E CC E ORGAN VM ! januar 2025 Ars organi Sloveniae 37 ECCE ORGANVM! Obvestila Ars organi Sloveniae ISSN 2463-9397 37 - januar 2025 https://glej.orgle.si/ Izdaja Jarina Bohinj Pripravil in uredil Jurij Dobravec Besedilo, ilustracije in oblika so avtorske. Uporaba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. Vsebina / Contents Ars organi Sloveniae v letu 2024 [3] Pregled gradiv pred obnovo orgel v blejski župnijski cerkvi leta 2015 (Ob 10-letnici) [11] Naslovnica / Cover: Vurnikova risba procelja južne omare blejskih župnijskih orgel. (Arhiv Narodne galerije) Ars organi Sloveniae v letu 2024 Podobno kot pretekla, je tudi leto 2024 zaznamovano predvsem z raziskavo srednjeveških upodobitev orgel na širšem obmocju vzhodnih Alp in drugod po Evropi. Glavni cilj raziskave je prispevati k poznavanju tehnicnih in akustic- nih podrobnosti orgel, ki so razvidne iz upodobitev. Casov- no je raziskava omejena s koncem srednjega veka in se s tem postavlja na sam zacetek razmaha te znacilno evropske kul- ture. Tri delovne ugotovitve izstopajo. Prvic, za razliko od podob v poslikanih rokopisnih knjigah, ki jih muzikologi po Evropi za analize najpogosteje uporabljajo, podobe na steno, ki prevladujejo na obmocju vzhodnih Alp, omogocajo po- dobno analizo znacilnosti. Drugic, kultura, povezana z orglami in njihovim upodabljanjem, se je casovno širila od severnoitalijanskih mestnih držav proti Alpam in se na glav- nem grebenu Alp prakticno ustavila; ugotovitev je podprta z metodo dinamicno-casovnega zemljevida, ki je bila z refera- tom Geography of the medieval portable organs na konferenci Slika 1 Upodobitve srednjeveških portativov so znacilno pogostejše v krajih na južnih pobocjih Alp kot na severnih. Mapping Music History marca predstavljena na Univerzi v Aberdeenu na Škotskem. Tretjic, podoba portativa na Mirni na Dolenjskem kaže eno najzgodnejših upodobitev polno- kromaticne klaviature, hkrati pa je med vec kot dva tisoc doslej evidentiranimi srednjeveškimi podobami najbolj veren umetniški prikaz portativa, ki ga je zgodovini orgel s tehnicnimi skicami in opisom zapustil Henri Arnaut, in velja za osrednjo referenco poznosrednjeveške organologije. Tonski obseg Arnautovega in Mirenskega portativa je tudi natanko skladen s tonskim obsegom, ki je kot potreben za izvedbo skladb graficno prikazan na zadnji strani zbirke notnih zapisov Buxheimer Orgelbuch. V zvezi z raziskavo srednjeveških orgelskih upodobitev je bilo terensko delo izvedeno v južni Franciji, severni Italiji, severni Franciji in južni Belgiji ter na Bavarskem. Evropska baza ob koncu leta 2024 vsebuje 2040 zapisov o upodobi- tvah orgel. Vsak zapis zaenkrat vsebuje kraj, datacijo, likov- no tehniko in koordinate. Za vec kot polovico zapisov so za interno rabo zbrane tudi fotografije in podobne slikovne reprodukcije razlicnih kakovosti. Slika 2 Primerjava klaviatur upodobljenega portativa na Mirni (~1463) in v zapiskih Henrija Arnauta (~1450). Rezultati manjše raziskave o (ne)realizmu upodobitev orgel in percepciji orgel treh izbranih skupin ustvarjalcev podob (srednjeveški slikarji, šolska mladina in umetna inteligenca) so bili pod naslovom Surrealism of Organ Perception from the Middle Ages to Artificial Intelligence avgusta predstavljeni na konferenci Laughing your staves off: irony, satire, and paro- dy in visual representations and narratives of music, ki jo je na Dunaju organiziralo mednarodno združenje za glasbeno ikonografijo RIdIM (Repertoire international d’Iconograp- hie Musicale). Podatkovna zbirka Ars organi Sloveniae je bila dopolnjena s podatki o novih orglah. Za letos nacrtovan dodatek knjigi Orgle Slovenije je zaradi intenzivnosti drugih