. Napovedala je, da bo natančno spremljala izvajanje sporazuma, komisija pa bo o zadevi ponovno razpravljala v roku enega leta, so sporočili iz Bruslja. Spletišča za socialno mreženje imajo v Evropi 41,7 milijona rednih uporabnikov. Uporaba socialnih omrežij se je v zadnjih letih v Evropi povečala za 35 odstotkov in pričakovati je, da se bo število uporabnikov do leta 2012 podvojilo na 107,4 milijona. Za zagotovitev njihove nadaljnje rasti se morajo mladi uporabniki pri širitvi svojih omrežij ali izmenjavi osebnih podatkov počutiti varno. Sporazum, ki so ga včeraj na dan varnejšega interneta podpisali v Lu-xembourgu, bo najstnikom omogočil obvladovati možna tveganja, s katerimi se soočajo na spletu, kot sta ustrahovanje ali razkrivanje osebnih podatkov preko spleta. Sporazum so podpisala podpisala podjetja Arto, Bebo, Dailymotion, Facebook, Giovani.it, Google/YouTube, Hyves, Microsoft Europe, Myspace, Nasza-klaza.pl, Netlog, One.lt, Skyrock, StudiVZ, Sula-ke/Habbo Hotel, Yahoo!Europe in Zap.lu, so še sporočili iz Bruslja. (STA) evropska unija Mesta bodo znižala izpuste toplogrednih plinov BRUSELJ - Predstavniki več kot 350 evropskih mest so včeraj v Evropskem parlamentu podpisali konvencijo, s katero so se zavezali, da bodo presegli cilj EU glede energetske politike, in sicer zmanjšati emisije ogljikovega dioksida do leta 2020 za 20 odstotkov, so sporočili iz Bruslja. "Urbana naselja porabijo večino energije, proizvedene v Evropi. V boju proti podnebnim spremembam moramo biti najbolj dejavni in uspešni v mestih. Župani iz vse Evrope so zato s podpisom konvencije županov pokazali zavezanost, ki zlasti v sedanjih težavnih časih vzbuja veliko upanja," je izjavil evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs. Predsednik Odbora regij Luc Van den Brande je ob slovesnem podpisu konvencije pojasnil, da je konvencija županov izvrstna pobuda, ki se bo nadalje razvijala v sodelovanju z Odborom regij. Ambiciozni cilji, ki si jih je zadala Evropa glede zmanjšanja toplogrednih plinov, je mogoče doseči le s skupnimi partnerskimi prizadevanji evropskih lokalnih in regionalnih organov, je poudaril. (STA) ZDA: Stimulacijski paket prestal tesno glasovanje WASHINGTON - Ameriški senat je v ponedeljek z 61 glasovi proti 36 glasoval za prekinitev razprave o predlogu zakona o gospodarski stimulaciji vrednega 827 milijard dolarjev s čimer je odpravil največjo oviro na poti do senatne potrditve. Senat bo o predlogu glasoval v torek, nakar ga bo potrebno uskladiti še s predstavniškim domom. Na stran 56 demokratov in dveh neodvisnih senatorjev so stopili 3 republikanci - Susan Collins in Olympia Snowe iz države Maine ter Arlen Specter iz Pensilvanije. Predlog je za uspeh potreboval najmanj 60 glasov in na glasovanje je prišel celo demokratski senator iz Massachusettsa Edward Kennedy, ki še vedno okreva za možganskim rakom. V predstavniškem domu za predlog ni glasoval noben republikanec. Ban napovedal preiskavo izraelskega napada NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je včeraj napovedal preiskavo napada na poslopje ZN na območju Gaze, do katerega je prišlo med izraelskimi napadi sredi preteklega meseca. Za vodenje preiskave je že imenoval poseben odbor, ki ga bo vodil britanski diplomat Ian Martin. Ban je ob tem pojasnil, da bo posebni preiskovalni odbor ZN obsegal tako pravne svetovalce kot vojaške izvedence. "ZN bodo izpeljali neodvisno preiskavo," je na novinarski konferenci v New Yorku še poudaril in dodal, da bo preiskava zaključena v roku enega meseca, ko naj bi bilo dokončano tudi končno poročilo o preiskavi. Medtem, ko so tankovski izstrelki izraelske vojske 15. januarja poškodovali sedež ZN v Gazi, je agencija ZN za palestinske begunce na Bližnjem vzhodu ohranila nekaj svojih uradov in šol v Gazi, ki trenutno služijo kot zatočišča več tisoč palestinskim beguncem. Ulice francoskih mest zasedli nezadovoljni študenti PARIZ - Na protestnih shodih v več francoskih mestih se je včeraj zbralo več deset tisoč študentov in zaposlenih na univerzah, ki so izrazili nestri-njanje z visokošolskimi reformami francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Od vlade so zahtevali, naj prekliče načrt o ukinitvi 900 delovnih mest na univerzah in poveča sredstva, namenjena za štipendije. Sindikati zaposlenih na univerzah in študentske organizacije, ki so organizirali proteste, zatrjujejo, da se je na njih zbralo prek 50.000 udeležencev, medtem ko francoska policija navaja podatke o 17.000 protestnikih. (STA) iran - Prvi odziv na politiko ponujene roke ameriškega predsednika Baracka Obame Predsednik Ahmadinedžad ob obletnici revolucije izrazil pripravljenost na dialog z ZDA »ob vzajemnem spoštovanju« TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v včerajšnjem govoru ob 30. obletnici islamske revolucije dejal, da je pripravljen na dialog z ZDA, ki pa mora temeljiti na "vzajemnem spoštovanju". Kot je še zatrdil, bi Iran pozdravil spremembo s strani ZDA, a hkrati poudaril, da mora biti ta sprememba temeljita. "Nova administracija ZDA je napovedala, da želi narediti spremembo in stopiti na pot dialoga. Jasno je, da mora biti sprememba temeljita in ne le taktična," je v govoru pred večtisočglavo množico v Teheranu, ki ga je v živo prenašala iranska državna televizija, poudaril Ahmadinedžad. "Iranski narod bo pozdravil resnične spremembe in je pripravljen na dialog v ozračju enakosti in vzajemnega spoštovanja." S temi besedami je iranski predsednik odgovoril na ponudbo novega ameriškega predsednika Baracka Oba-me, da bi državi prvič po 30 letih brez diplomatskih odnosov znova vzpostavili neposreden dialog. "Mislim, da ob- Ahmadinedžad nagovarja množico v Teheranu ansa staja vsaj možnost za odnos vzajemnega spoštovanja in napredka," je v po- nedeljek ocenil Obama, oblasti v Teheranu pa opozoril, da so sedaj one na vrsti, da pošljejo signal, ali si želijo drugačnih odnosov. "Svet si ne želi, da bi se temačno obdobje (prejšnjega predsednika ZDA Georgea Busha) ponovilo ... Če si želijo nekateri to izkušnjo ponoviti ... morajo vedeti, da jih bo doletela veliko hujša usoda, kot je Busha," je Washingto-nu še sporočil Ahmadinedžad in Oba-mo posvaril, naj se izogiba politikam svojega predhodnika, ki je Iran uvrstil na os zla, pogovore s Teheranom pogojeval z ukinitvijo iranskega jedrskega programa ter ni nikoli izključil možnosti vojaškega napada na Iran. ZDA so diplomatske odnose z Iranom prekinile leta 1979, potem ko je islamska revolucija strmoglavila režim prozahodnega šaha Reze Pahlavija in ustoličila Islamsko republiko Iran, iranski študentje pa so na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu kar 444 dni zadrževali talce. Odnosi med državama so se v zadnjih letih - odkar je na položaju predsednika Irana Ahmadinedžad, ZDA pa je vodil Bush - še poslabšali, še posebej zaradi spornega iranskega jedrskega programa. V Iranu so sicer včeraj obeležili 30. obletnico islamske revolucije - v spomin na dan, ko se je iranska vojska razglasila za nevtralno, tedanji ajatola Homei-ni pa je razglasil zmago revolucije nad despotskim režimom prozahodnega šaha. Ker je po iranskem koledarju letošnje leto prehodno, okroglo obletnico obeležujejo že 10. in ne 11. februarja. Ob tej priložnosti se je na trgu Azadi (svoboda) v središču Teherana včeraj zbrala večdesettisočglava množica. Udeleženci množičnega shoda so bili opremljeni z napisi kot "30 let svobode, 30 let ponosa", "Smrt Ameriki" in "Smrt Izraelu", ter z baloni v