projektov prestavljen v prihodnje obdobje. Nadaljuje pa se projekt evidentiranja orgel slovenskih orglarjev zunaj Republike Slovenije. Kabinetno delo je obsegalo obdelavo gradiv o življenju orglarjev (Bilich, Kuher, Turk). Teren je bil omejen na avstrijsko deželo Koroško. Zaceli so se dogovori za siste- maticni pregled Tržaške in Goriške, z delujocimi orglarji pa nacrti za vkljucitev njihovih podatkov o orglah iz tujine v zbirko in nacrtovano reprezentativno izdajo o izjemnih uspehih slovenske orgelske kulture in znanja po svetu. V povezavi s projektom obnove Milavcevih orgel ljubljan- ske stolnice so bili objavljeni clanki v revijah Cerkveni glas- benik in Cerkev danes ter pripravljena razstava ob 150-letni- ci rojstva Ivana Milavca , ki je bila novembra in decembra na ogled postavljena v stolnici. Slika 3 Šest panojev razstave o orglarju Ivanu Milavcu in njegovem delu, predvsem o orglah v ljubljanski stolnici. Na mednarodnih Dnevih orgel na Akademiji za glasbo Uni- verze v Ljubljani je bil predstavljen referat Orgelski pozitiv na Slovenskem – od srednjeveške podobe do sodobne komorne igre . Kot zunanji izvedenci smo bili vkljuceni v projekt Sonora (sonora.dh.gu.se), ki ga s partnerji izvaja Univerza v Gote- borgu na Švedskem. Cilj projekta je evidentirati, digitalizira- ti, analizirati in spletno predstaviti pisna arhivska gradiva o orglah. V prvi fazi je bil obdelan del švedskih arhivov, ambi- cije projekta in informacijskega sistema pa so mednarodne. Na delavnici smo predstavili strukturo podatkovne zbirke Ars organi Sloveniae. Revija Ecce organvm! je redno izšla štiri krat. Številke so v letu 2024 skupaj obsegale 334 strani strokovnega branja in dokumentarnega gradiva. Obseg je podoben lanskemu. Sple- tno stran www.orgle.si obišce dnevno med 73 (povprecje av- gust) in 100 obiskovalcev (povprecje februar). V spletni kole- dar smo ujeli napovedi za 78 orgelskih dogodkov (lani 73). Delovno ekipo je 27. avgusta 2024 v svojem 84. letu za- pustil dr. Edo Škulj. Bil je neutruden sodelavec, zbiratelj, prevajalec, redaktor in recenzent, živa orgelska enciklopedi- ja, (pre)blag kritik in zavzet sogovornik. V popotnico je bilo v oktobrski številki Ecce organvm! objavljeno nedokoncano besedilo njegove druge nacrtovane disertacije Orgle kot litur- gicni inštrument. Slika 4 Utrinek iz Edove nekdanje delovne sobe. Ars organi Sloveniae in 2024 Similarly to previous years, the year 2024 was dominated by the study of medieval organ depicts in the Eastern Alps and elsewhere in Europe. The primary purpose of the re- search is to contribute to our understanding of the technical and auditory features of the organs as depicted. The research is limited to the end of the Middle Ages, placing it at the very beginning of the growth of this uniquely European civilisation. Three workable discoveries stand out. First, unlike the images in illuminated manuscript volumes, which are commonly used for analysis by musicologists throughout Europe, the wall images that dominate the Eastern Alps allow for detailed character analysis. Second, the culture linked with organs and their portrayals expanded throughout time from northern Italian city-states to the Alps, eventually stopping at the main ridge of the Alps. The dynamic-temporal map method, described in the paper Geography of the medieval portable organs at the Mapping Music History conference in March at the University of Aberdeen in Scotland, lends support to the finding. Third, the image of the portative at Mirna in the Dolenjska region shows one of the earliest depictions of a full-chromatic keyboard. Among more than two thousand medieval images recorded thus far, it seems also the most