rdeči, zeleni in beli barvi iranske zastave. "Uradno sporočam, da je Iran danes resnična in dejanska supersila," je zbrani množici v govoru še dejal Ah-madinedžad ter izpostavil znanstvene dosežke Irana, še posebej nedavno izstrelitev prvega doma izdelanega iranskega satelita Omid (upanje). (STA) /— GLEDALIŠČE trst - Mednarodni festival gorniškega filma Letos že 19. izvedba pobude Alpi Giulie Cinema Speleologija, alpinizem in raziskovanja bodo protagonisti letošnje, že 19. izvedbe mednarodnega festivala gorniškega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga vsako leto pod okriljem Občine in Pokrajine Trst in Dežele FJK ter v sodelovanju z lokalnimi združenji pripravlja tržaško združenje Monte Analogo. Letošnjo programsko ponudbo so podrobneje predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je predsednik omenjenega združenja Sergio Serra razložil, da se bo 12. februarja začel drugi del letošnjega festivala gorniškega filma. Prvi del smo izvedli novembra lani, v žarišče pa smo postavili bolj socialne in politične teme, je dejal govornik, ki je ob tem še dodal, da je namen festivala prikazati, kar je novega in svežega na področju filmov o gorah in ljudeh ter omogočiti druženje ustvarjalcev, gledalcev in sploh ljubiteljev gora. Na platnu tržaškega gledališča Miela se bo 12. in 19. februarja odvrtelo osem filmov domačih in tujih avtorjev gor-niških in avanturističnih filmov. Športni navdušenci bodo tako letos lahko uživali ob gledanju adrenalinskih in nevarnih gorskih podvigov, posebno pozornost pa so prireditelji festivala tokrat namenili speleologiji. Otvoritveno popoldne, ki bo na sporedu v četrtek, 12. februarja (ob 18. uri), bo namreč povsem v znamenju speleologije. Ob 18. uri bo na sporedu italijanski film Ragge Javre Raige, ki govori o sloviti jami na severu Norveške. Temu dokumentarcu bo sledil še ruski dokumentarni film z naslovom Speleology: A journey to the centre of earth. Večer bo ponudil programsko prav tako profilirano ponudbo, med katero najdemo hrvaški film Velebita 2007 in italijanski dokumentarec La lunga notte. Večerno predvajanje se bo začelo ob 20.30, po koncu filmov pa bo publika lahko prisluhnila še predavanju Andree Go-bettija, ki bo govoril o svojih speleoloških avanturah. Drugo srečanje v Mieli bo na sporedu v četrtek, 19. februarja, ko bodo popoldne zavrteli dva filma na temo človek in okolje, in sicer kanadski film The edge of eden: Living with grizzlies in holandski film Silent snow. Ob 20.30 bosta na sporedu še dva filma, katerih rdeča nit bo alpinizem. Najprej bodo zavrteli nemški film Grab in eisigen hoehen, temu pa bo sledil še avstralski dokumentarni film Miracle on Everest. Naj povemo, da bo za ogled filmov, ki bodo predvajani v originalnem jeziku in opremljeni s podnapisi, treba odšteti pet evrov. Sklepni večer letošnje izvedbe festivala gorniškega filma Alpi Giulie Cinema bo na sporedu v četrtek, 26. februarja (ob 20.30), in sicer v kavarni San Marco, ko bodo podelili prestižno nagrado AlpiGiulie Cinema, poimenovano po roži Scabiosa Trenta. Prispele kinematografske produkcije iz Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije bo ocenjevala tričlanska žirija, nagrajenci pa bodo znani šele na večer podeljevanja nagrad. (sč) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ DAN SLOVENSKE KULTURE »...in čujem te; klavir igra...«, / Posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Scenarij - Tatjana Rojc, izvirna glasba - Aleksander Ipavec, režiser -Gregor Geč. Jutri, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. TRST Slovensko stalno gledališče MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: jutri, 12. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi),v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Henrik Ibsen: »Casa di bambola« / Režija: Leo Muscato. Nastopata: Lunetta Savino in Paolo Besegato. Urnik: danes, 11. februarja ob 20.30. Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija: Paolo Valerio. Urnik: v sredo, 18. ob 20.30, v četrtek, 19. ob 16.00 in 20.30, v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.00. DVORANA BARTOLI Riccardo Maranzana in Massimo So-maglino: »Cercivento«. / Režija: Massimo Somaglino. Urnik: od danes 11. do sobote, 14. ob 21.00 in v nedeljo, 15. februarja ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. ob 16.30, v torek, 17. ob 16.30, v sredo, 18., v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 13. februarja ob 20.30 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Branislava Nušica: »Kaj bodo rekli ljudje...?« v režiji Jožeta Hrovata. TRŽIČ Občinska dvorana V petek, 13. februarja ob 20.45 / Valeria Raimondi in Enrico Castellani: »Made in Italy«. _SLOVENIJA_ KOZINA Kulturni dom V petek, 13. februarja ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 11. ob 18.00, jutri, 12. ob 17.00 in v soboto, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V torek, 17. februarja ob 11.00 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Scapi-nove zvijače«. V sredo, 18. februarja ob 11.00 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Scapi-nove zvijače«; ob 19.30 Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V četrtek, 19. februarja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 20. februarja ob 18.00 / Ajs-hil: »Oresteja«. V soboto, 21. februarja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V sredo, 18. in v četrtek, 19. februarja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 20. februarja ob 20.00 / Ža- nina Mirčevska: »Žrelo«. V soboto, 21. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 11. ob 19.30, jutri, 12. ob 20.00 in v soboto, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V petek, 13. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V nedeljo, 15. februarja ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 16. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V torek, 17. ob 15.30 in 19.30 ter v sredo, 18. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V četrtek, 19. februarja ob 15.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 21. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. Mala scena Danes, 11. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Jutri, 12. februarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 13. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 17. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 18. februarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 20. februarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V soboto, 21. februarja ob 21.15 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče Danes, 11. februarja ob 19.30 / A. Ni- colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 13. februarja ob 11.00 / W. Allen: »Bog«, (komedija), režija in priredba Gašper Tič. V ponedeljek, 16. ob 14.00 in 16.00 ter v torek, 17. februarja ob 15.00 / A. Rozman - Roza: »Najemnina ali we are the nation on the best location« (komedija). Gostuje gledališče Rozinteater. V sredo, 18. ob 19.30 in v četrtek, 19. februarja ob 17.00 / A. Jaoui, J.-P. Ba-cri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V petek, 20. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. Cankarjev dom V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / »Kot kaplja dežja v usta molka«. Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: v petek, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 16.00, v torek, 24. in v četrtek, 26. ob 20.30, v soboto, 28. februarja ob 17.00, v nedeljo,1. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Dvorana Victor De Sabata V nedeljo, 15. februarja ob 11.00 / Godalni kvartet in pianist, ki so člani orkestra gledališča Verdi bodo izvajali Schubertova dela. Gledališče Rossetti Jutri, 12. februarja ob 21.00 / Biagio Antonacci, koncert - »Il cielo ha una porta sola«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.30 / Franco Battiato, koncert - »Live in Theatre '09«. V nedeljo, 15. februarja ob 21.00 / Vi-nicio Caposella, koncert - »Solo Show«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 24. februarja ob 20.45 / Janine Jansen - violina in Itamar Goilan -klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 16. februarja ob 20.00 / »Prava dekleta«, muzikal. Nastopa KUD Teater G., Celje. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 15. februarja ob 19.30 / Ob 30-letnici glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. PRIREDITVE Danes, 11. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Iveta Apkalna - orgle. Jutri, 12. in v petek, 13. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ari Rasilainen. Solistka: Hisako Kavamura - klavir. V soboto, 14. februarja ob 18.00, Linhartova dvorana / »Imate radi Bacha?«. Jazzovski aranžmaji glasbe Johanna Sebastiana Bacha. Nastopajo: Boštjan Gombač - klarinet, Blaž Pucihar - klavir, Žiga Golob - kontrabas in Kruno-slav Levačic - bobni. Od ponedeljka 16. do srede, 18. februarja ob 10.00 in 12.00, Štihova dvorana / Glasba slovanskega in balkanskega sveta s skupino Terrafolk. V torek, 17. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Komorni orkester Orpheus iz New Yorka. Solist: Jonathan Biss - klavir. V četrtek, 19. in v petek, 20. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije in zbor Consortium musicum. Dirigent: En Shao. Šentjakobsko gledališče V soboto, 14. in v soboto, 21. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljanti-na«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. Dvorana Zavoda sv. Stanislava Šentvid nad Ljubljano Jutri, 12. februarja ob 19.00 / "Večeri dobre glasbe": Erika Šuler - klavir in Da-mir Fajfar - klarinet; Pavle Ravnohrib - dramski igralec. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimità preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Bar tramvajske postaje: do sobote, 18. februarja bodo na ogled bakrorezi Franke Kovačič. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Galerija ARS (Travnik 25): pod naslovom »Istrske vedute« razstavlja umetnik Vojko Gašperut. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: na ogled likovna razstava Marjana Miklavca. Kosovelova knjižnica: od danes, 11. februarja (otvoritev ob 10.30) bo na ogled Sreda, 11. februarja 2009 razstava originalnih ilustracij Petra Škerla. Kosovelova knjižnica: od jutri, 12. februarja (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava bibliofilske zbirke, ki jo je zasnovala in postavila Martha Sotelo Bu-njevac. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (10. 2. 2009) Vodoravno: poba, knap, Atri, rele, tra, demon, Francesca, Ron-cel I i, anta, II, as, Marn, otavnica, Arlca, IGE, K. C., lavlna, aceton, Trajanov, cula, A. A., Anita, osat; na sliki: Francesca Roncelli. 2 0 Sreda, 11. februarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Prijateljska tekma med Italijo in Brazilijo V Londonu tokrat plesali v ritmu sambe »Azzurri« športno priznali poraz - Brazilci boljši - Lippi brez rekorda Brazilija - Italija 2:0 (2:0) STRELCA: Elano v 13. in Robinho v 27. min. BRAZILIJA: Julio Cesar, Maicon, Lucio, Juan (Daniel Alves), Marcelo, G. Silva (Thiago Silva), Felipe Melo, Elano (Julio Baptista), Ronaldinho, Robinho (Josue), Adriano (Pato). Trener: Dunga. ITALIJA: Buffon, Zambrotta, Legrot-taglie, Cannavaro, Grosso, Pirlo (Aquilani), De Rossi (Camoranesi), Montolivo (Perrot-ta), Pepe (Rossi), Di Natale (Dossena), Gi-lardino (Toni). Trener: Lippi. LONDON - Italija je na sinočnji prijateljski tekmi »zvezd« - kot so jo poimenovali predstavniki sedme sile - zasluženo izgubila proti brazilski izbrani vrsti, ki je igrala bolj učinkovito. Selektorju Marcellu Lip-piju ni uspelo izboljšati svojevrstnega rekorda, 32 zaporednih tekem s člansko reprezentanco brez poraza. Ostal bo pri številki 31, skupaj s selektorjema Basilejem in Cle-mentejem. Tekma na Arsenalovem Emirates Stadiumu v Londonu je bila vsekakor zelo zanimiva in živahna. Nogometaši obeh enajsteric so dali vse od sebe in številni gledalci so lahko videli kar nekaj atraktivnih akcij. Prvi zadetek je sicer dosegla Italija. Sodnik pa je razveljavil Grossov zadetek, saj je stranski pomočnik (zgrešeno) dvignil zastavico. Nedovoljenega položaja pa ni bilo. V 13. minuti pa prva hladna prha za Buffona in soigralce. Brazilski nogometaš Elano je izkoristil napako branilca Legrottaglie in prvič zatresel mrežo »azzurrov«. V prvem polčasu italijanska obrambna vrsta ni blestela in v 26. minuti je bilo že 2:0. Tokrat je italijanske branilce osmešil Robinho, ki je najprej prestregel žogo nekoliko preveč sproščenemu Pir-lu in nato še preigral Cannavara ter z natančnim diagonalnim strelom poslal žogo za Buffonov hrbet. V drugem polčasu se je tekma še dodatno razživela in Italija je pritisnila na plin ter večkrat ogrozila Cesarjeva vrata. Mreži pa sta ostali v drugem delu nedotaknjeni. Italijanski selektor Lippi je po tekmi športno priznal poraz: »Brazilija je trenutno močnejša in je povsem zasluženo zmagala. Drugo leto (na SP v Južni Afriki op. ur.) pa bo prav gotovo drugače.« Italija bo proti Braziliji igrala že junija (od 14. do 28.), ko bo v Južni Afriki na sporedu Confederation Cup. SLOVENIJA DANES - Slovenska nogometna reprezentanca se bo nocoj ob 20.45 v Genku pomerila z Belgijo na prijateljski tekmi. Brazilski napadalec Robinho je bil sinoči v Londonu za branilca Fabia Cannavara pretrd oreh ansa smučanje - Lindsey Vonn po zmagi v smuku na SP Pri odpiranju šampanjca z robom smučke porezala desni palec VAL D'ISERE - Dvakratna svetovna prvakinja Lindsey Vonn bo naslednjič dobro premislila preden se bo še kdaj lotila česa podobnega. Po odpiranju šampanjca z robom smučke ob proslavljanju zadnje zmage si je 24-letna Američanka porezala desni palec na vratu steklenice. Tako hudo, da je dobila šive, a jo ta poškodba ne bo odvrnila od nadaljnih nastopov na SP. Zaradi poškodbe ni pričakovati, da bo smučarka zamudila kakršna koli individualna tekmovanja, današnje moštvene preizkušnje pa se niti ni nameravala udeležiti. Po poškodbi se je smučarka odpravila na pregled k specialistu v avstrijski Innsbruck, kjer so ji svetovali operacijo, saj se je smučarka tako nerodno porezala, da si je poškodovala kito na palcu desne roke. Zaradi operacije bo morala noč preživeti v sanatoriju Hochrum, že danes pa naj bi se vrnila nazaj na prizorišče svetovnega prvenstva v francoskem Val d'Ise-ru, kjer jo jutri in soboto čakata veleslalom in slalom. »Res mislim, da sem varnejša med smukom pri smučanju s hitrostjo 100 kilometrov na uro z gore,« se je na svoj račun pošalila najboljša alpska smučarka zime Vonnova in najbolj resna kandidatka za zmagovalko svetovnega pokala letošnje sezone. V roki čutim nekaj bolečine, ki pa me ne bi smela ustaviti pri doseganju ciljev na svetovnem prvenstvu, je še povedala smučarka. Smučarka je dobila štiri šive, potem ko je svoj ponedeljkov smukaški podvig in drugo zlato odličje na tem svetovnem prvenstvu želela na zasebni zabavi prosla- viti z zdaj ponesrečenim, a