faithful artistic representation of the famous Henri Arnaut's technical sketches and descriptions, which was left to the history of organs with by, and is considered a central reference of late medieval organology. The tonal range of the Arnaut and Mirna portatives is likewise perfectly congruent with the tonal range graphically depicted as required for the perform- ance of compositions from the Buxheimer Orgelbuch col- lection. Fieldwork for the study of medieval organ depictions was conducted in southern France, northern Italy, northern France and southern Belgium, as well as Bavaria. By the end of 2024, the European database will have 2040 records on organ visualisations. Each entry now includes at least the name of the location, date claimed in literature, recognised artistic technique, and coordinates. For more than half of the records, pictures and/or comparable image reproduc- tions of different quality have been acquired for internal use. The results of a small-scale study on the (non)realism of organ depictions and organ perception by three selected groups of image creators (medieval painters, schoolchildren and artificial intelligence) were presented in August under the title Surrealism of Organ Perception from the Middle Ages to Artificial Intelligence at the conference Laughing your staves off: irony, satire, and parody in visual representations and narratives of music, organised in Vienna by the RIdIM (Répertoire International d'Iconographie Musicale) associ- ation. The Ars organi Sloveniae database has been updated with information on new organs. The anticipated addition to the book Organs of Slovenia for this year has been pushed back to a later date due to the intensity of other initiatives. The project to document the organs of Slovenian organ builders outside of the Republic of Slovenia continues. The cabinet Slika 5 Primerjave podob orgel iz treh obdobij. work involved processing materials about the lives of organ builders (Bilich, Kuher, and Turk). The field-work was re- stricted to the Austrian province of Koroška/Carinthia. Arrangements have been made for a systematic review of the Trst/Trieste and Gorica/Gorizia regions, as well as plans with current active organ builders to include their data on organs from abroad in the collection and a planned repres- entative publication on Slovenian organ culture's successes and knowledge around the world. In connection with the project of restoring the Milavec organ in the Ljubljana Cathedral, articles were published in the magazines Cerkveni glasbenik and Cerkev danes, and an exhibition was prepared to commemorate Ivan Milavec's 150th birthday, which was displayed in the cathedral in November and December. A paper titled Positive Organ in Slovenia - from the Medieval Image to Contemporary Chamber Music was presented at the University of Ljubljana's Academy of Music during the International Organ Days. As external specialists, we participated in the Sonora pro- ject (sonora.dh.gu.se), which was carried out by the Univer- Slika 6 Projekt SONORA na Univerzi v Gotborgu na Švedskem. sity of Gothenburg in Sweden in collaboration with partners. The project's goal is to capture, digitise, analyse, and share written archival materials regarding organs online. In the initial phase, a portion of the Swedish archives were pro- cessed, but the project's and information system's goals are global. At the session, we demonstrated the Ars organi Slove- niae database's three-level structure. Ecce organvm! was published on a three-monthly basis. In 2024, the issues included 334 pages of professional reading and documentary material. The volume is comparable to