atraktivnim smučarskim odpiranjem šampanjca. Po tem ko je z robom smučke odprla šampanjec, je z njim želela poškropiti tam navzoče goste, a se je porezala, ko je prijela za steklenico. Vonnova, ki je med favoriti-njami za zmagi v veleslalomu in slalomu, se je v Val d'Iseru na najvišjo stopničko zmagovalnega odra zavihtela že v super-veleslalomu in smuku. (STA) DANES - Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju bo ob 11. uri na sporedu ekipna tekma. Slovenske barve bodo zastopali Vanja Brodnik, Maruša Ferk, Mateja Robnik, Aleš Gorza, Andrej Jerman in Bernard Vajdič. Pri »azzurrih« pa bodo tekmovali Manfred Moelgg, Giorgio Rocca, Christof Innerhofer, Nadia Fanchini, Daniela Merighetti ter Nicole Gius. košarka - A1 Pri Snaideru dva nova košarkarja VIDEM - V taboru košarkarskega prvoligaša Snaidera iz Vidma so sporočili, da bo zaradi zdravstvenih težav (srčna aritmija) za nekaj časa preventivno miroval kapetan Christian Di Giuliomaria, ki ga čakajo bolj natančni izvidi. V Vidmu so tako predstavili dva nova košarkarja. To sta Alejandro Gomez in Jerome Allen. Oba bosta na razpolago že za nedeljsko tekmo proti Cantuju. EUROCUP - Izid: Turk Telekom - Benetton Treviso 67:99 (Neal 22, Wallace 22). HIDDINK - Ruska nogometna zveza se je na prošnjo angleškega moštva Chelsea nemudoma odzvala in dovolila vodstvu tega londonskega kluba, da lahko vzpostavi stike s selektorjem ruske reprezentance, nizozemskim strokovnjakom Guusom Hiddinkom. Londončani si namreč želijo, da bi Hiddink prevzel funkcijo trenerja do konca sezone, obenem pa bi še dalje opravljal selektorsko funkcijo. TRAGEDIJA - Na prvenstveni nogometni tekmi v Gani je prišlo do tragedije, ko so zaradi zadušitve umrli štirje ljudje. Zmogljivost stadiona Baba Yara v Kumasi je 44.000 sedežev, po nekaterih neuradnih izračunih pa naj bi bilo na stadionu v času tragičnega dogodka 60.000 gledalcev. Poleg pre-natrpanosti je razmere na srečanju med dvema najboljšima nogometnima moštvoma v Gani poslabšala še vročina, zato so morali posredovati gasilci, ki so škropili gledalce z vodo. NIČ »GIRA« - Avstralski kolesarski zvezdnik Cadel Evans se letos ne bo udeležil dirke po Italiji, saj bo vse posvetil preizkušnji po Franciji, ki bo na sporedu julija. BLOUDKOVE NAGRADE -Na Brdu pri Kranju bo danes 44. podelitev Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Slovesnost bo na dan, ko je bil rojen inženir Stanko Bloudek, eden največjih športnih organizatorjev pri nas in doslej edini Slovenec, ki je bil član Mednarodnega olimpijskega komiteja. ŠESTAK - Slovenka Marija Še-stak je na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Lievinu v Franciji v troskoku zasedla drugo mesto s 14,52 metra, kar je četrti izid sezone na svetu. Zmagala je Kubanka Yarge-lis Savigne (14,54 m), lanska svetovna dvoranska prvakinja. naš pogovor - Juventusov nogometaš in državni reprezentant Sebastian Giovinco »Atomska mravljica« igra premalo Del Piero je nenadomestljiv - Interju bo še trda predla - Na EP na Švedskem za 1. mesto - Selektor Casiraghi jezen z Balotellijem - Danes ob 21.00 v Trstu proti Švedski Italijanska izbrana vrsta do 21. leta starosti je bila, v pričakovanju nocojšnjega prijateljska srečanja proti Švedski (ob 21. uri), od ponedeljka nastanjena v hotelu Greiff pri Barkovljah. Včeraj zjutraj je bilo vzdušje v hotelu zelo sproščeno in mirno. Igralcev, z izjemo mladega Juventusovega upa Sebastiana Giovinca in selektorja Pierlugi-ja Casiraghija, ni bilo na spregled. Pripravljali so se na popoldanski trening. Vsekakor glavna tema med novinarji in predstavniki italijanske selekcije je bila nova potegavščina Maria Balotellija, ki je zamudil ponedeljkov trening v Bazovici. Iz Milana je v Trst dospel šele v popoldanskih urah. Šušljalo se je, da je Mario zaspal, ker naj bi v nedeljo pohajal po milanskih diskotekah. Včeraj je bil selektor Casiraghi zelo besen: »Z Mariom sem se lepo pogovoril in mu dal še eno priložnost. Nujno se mora čimprej zresniti.« Giovinco o Balotelliju ni hotel komentirati, saj sta s Mariom dobra prijatelja. »Atomska mravljica«, kot ime- nujejo Giovinca, nestrpno pričakuje današnje srečanje proti Švedski. »Komaj čakam, da bom stopil na igrišče. Pri Ju-ventusu žal igram zelo malo in se prav zaradi tega veselim nastopov z reprezentanco. To ni kritika Juventusu. V ekipi je pač konkurenca zelo ostra in sam moram še veliko napredovati,« je priznal 21-letni zvezni napadalec, ki je lani nastopil tudi na pekinških olimpijskih igrah. Pri Juventusu konkuriraš nič manj kot z Del Pierom ... Del Piero je v izjemni formi in je za našo ekipo nenadomestljiv. Vsekakor lahko igram tudi na ostalih igralnih mestih. Ob komu najraje igraš v državni reprezentanci, Aquafresci ali Balo-telliju? Z Balotellijem sem igral le dve tekmi. Z Robertom (Aquafresco op. ur.) pa sva se že ujela. Vsekakor zadnjo besedo ima vedno selektor, tako da ni odvisno od mene, s kom bom igral. Na evropskem prvenstvu na Švedskem ne boste imeli lahkega dela. Prav gotov ne. Vse ekipe so solidne, tako da se bomo morali maksimalno potruditi. Vsekakor ciljamo na prvo mesto, ki je v našem dometu. Ali bo Inter tudi letos zmagal »scudetto«? Inter je glavni favorit, čeprav je prvenstvo še odprto, saj mi (Juventus op. ur.) zaostajamo za sedem točk, Milan pa za osem. Kateri pa so tvoji načrti za prihodnost? V letošnji sezoni bi rad nekaj zmagal. Najlepše bi bilo osvojiti državni naslov, ligo prvakov in evropsko prvenstvo. Zadovoljil pa bi se že z eno lovoriko. Vsekakor bi rad imel večjo minu-tažo. Katerega nogometaša pa imaš za zgled? Zelo občudujem Messija. Pri Ju-ventusu pa Alexa Del Piera, ki je lahko zgled za vse mlade nogometaše. Jan Grgič Zagrizeni Sebastian Giovinco (št. 10) z žogo ansa / ŠPORT Četrtek, 12. februarja 2009 21 nogomet - Novi trener Primorja Bojan Gulič Italijanščino se je na Proseku naučil le delno Pogovorni jezik je v glavnem slovenščina - Primarni cilj je obstanek v 2. AL Edvin Brajnik je eden izmed glavnih stebrov proseškega Primorja. Na sliki zgoraj novi trener Bojan Gulič kroma Na klop proseškega nogometnega kluba Primorje je kot glavni trener sedel šele prejšnji teden. Bojan Gulič, rojen v Komnu in stanujoč v Sežani (medtem je nekaj časa živel tudi v Štanjelu), je doslej nadvse uspešno zamenjal Ne-via Bidussija. V nekaj dneh je Guličevo Primorje osvojilo šest točk in tako bistveno popravilo položaj na lestvici. »Imeli smo tudi nekaj sreče. Vsekakor smo se borili in maksimalno potrudili. V nedeljo smo v prvem polčasu imeli vsaj štiri stoodstotne priložnosti za gol, ki jih nismo izkoristili. To je sicer v letošnji sezoni že prava stalnica, saj smo v napadu nekoliko šibki. Manjka nam en izkušen napadalec,« je uvodoma dejal 51-letni Gulič, ki s Primor-jem sodeluje že tretjo sezono. »Z Bi-dussijem sva imela zelo korekten odnos. Nevio je zelo izkušen trener in ga vsi zelo spoštujemo. Pri nogometu pa, kot vsi dobro vemo, prvi plača trener.« Ali ste takoj sprejeli ponudbo za vodenje ekipe? Sprejel sem jo z velikim veseljem. Na Proseku treniram vratarje že tri sezone. Poznam pa tudi vse ostale igralce. Prav zaradi tega so mi zaupali vodenje ekipe. Kako pa ste pred nekaj sezonami prišli v stik s proseškim klubom? združenje športnih časnikarjev fjk - Juventussi 2008 Športni novinarji podelili nagrade in obnovili deželno vodstvo Novi predsednik je Pietro Micoli - V odboru dva Slovenca: Saša Rudolf in Mario Šušteršič Združenje športnih časnikarjev Furlanije Julijske krajine (USSI) je sinoči podelilo tradicionalne nagrade Juventussi, namenjene mladim in obetavnim športnikom, ki so se izkazali v letu 2008. Nagrade so letos prejeli tržaški motociklist Alessandro Battig (letnik 1992), 11-letna tržaška floretistka Anna Chiara Losso in David Del Pin (letnik 1991), ki tekmuje v formuli 1000. 17-letni Battig, ki tekmuje za tržaški klub Motoclub Triestino, je v lanski sezoni osvojil mladinski državni naslov v moto-krosu. Leto starejši Del Pin pa je lani na jezeru Barcis v pordenonski pokrajini postal svetovni mladinski prvak v formuli 1000. 11-letna Los-sova (tekmuje za Ginnastico Triesti- odbojka - U12, U13 Poraz Kontovelk in zmaga Olympie Ferstyle UNDER13 ŽENSKE Kontovel - Azzurra RDR 0:3 (11:25, 25:27, 16:25) KONTOVEL: Ban, Cassanelli, Daneu, Poiani, Ravbar, Sossi, D. in N. Vattovaz. Trener: V. Zuzic. Krstni nastop Kontovelk je bil soliden. Proti fizično močnejši ekipi, ki je pokazala tudi dobro tehnično pripravljenost, so začele boječe, nato pa so se opogumile in res škoda je, da niso osvojile drugega seta, v katerem so bile stalno v vodstvu, tudi z 22:18. Žal so bili nato usodni zgrešeni servisi in manjše nepazljivosti. UNDER 12 MOŠKI Torriana - Olympia Ferstyle 0:3 (23:25, 12:25, 20:25) OLYMPIA FERSTYLE: Frandolič, Lu-poli, Manfreda, S. in K. Komjanc, Persoglia, Cu-brilo, Pisk. Trener: A. Vogrič V soboto se je na Goriškem začelo še prvenstvo U12, odbojkarji Olympie pa so svojo pot začeli z zmago. Po začetni tremi so zaigrali zelo učinkovito in tako zasluženo premagali vrtnice iz Gradišča. Boljše so servirali in gradili igro, tako da njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu. no) pa je osvojila 1. mesto na med-deželnem tekmovanju v Pordenonu. Štipendijo v spomin na tržaškega novinarja Marca Lucchetto, ki jo podeljuje bančni zavod BCC Sta-ranzano, pa sta dobila 19-letni Patrick Nasti, član tržaškega Marathon Cluba in dijak liceja Oberdan, ter 14. letni Simone Zamparo iz kraja Trep-po Carnico, ki se ukvarja s smučarskim tekom in gorskim tekom. Člani deželnega USSI-ja so letos prvič podelili še nagrado v spomin na preminulega novinarja Ezia Lipota. Štipendijo, ki je namenjena mladim in prizadevnim novinarjem, je prejel Tržačan Massimo Laudani. Pred podelitvijo nagrad Juven-tussi in štipendij so člani Združenja športnih časnikarjev FJK izvolili novo vodstvo. Tržačana Augusta Re Davida, ki je deželni USSI vodil 25 let, je zamenjal furlanski novinar Pie-tro Micoli (Messagero Veneto). V odbor sta bila izvoljena dva Slovenca: Saša Rudolf (za profesionalne novinarje) ter Mario Šušteršič (za publiciste). Goriški CONI: Brandolin potrjen za predsednika Na krmilu goriškega pokrajinskega vodstva CONI je bil potrjen dosedanji predsednik Giorgio Bran-dolin, ki je tako svoj mandat podaljšal še za štiri leta (do leta 2013). Pred prihodom na Prosek sem osem let treniral pri ajdovskem Pri-morju, dve sezoni pa pri novogoriškem Hitu, pri katerem je igral tudi moj sin Saša. Nekdanji nogometaš Nikčevič pa je velik prijatelj s trenerjem Massaiem in predlagal mi je, če bi sodeloval z njim. Massai je takrat postal trener Primorja in jaz sem mu bil ob strani. V Italiji sem se hkrati želel naučiti tudi italijanščine. Pa vam je uspelo? Le delno. Pri Primorju smo v glavnem skoraj vsi Slovenci, tako da je pogovorni jezik slovenščina. Ali se strinjate, da je Primorje nekoliko atipična ekipa? Veliko napadate, nato pa so za vas večkrat usodne napake v obrambi ... Tako je. Večkrat smo držali vajeti igre v svojih rokah, zgrešili smo številne lepe priložnosti in na koncu smo ostali praznih rok. Smo mlada in neizkušena ekipa, ki pa lahko še veliko napreduje. Letos pa smo imeli tudi veliko poškodb. Kdo so glavni stebri ekipe, tako na igrišču kot v slačilnici? V glavnem so to domači igralci, ki pri Primorju igrajo že nekaj sezon. Omenil bi Merlaka, Brajnika, Pipana pa tudi Sardoča, Kapuna in Pavletiča. Zelo dobro so se vključili tudi Tomasi, Ferro in Sežančan Makivič. V ekipi pa je nekaj zelo perspektivnih mladih. Brata Aljoša in Jan Čok, Candotti ter vratar Zuppin. V nadaljevanju prvenstva bo najbrž vaš glavni cilj obstanek v 2. AL. Res je. Skušali bomo čim prej doseči obstanek v ligi in hkrati pripraviti ekipo že za prihodnjo sezono. Kako pa bi ocenili prvenstvo Brega in Zarje Gaje? Po pravici rečeno teh dveh ekip še nisem videl igrati. Vsekakor bi rad z obema ekipama vzpostavil še bolj tesne stike. Mogoče bi se lahko večkrat srečali na prijateljskih tekmah. Prav tako z ostalimi slovenskimi ekipami, ki igrajo v višjih ligah. Vaš sin Saša igra za Trieste Calcio v promocijski ligi ... Pri San Sergiu igra že tretjo sezono in je zelo zadovoljen. S tržaškim društvom je prišel v stik preko športnega vodje Ivana Marjona, s katerim sva dobra prijatelja. Saša namreč študira v Kopru in Trst mu je zelo blizu. (jng) DANES ZARJA GAJA - V zaostalem srečanju 2. AL bo danes Zarja Gaja ob 15. uri v Trebčah gostila Fiumi-cello. Rolkarji kriške Mladine vadijo tek na smučeh Ob nedeljah zjutraj se rolkarji Mladine zberejo pri spomeniku v Križu, kot da bi se odpravili na običajne poletne tekme. Športna zagnanost pa jih sili na trening teka na smučeh. Letos snega ne primanjkuje in ponudba v naši deželi je res velika. Najraje trenirajo na progi v dolini Zajzera nad Ovčjo vasjo, v senci mogotca Montaža. Skupine začetnikov, mlajših in starejših atletov se dobro pripravljajo na tekmo tržaškega prvenstva, ki bo letos prvo nedeljo marca (1.3.). Stalnici na treningih sta seveda utrujenost in obilo snega. »naše številke« Na Ervattiju padlo že 38 zadetkov Razmočena in blatna igrišča, so spet ovirala reden potek amaterskih nogometnih prvenstev, saj so v soboto in nedeljo v raznih ligah odložili nekaj tekem. Od naših ekip ni igrala le Mladost. Naše enajsterice so tako imele na razpolago 24 točk, osvojile pa so jih 16. V ospredju četrtega povratnega kola je bil nedvomno 26-letni nogometaš proseškega Primorja Jernej Kapun, ki je v zadnjih desetih minutah igre rešil svojo ekipo gotovega poraza. Pet minut pred iztekom regularnega dela je namreč Pri-morje na domačih tleh proti Rudi zgubljalo kar 3:1. Jernej pa je v desetih minutah (sodnik Viola iz Vidma je podaljšal tekmo za 5 minut), dosegel tri gole in zapečatil izid na 4:3. Kar pa najbolj preseneča je, da Jernej ni napadalec, saj je doslej v sedmih sezonah pri Primorju skupno odigral 77 prvenstvenih tekem in dal le en gol, in sicer 16. 3. 2002 (San-tamaria-Primorje 3:1). Morda še zanimiv podatek o letošnjih rezultatih Primorja na domačih tleh, kjer se navijači prav gotovo niso dolgočasili. Od desetih odigranih tekem se je le ena končala brez golov (Chiarbola), na ostalih devetih pa jih je padlo kar 38. Primorje je dalo 20, gostujoče ekipe pa 18 golov. Vratarju Primorca Trevisanu pa v soboto na tekmi s Costalungo za las ni uspelo, da bi na najlepši način praznoval svojo stoto prvenstveno tekmo v članski ekipi. Co-stalunga je namreč iz 11-metrovke v sodnikovem podaljšku prišla do edinega zadetka, saj se je tekma končala 3:1 v korist Primorca. 