last year. The website www.orgle.si receives between 73 and 100 visits each day. We have included announcements for 78 organ events in our web calendar (73 last year). In memoria On the 27th of August, Dr. Edo Škulj passed away. He was a diligent collaborator, collector, translator, editor, and re- viewer, a living organ encyclopedia, a (too) moderate critic, and an engaging companion. The unfinished text of his second planned dissertation, Organ as a Liturgical Instru- ment, appeared in the October edition of Ecce organvm!. Slika 7 Naslovnice štirih številk revije Ecce organvm! Pregled gradiv pred obnovo orgel v blejski župnijski cerkvi leta 2015 (Ob 10-letnici) Jurij Dobravec 1 Uvod Obsežnejše obnove orgel so strokovno in organizacijsko zahtevni postopki, pri katerih je treba upoštevati zakonodaj- ne, zgodovinske, tehnicne in financne okolišcine, nezane- marljivo, ce ne celo na prvem mestu, pa so pricakovanja glasbenikov in poslušalcev orgelske glasbe, pogosto znacilno slogovno vezane na dolocen tip orgel. Ker so orgle v umetnostnozgodovinskem in glasbenoakusticnem pogledu lahko umetniški izdelek, se je pri generalni obnovi potrebno v kar najvecji možni meri ozirati na njihove prvotne ustvar- jalce. To še posebej velja za historicna glasbila, kamor vecina držav uvršca vso tehnicno opremo, ki je starejša od 100 let. V Sloveniji je praksa izdelave podrobnejših konservator- skih oziroma restavratorskih nacrtov za orgle relativno red- ka. Ce ga kdo zahteva, ga najpogosteje pripravijo kar izvajal- ci del sami, oziroma takšen nacrt predstavlja kar orglarjevo poslovno ponudbo s predracunom. Tak nacrt vsebuje kratek pregled stanja in okvirni delovni nacrt, ki je prilagojen pre- soji danih možnosti v povezavi z višino razpoložljivih sredstev, pricakovano casovnico in kapacitetami izvajalca. S takšnim nacrtom vsekakor lahko pospešimo pripravljalna in izvedbena dela, vendar smo žal smo s takšno prakso v prete- klih nekaj desetletjih žal izgubili veliko dragocene dedišcine. Gradivo je bilo pripravljeno med leti 2013 in 2015 za namen projekta obnove orgel v župnijski cerkvi na Bledu. Ob 10-letnici je prvic javno objavljeno. V Sloveniji je namrec opazna relativno nizka stopnja insti- tucionaliziranega spomeniškovarstvenega znanja o orglah in orgelski krajini nasploh. Šele takšno znanje bi omogocilo neodvisen pregled stanja, neodvisno nacrtovanje in pred- vsem neodvisen nadzor. Pristojne službe pa se v svojih mne- njih in odlocbah, ki jih po zakonodaji morajo izdajati za posege v materialno kulturno dedišcino, konkretnim rešit- vam ali smernicam pogosto izognejo, investitorja napotijo na cerkvene komisije, vcasih kar na izvajalca ali v najboljšem primeru na Orgelsko društvo Slovenije. Slednje sicer kot nevladna in neprofitna organizacija med clani premore nekaj solidnih poznavalcev orgel, nikakor pa nima vzpostav- ljene organizacijske strukture za sodelovanje v uradnih upravnih postopkih. Podobno tudi na škofijah oziroma na ravni Slovenske škofovske konference za podrocje orgel ni videti, da bi sistematicno pripravljali celovita gradiva, obno- vitvena dela pomagali nacrtovati in jih kasneje nadzorovali na podlagi podatkov in preverljivih dejstev. Kot poskus priprave znanih podatkov in preverljivih zgo- dovinskih ali materialnih dejstev, je bilo med leti 2013 in 2015 zbrano gradivo o orglah v blejski župnijski cerkvi svetega Martina, ki jih je leta 1910 izdelal ljubljanski orglar Ivan Milavec. Pisno gradivo in prepisi dokumentov so zbra- ni iz razlicnih objavljenih ali neobjavljenih virov. Tehnicni podatki so delno zbrani iz tehnicne dokumentacije iz casa gradnje, v izdatni meri pa pripravljeni v casu neposredne priprave in za potrebe te razprave. 