30-letni Trevisan je prišel k Primorcu od tržaške Chiarbole v sezoni 2001/02, ko je na trenerski klopi trebenske ekipe sedel Roberto Sorrentino, ki je Trevisana poslal na igrišče le osemkrat, saj takrat je bil standardni vratar (22 tekem), sedanji vratar Pri-morja Busan, ki je tudi v naslednji sezoni »oviral« pot Trevisanu, ki je spet stopil na igrišče le osemkrat. Od sezone 2003/04 pa je Trevisan z 21 odigranimi tekmami postal standardni vratar trebenske enajsterice, tako da je po osmih sezonah igranja v soboto prišel do stotega prvenstvenega nastopa v vrstah Primorca. Stoto prvenstveno tekmo pa je v vrstah Primorja v sredo zvečer odigral v zaostali tekmi z Romano, 29-letni Gianpaolo Tomasi. K Primor-ju je prišel od Ponziane v sezoni 1998/99, ko je proseška enajsterica igrala v promocijski ligi. V tej sezoni je Primorje vodil Nevio Bidussi, Tomasi pa je igral le 15 tekem in dal en gol, saj se je v drugi tekmi povratnega kola poškodoval, tako da ni več stopil na igrišče. V naslednji sezoni je igral 23 tekem (en gol) v sezoni 2000/01 pa je prestopil k Co-stalungi. K Primorju se je vrnil v sezoni 2001/02 in v treh sezonah skupno odigral še 60 tekem in dal 1 gol, potem pa je prestopil k Ponzia-ni. Letos se je vrnil k Primorju in prišel do stotega prvenstvenega nastopa v »rdeče-rumenem« dresu. Bruno Rupel □ Obvestila ŠD MALDINA - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, da se čimprej javijo odgovornim društva za vpis na zamejsko smučarsko prvenstvo - 28. Pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 15. februarja 2009, v For-ni di Sopra. Prijavite se najkasneje do jutri, 12. februarja, do 14. ure na tel. št.: 040213518, 348-7730389 ali 040-220718. ZSŠDI sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 22 Sreda, 11. februarja 2009 KULTURA / nabrežina - V dvorani Iga Grudna Ponotranjeni pejsaži umetnice Claudie Raza Razstavljena dela povzema naslov Skrivnost narave - Ustvarjalka je aktivna na več področjih V nabrežinski dvorani Iga Grudna razstavlja še do sobote svoja novejša slikarska dela likovnica Claudia Raza. Naslov Skrivnost narave se navezuje na osrednjo motiviko oziroma navdih, ki se neposredno rojeva ob globljem podoživljanju narave, tokrat raztegnjenega območja Krasa, ki zajema tudi umetnici ljubi predel ob Timavi. Slike lahko torej opredelimo kot ponotranjeni pejsaži, podobe, ki se v postopni redukciji figurativnih prvin osredotočajo na bistvo umetničinega čutenja, predvsem pa njene izrazite interpretativne poetike. Ni naključje, da se Claudia Raza vzporedno izraža tudi v besedi in piše pesmi, saj gre dejansko za izražanje istih doživetij le z drugačnimi izraznimi sredstvi, ki se na tak način drugače dopolnjujejo. Umetnica po rodu iz Benečije živi in ustvarja v Nabrežini razpeta med slikarstvom in grafiko, področji na katerih je dosegla izjemne uspehe, prejela kar nekaj priznanj in se v sleherni njeni likovni stvaritvi prepletata v izjemno prefinjeni znakovni govorici in slikarsko dodelanem bogastvu barvnih skladov in tonskih prehodov. Izjemna so tudi dela s področja kaligrafije in ilustracije, ki dodatno izpričujejo Razino predanost ustvarjanju, sposobnost poglobljenega poznavanja izraznih tehnik, a tudi avtonomno željo po eksperimentiranju in raziskovanju novih ustvarjalnih poti. Umetnica se ukvarja tudi s poučevanjem grafike in slikarstva, aktivno sodeluje pri organizaciji likovnih simpozijev. Na razstavi si lahko ogledamo ciklus akvarelov na papirnati podlagi z bogato reliefno strukturo, kjer za-dobijo barve poseben svetlostni lesk in kjer prihaja posebej do izraza svežina v nizanju potez, ob tej pa suverenost, saj gre za tehniko, ki ne dovoljuje korektur in se specifično odraža v spretnem dialogu barvnega prelivanja s svežino neprekrite podlage. Slike večjega formata so izdelane s tehniko akrila ter v drznejši abstrakciji povzete iz naravnega okolja vzpostavljajo umetničin likovni temperament in značilno prepoznaven izrazni stil. Slike in akvareli Claudije Raza so prikazi duhovne razsežnosti vidnega, ki ostaja prepoznavna v organskem skladanju likovnih prvin, ki jih med ustvarjanjem vodi umetniška tankočutnost in intuicija: črte, oblike, barve in tonke razlike so prežete z življenjsko energijo in hranijo utrip življenja, ki ga ob ogledu vsak občuti. Čudežna popolnost narave prevzema umetnico, ki zna ujeti neokrnjeno svežino globoko občutenega trenutnega doživetja. Njena umetniška dela znajo posredovati emocije in oživljati ljubezen do kraja in njegove specifike. Jasna Merku Desno umetnica ob svojih delih, spodaj pa pogled na razstavo kroma slovenija Trubarjevo leto uspešno Častni odbor za počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja je včeraj na sklepni seji v Mo-ravskih Toplicah obravnaval poročilo koordinacijskega odbora za državne proslave o izvedenih aktivnostih. Vodil jo je predsednik republike Danilo Türk, ki je odboru predsedoval. Tako sam kot člani odbora so prireditve v Trubarjevem letu ocenili kot uspešne. Po besedah predsednika Türka je Trubarjevo leto pokazalo veliko bogastvo Trubarjevega izročila, vsebinsko je bilo - v nasprotju s pričakovanji na začetku, ki so bila nekoliko skeptična - zelo bogato. Izkazalo se je, da Trubarjeva dediščina živi v naši zavesti, da imamo povsod po Sloveniji veliko prireditev, da so izšle številne publikacije. »Bilo je kulturno bogato leto in tudi leto dobrih, eku-menskih misli. Verjamem, da smo lahko ob koncu tega leta zadovoljni,« je dejal predsednik države. Škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo Trubarjevo leto 2008 tisto leto, v katerem je Trubar spet »na velika vrata« stopil v našo nacionalno zavest, in da so »v genih slovenskega naroda« njegovo delo, lik in vse, kar je zapustil, že zelo navzoči. Po njegovi oceni je bilo v tem letu narejenega veliko, od strokovnih simpozijev do raznih srečanj doma in v tujini. (STA) goriška mohorjeva - Za mlade bralce Muca Sofija prede, prede Za slikanico Muca prede je tekst napisala Anamarija Volk Zlobec, ilustracije pa je prispevala Magda Starec Tavčar ••• Pri Goriški Mohorjevi družbi je ob koncu prejšnjega leta izšlo delo, ki je namenjeno predvsem našemu mlademu občinstvu. Muca prede je naslov slikanice, ki jo je napisala Anamarija Volk Zlobec, knjigo pa je z ilustracijami opremila ugledna ilustratorka Magda Starec Tavčar, ki se s svojimi likovnimi deli trenutno predstavlja na 8. Slovenskem bienalu ilustracije v Ljubljani. V novi knjigi lahko otroci prebirajo zgodbe o najrazličnejših živalicah in njihovih prijateljih, osrednji lik slikanice pa je stara muca Zofija, ki mlade uporabnike popelje v čudovit svet zgodbic. Muca Zofija je namreč že ostarela, zaradi česar ne lovi več mišjakov, miši in mišk. A še vedno zelo rada prede, prede, prede lanene niti, iz katerih tke rute in rutice, vanje pa vpleta zgodbice. V knjigi, ki je pred nami, je muca Zofija zbrala kar osem zgodbic, v katerih se skrivajo stara modrost, pouk in moralna načela. Prva zgodbica nosi naslov Kos podjetnik, govori pa o pticah, ki spomladi gnezdijo. Čisto drugačno vsebino ponuja zgodbica z naslovom Lena kokoška, ki pripoveduje o leni putki, ki se izmika vsem svojim dolžnostim. V nadaljevanju lahko bralci preberejo zgodbice Rodko Nerodko, ki pripoveduje o nerodnem psičku Rodku, Požrešni golobček, ki govori o golobčku, ki iz požrešnosti požre veliko kosmato muho, in Poni Ferdinand. Zadnje tri zgodbice pripovedujejo o zajčku Mitku, čebelah in muhi ter o sraki. Zajček Mitko je protagonist zgodbice z naslovom Zajček Mitko in strah, v njej pa je mogoče izvedeti, kako se je zajček s pomočjo martinčka Martina znebil strahu. Prisrčna je tudi pripoved Mesarska muha, v kateri muha pomaga negovati pravkar rojene čebelje ličinke, a tej nalogi ni kos, saj nikakor ne zna upoštevati osnovnih higienskih pravil. Ob koncu knjige se nahaja zgodbica Sraka Kekica, v kateri je mogoče pobliže spoznati srako, ki v šoli prepisuje od svojih sošolcev, se pretvarja, da je poškodovana, za