1 Želja pripravljalcev je bila, da z izdelkom upravljalcu, prip- ravljalcem uradnih dokumentov, ponudnikom del in nad- zornikom omogocijo kar najboljši vpogled v stanje in okoliš- cine nastanka orgel ter stanja v casu tik pred obnovo. Pregled tako posredno ali neposredno nakazuje na dobre in manj dobre strani glasbila ter pomanjkljivosti, ob katerih se je od izbranih izvajalcev pricakovalo, da jih uredijo, oziroma se do 1 Gradivo o Ivanu Milavcu, ki je bilo odkrito po obnovi, v tem elaboratu ni upoštevano. njih opredelijo, ce ureditev stanja zgodovinsko ni upravice- na, tehnicno ni možna ali prakticno nesmiselna. 2 Lokacija in upravljalec Bled, Slovenski trg, župnijska cerkev svetega Martina, Katastrska obcina Bled (Grad), parcelna številka 1. Lastnik in upravljalec je Župnija Bled, Slovenski trg 1, 4260 Bled. 3 Predpisi Kulturno dedišcino cerkve svetega Martina obravnavata dva pravna sistema, in sicer državno pravo (na državni in lokalni ravni) in cerkveno pravo.' 3.1 Državni predpisi in predpisi lokalne skupnosti Zakon o varstvu kulturne dedišcine 2 dedišcino opredeli kot »dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slo- venci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljan- ke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepri- canj, znanj in tradicij. Dedišcina vkljucuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi cas«. 3 Zakon v prvem clenu dedišcino deli na materialno in živo dedišcino. Materialno dedišcino sestavljata premicna in nepremicna dedišcina. Orgle, ki so po slovenskih cerkvah praviloma namešcene na dvignjenem balkonu, ki mu rece- mo kor, so sicer uvršcene v kategorijo premicne dedišcine, vendar je ta nepremakljivo fizicno in akusticno vezana na doloceno zgradbo. Premicno kulturno dedišcino, ki je v javni lasti, po zakonu hranijo in upravljajo muzeji in njim sorodne ustanove, ki 3 Zakon o varstvu kulturne dedišcine, 2. odstavek 1. clena. 2 Uradni list RS, št. 16/2008 15. 2. 2008. imajo po zakonu to pooblastilo. Premicna dedišcina v zaseb- ni lasti, kamor uvršcamo cerkvene orgle, je »za ohranjanje kulturne in nacionalne identitete ter vzgojo k estetiki in kulturni zavesti deležna posebne pozornosti. Njen lastnik ali posestnik naj jo skuša z ustrezno skrbjo cim bolje ohranjati, da bo ohranila svoj avtenticni videz, pricevalnost in vred- nost. Dedišcina v bivalnem in delovnem okolju oplemeniti naša estetska obcutja, nam vraca zgodovinski spomin in ustvarja vzdušje. Ker lastništvo premicnin, ki imajo posebno vrednost za slovensko kulturno dedišcino, vcasih prinaša dolocene obremenitve, obstajajo pravne možnosti dodelitve statusa takšnim predmetom. Uvršcanje v nacionalno bo- gastvo in razglasitev za kulturni spomenik zagotavlja lastni- ku tudi dolocene ugodnosti. Želimo si, da bi zasebniki, zbiratelji in vsi, ki imajo v posesti premicno kulturno dedi- šcino, le-to obcutili kot posebno vrednoto. [...] Premicni spomeniki v lasti Rimskokatoliške cerkve so vecinoma ostali na prvotni lokaciji v cerkvi ali župnišcu.« 4 Cerkev svetega Martina na Bledu je spomenik lokalnega pomena, vpisan v nacionalni register dedišcine pod evi- dencno številko 904. 5 Zanj velja Odlok o razglasitvi cerkve sv. Martina na Bledu za kulturni spomenik lokalnega pomena. 6 Enota ima umetnostno-arhitekturni in zgodovinski pomen za Obcino Bled, zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega in umetno- stnega spomenika ter spomenika oblikovane narave. Peti clen odloka navaja varstveni režim, ki doloca: 7 - varovanje kulturno-zgodovinskih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, nji- hovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik, 4 Muzejska dejavnost in varstvo premicne kulturne dedišcine www.mk.gov.si 2013-11-05) 5 Register nepremicne kulturne dedišcine (www.mk.gov.si, 2013-11-05) 6 Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Martina na Bledu za kulturni spomenik lokalne- ga pomena. Odlok obcine Bled Št. 01505-11/2003, Ur. list RS 13/2004, 12. 2. 2004. 7 Odlok o razglasitvi cerkve sv. Martina ... 5. clen - prepoved vseh posegov v zašcitene tlorise, gabari- te stavb, arhitekturne clene in opremo ter posli- kave, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s pred- hodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije (v nadaljnem besedilu: pristojni zavod) in za potre- be sakralne namembnosti spomenika, - prepoved posegov v odprti prostor in njegove tlorisne znacilnosti z razporedi stavb in drevja razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predho- dnim kulturno-varstvenim soglasjem zavoda, - v obmocju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in za- casnega znacaja, vkljucno z nadzemno infra- strukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Zavarovano obmocje je namenjeno: - trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likov- nih in krajinskih vrednot, - povecevanju pricevalnosti kulturnega spomenika, - prezentaciji kulturnih vrednot, - ucno-demonstracijskemu delu, - znanstveno-raziskovalnemu delu. Imetniki spomenika morajo z njim ravnati kot dobri gos- podarji, ga vzdrževati na lastne stroške, oziroma ohranjati njegovo substanco, podobo in položaj v okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali cloveš- kega ravnanja ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji. Za vsak poseg v spomenik, njegove dele, opremo in vpliv- no obmocje spomenika je potrebno pridobiti kulturno- varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, Obmocna enota Kranj. 8 Razvojna usmeri- 8 Odlok o razglasitvi cerkve sv. Martina ... 7. clen. tev za kulturni spomenik Cerkev sv. Martina na Bledu je ohranitev sakralne in kulturne namembnosti ter postopno restavriranje poslikav in opreme. 9 Za strokovne naloge varstva je pristojen Zavod za varovanje kulturne dedišcine Slovenije, Obmocna enota Kranj. 3.2 Cerkvena navodila Nadškofija Ljubljana ima za odlocanje v zvezi s kulturno dedišcino vzpostavljene notranje upravne mehanizme. Na strokovnem podrocju nacelno tesno sodeluje s pristojnimi državnimi ustanovami in prakticno v vseh primerih dosle- dno upošteva njihova mnenja in dolocitve. Na podrocju obnov premicne kulturne dedišcine nadškof ordinarij obcas- no ustanovi posebno komisijo ali izbere posameznega sveto- valca. Svetovalec ali komisija tako pripravi navodila, ki so za investitorja v objektih slovenske Katoliške cerkve obvezujo- ci. Komisija, njeni pooblašceni clani ali posamezni zunanji svetovalci obicajno tudi spremljajo izvajanje projekta, sode- lujejo pri koncnem prevzemu napišejo porocilo. V primeru orgel gre obicajno za prevzemni in kolavdacijski zapisnik. Škofija Koper, ki je del Nadškofije Ljubljana, je leta 2012 pripravila Pravilnik komisije za sakralno dedišcino . 10 Pravilnik sam na sebi presega svoj naslov, saj ne govori le o procedurah delovanja komisije (KSD) in njenih pristojnostih (predvsem soglasju), ampak v vecji meri o vsebinskih in proceduralnih zadevah, ki obvezujejo investitorja. Ceprav Pravilnik terito- rialno oziroma formalno ne velja za Župnijo Bled, je vsebina dokumenta izjemno dragocena in smiselno uporabna. 10. clen doloca, da je soglasje KSD je potrebno pridobiti v primeru premicne sakralne dedišcine: a) pri restavraciji fresk, stenskih in stropnih orna- mentov, štukatur, ostale dekoracije, oltarjev in njihovih delov, vitrajev, krstilnikov, portalov