nameček pa je brez dovoljenja sošolki šoji vzela sponko. Čisto ob koncu knjige je mogoče prebrati še slovo naše pripovedovalke, muce Zofije, ki vse bralce vabi, naj jo nekoč obiščejo v Mačjem selu, kjer jih bo obdarovala s košem dobre volje in novih zgodbic. Ob koncu lahko le še dodamo, da ima vsaka od naštetih zgodbic poučno noto, ki bo mlade bralce poučila o tem, kaj je prav in kaj ni prav, veliko pa bodo izvedeli tudi o prijateljstvu, solidarnosti in sanjah. Prav poseben pečat slikanici nedvomno dajejo tudi bogate in slikovite ilustracije Magde Starec Tavčar, ki tudi tokrat mladih knjižnih molov niso pustile na cedilu. (sč) nova gorica SNG: Neskončni šteti dnevi Nova premiera Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici je prišla v času, ko ustanovo pretresajo tudi zunajumetniški sunki. A to, kaže, ni pustilo posledic na krstni izvedbi novega slovenskega teksta, ki ga je podpisal Andrej E. Skubic in ga naslovil Neskončni šteti dnevi. Literarna predloga je vendarle zaživela na odru, utrip so ji dali vsi njeni oblikovalci - od režiserja Matjaža Latina, scenografinje Mojce Kocbek Vimos, kostumo-grafke Tanje Zorn Grželj, do igralske ekipe in ostalih sodelavcev. In kakšen je ta utrip? Vse kaže, da je slika slovenske družbe prešla v okvire širokega glo-baliziranega sveta in njegovih ostrih robov, ki se kažejo v socialnih neenakostih, posameznikovi odtujenosti, mogoče nasilju, vsekakor pa brezposelnosti, ki je rak rana na vseh naših poldnevnikih in vzporednikih. Prav ekonomska eksistenčna ogroženost in neperspe-ktivnost vodita sodobnega slovenskega Ramba Matjaža do ekstrem-nih prijemov, ko skuša z agresivnostjo in oboroženim uporom popraviti krivico in izbojevati pravico do službe, dela. Igralec Primož Pir-nat je to oblikoval z otroško nežnostjo na eni strani, celo bolečo krhkostjo, ki raste v nevrotične kroge, po drugi strani pa kuje nekakšen donkihotovski boj z mlini na veter, kar je posledica obupa, da ne more in ne more zagotoviti sebi in ljubljeni Neži perspektive jutrišnjega dne. Njegova individualna usoda, ki pa je usoda milijonov, nikakor ne zainteresira medijev in preko njih javnega mnenja, saj so sredstva obveščanja gluha za podobne st varnosti in morajo zadostiti predvsem komercialnim interesom. Ta upor (nikakor ne gre za revolucijo, o terorizmu pa je v primeru te uprizoritve povsem brez-smiselno govoriti) se dogaja najbrž na obrobju mesta, v bifeju, ki ga obiskujejo nekakšni proletarci, ki življenja nimajo kaj več vprašati oziroma - v njem živijo svojo povprečnost, štejejo dneve in nič drugega. Matjaž jih vpreže v svoje kroge, postanejo talci njegovih zahtev in želje po eksistenčni samostojnosti, predvsem pa jih veže zagledanost v Nežo, natakarico, ki bi jo rad vsakdo priklenil nase in v svoj prostor: invalid (Vojko Belšak) s spolno po-hotnostjo; profesor biologije (Jože Hrovat) pokroviteljsko pedagoško, a se ne bi branil tudi kakega bolj mesnatega otipa; mamka (Mira Lampe Vujičič) vidi v natakarici žensko antagonistko; novinarka Petra (Maja Poljanec) bi želela izživeti svoja lezbijška nagnjenja; študent (Blaž Valič) pa bi jo rad vključil v svoj svet falirane umetnosti. Neža je torej dejanska tragična figura drame, objekt, ki se ga hočejo vsi polastit i. Marjuta Slamič jo je oblikovala s širokim registrom znanja in čustva, zaznamovala prehod iz naivne zasanjanosti v bolečo dezi-luzijo s prvinskim človeškim čutom. Vso to gmoto je režiser Latin spojil v logični dramaturški lok, večjih možnosti pa ni imel, saj ni mogel iztisniti večplastnosti, ki jih je hotela drama v svojih izhodiščnih inten-cijah tematizirati. In tudi jezikovna podoba, uokvirjena v neko središčno (ljubljansko?) govorico, ni imela svoje funkcije (akcent na prole-tariatu? obrobnosti?), saj s tem ni poudarjala ničesar, lahko bi se z večjim učinkom uveljavljala v knjiž-nozborskem izražanju. Pa vendar smo dobili neko socialno podobo, s katero se mora družba soočati. Marij Čuk / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! Izlet v Gullfoss 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Dimmi la verita 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Factor 7.00 Variete: Cartoon Flakes 7.25 Risanke 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik 10.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, vaje 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 13.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, vaje 15.30 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.20 Aktualno: Magazine sul 2, sledi Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik, sledi Rai News 24 8.15 1.10 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 11.30 Aktualno: Cominciamo bene 10.30 Aktualno: Speciale TG3 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 16.00 Dnevnik - GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.05 Nad.: Agrodolce 20.25 Nad.: Un posto al sole 20.55 Nogomet: Under 21: Italija - Švedska 21.50 Dnevnik 23.05 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 11.40 12.40 13.30 14.05 15.00 15.55 16.35 18.35 18.55 20.20 21.10 23.35 Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nad.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nan.: Sentieri Film: Carcerato (dram., It, '81, r A. Brescia, i. M. Merola) Nan.: Tempesta d'amore 21.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film:Non c'e due senza quattro (kom., It., '84, r. E.B. Clucher, i. T. Hill, B. Spencer) Film: Air America (i. Mel Gibson) 1.35 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Resničnostni show: Amici (v. M. De Filippi) 0.00 Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) 1.30 Nočni dnevnik O Italia 1 6.10 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: I Simpson 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI Miami 22.05 Nan.: CSI: NY 23.05 Nan.: The Closer 23.55 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno 1.30 Studio Sport 1.55 Dnevnik in pregled tiska ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 15.35 Dokumentarec o naravi 8.10 Pregled tiska 8.50 14.30 Klasična glasba 10.35 Nan.. Don Matteo 6 11.00 Lassie 12.00 Kratke vesti 12.05 Nappero' faccia a faccia 12.45 Attenti al cuoco 13.15 Speciale Premio Nonino 2009 13.50 Aktualno: ... Attualita 17.00 Risanke 19.00 La Provincia ti informa 20.05 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Fra ieri e oggi 21.00 Film: Oltre la giustizia (dram, '98,r. J. J. Jusid, i. D. Liotti, M. Angel) 0.00 Film: Champagne in paradiso (rom., '83, r. A. Grimaldi, i. Al Ba-no, R. Power) LA 7.00 10.05 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.30 22.00 23.55 0.30 1.20 La 7 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Uccide Rommel (voj., It, '69, r. A. Bradley, i. A. Diffring) Nan.: Mac Gyver Dok.:Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Cold Squad Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Šport: nogomet - predtekma Nogomet: Španija - Anglija Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.30 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelj s pri- soj (pon.) 9.55 Potplatopis (pon.) 10.15 Nan.: Berlin, Berlin 10.40 Knjiga mene briga (pon.) 11.00 Z glavo na zabavo (pon.) 11.25 Dok. serija: Družina 11.55 Dosje: Črni petek kazino kapitalizma (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polemika (pon.) 14.30 Digitron (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.. Nils Holgerson 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Hum. nad.: Fina gospa 18.00 Žrebanje lota 18.10 Risanka 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Petelinji zajtrk (igrata Pia Zemljič in Primož Bezjak) S 'fe } a y 22.15 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.25 Sveto in svet: kriza kot priložnost 0.40 Turbulenca 1.10 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 11.02.1991 (pon.) 1.55 Dnevnik 2.30 Dnevnik zamejske Tv Jr Slovenija 2 6.30 0.55 Zabavni infokanal 7.50 Spet doma (pon.) 9.40 Hri-bar (pon.) 10.45 16.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, ekipna tekma 13.20 Prava ideja!, poslovna oddaja (pon.) 13.50 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, ekipna tekma 15.30 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 11.02.1991 (pon.) 15.55 Kligenthal: SP v smučarskih skokih 17.45 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, ekipna tekma 18.55 Nad.: Kmetje (pon.) 19.50 Turbulenca 20.40 Nogomet: prijateljska tekma: Belgija - Slovenija 22.45 Štefka Drolc - Samuel Beckett: O, krasni dnevi - Tv prir. predstave SNG Drama Ljubljana 23.55 Slovenska jazz scena Koper 13.45 Dnevni program 14.00 0.45 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Globus 15.10 Film: Velikan iz Metropolisa (znanstvenofantastični, I, i. G. Mitchell, B. Cortez) 16.10 Biker explorer 17.00 Dok. odd.: Ribarite z nami 17.30 Avtomobilizem 17.45 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.30, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. oddaja: Rimski parki 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 Nogomet: Belgija - Slovenija (prijateljska tekma) 22.15 Dok. oddaja: Via Francigena 22.45 Artevisione 23.15 Iz arhiva vaših želja Tv Primorka 11.00 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Čas za nas 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Polka in Majolka (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naprej od spomina in pozabe, sledi Glasba za vsakogar; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 9.45 Športnik MO Koper; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 val d'Isere, SP v alpskem smučanju, ekipna tekma; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski koncertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 11. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1020 1010 1010 1020 AMSTERDAM -LONDON o ^ O 1/5 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r< Globok ciklon, ki se trenutno nahaja nad severno Evropo, pripomore k dotoku vlažnih mediteranskih tokov nad našo deželo. Od danes pa bodo začeli pritekati bolj suhi severni višinski _ ^ __ tokovi, ki bodo iz dneva v dan hladnejši. ŽENEVA 4/5 O MILAN O 3/14 Nad osrednjo Evropo in Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska. Z vetrovi severnih smeri bo nad naše kraje dotekal hladnejši in postopno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.1 3 in zatone ob 17.26 Dolžina dneva 10.13 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.05 in zatone ob 7.51 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo dopoldne oslabela, vendar ne bo povsem ponehala, zato se bodo pri občutljivih ljudeh še pojavljale blažje vremensko pogojene težave. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.10 najnižje -27 cm, ob 10.43 najvišje 40 cm ob 17.01 najnižje -61 cm, ob 23.49 najvišje 50 cm. Jutri: ob 5.48 najnižje -26 cm, ob 11.14 najvišje 29 cm ob 17.23 najnižje -50 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................880 Vogel.................340 Kranjska Gora........100 Krvavec..............300 Cerkno...............150 Rogla.................190 Mariborsko Pohorje . 160 Civetta...............350 Piancavallo..........450 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............360 Trbiž..................250 Na Žlebeh ...........570 Mokrine..............380 Podklošter...........225 Bad Kleinkirchheim .180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -2/8 O GRADEC -1/5 TRBIŽ O -4/4 o -3/1 KRANJSKA G. CELOVEC O -1/4 O TRŽIČ -1/4 o-1/4 S. GRADEC b VIDEM o ^ -1/11 O PORDENON 0/10 ČEDAD O 0/10 CELJE 1/4 O MARIBOR O 1/5 PTUJ O M. SOBOTA 01/5 ¿9 O N. GORICA O KRANJ O LJUBLJANA V, 2/5 POSTOJNA O-1/3 KOČEVJE O N. MESTO 1/4 O ZAGREB 1/5 O ÍNAPOVED ZA DANES* Ponoči bodo še možne rahle padavine. Podnevi bo po vsej deželi prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. V hribih bodo možni močnejši sunki vetra, ob morju pa bo zapihala zmerna burja. Pretežno oblačno bo. Padavine bodo dopoldne ponehale, popoldne bodo ponekod še kratkotrajne plohe, deloma snežne. Na Primorskem bo začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C. filipini - V bližni ribiške vasi Pilar v pokrajini Bataan Več deset delfinov nasedlo najbrž zaradi vročine ali podvodnega potresa nemčina - Kanclerka zadovoljna Punčka Barbie v podobi Angele Merkel MANILA - Na obali v bližini filipinske prestolnice Manila je nasedlo več deset, po nekaterih navedbah celo 200 delfinov. Trije so poginili, ostale pa ribiči in drugi prostovoljci skušajo spraviti nazaj v vodo in jih tako rešiti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predstavnik filipinskega urada za ribolov je povedal, da je pojav zelo nenavaden in bi lahko bil posledica vročinskega vala ali večjega podvodnega potresa. Pojasnil je, da imajo delfini zelo občutljiva ušesa, ki zaznavajo spremembe tlaka pod vodo. "Če imajo poškodovane bobniče, pa izgubijo smisel za orientacijo in zato zaidejo na kopno," je še povedal. Dogodek se je pripetil v bližini ribiške vasi Pilar v pokrajini Bataan. severna irska - Za globalno segrevanje naj ne bi bili krivi ljudje Minister za okolje prepovedal oglas o podnebnih spremembah BELFAST - Severnoirski minister za okolje Sammy Wilson je v teh dneh tarča ostrih kritik, potem ko je prepovedal oglaševalno kampanjo, ki opozarja na nevarnost podnebnih sprememb in poziva k boju proti globalnemu segrevanju. Minister namreč meni, da je govorjenje, da lahko ljudje z ugašanjem luči rešijo svet, popoln "nesmisel". Wilson, ki je član vladajoče Demokratične unionistične stranke (DUP), ne verjame, da so za globalno segrevanje krivi ljudje. Zato je tudi prepovedal oglaševalno kampanjo, ki so jo zasnovali v Londonu in s katero so želeli Severne Irce pozvati, naj doma varčujejo z elektriko, ter jo zavrnil kot navadno "propagando". Po njegovem ustvarjajo tovrstni oglasi pri ljudeh vtis, da lahko z ugašanjem luči in televizorjev rešijo svet pred topljenjem ledenikov in poplavami, kar pa je "očiten nesmisel". Minister Wilson, ki je zaradi svojih stališč že postal tarča ostrih kritik, še posebej s strani okoljevarstvenikov, je sicer za britanski BBC razkril, da je londonskim oglaševalcem ponudil, da skupaj ustvarijo nov oglas, a so ti vztrajali pri obstoječi "laburistični propagandi". (STA) BERLIN - Proizvajalec igrač Mattel je izdelal posebno punčko Barbie, ki je podobna nemški kanclerki Angeli Merkel. "Lahko se prepirate o politiki, vendar je dejstvo, da imamo v Nemčiji kanclerko, v očeh drugih držav zagotovo nekaj posebnega," je v ponedeljek dejala tiskovna predstavnica Mat-tela Stephanie Wegener. Punčka Barbie v podobi Merklo-ve nosi črni hlačni kostim in ima srednje dolge temne lase. Merklova je s punčko Barbie zadovoljna, je povedala Wegenerjeva. Mattel želi s posebnimi punčkami Barbie počastiti uspešne ženske. Svojo punčko Barbie je tako pred letom in pol dobila tudi ameriška voditeljica pogovornih oddaj Oprah Winfrey, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA)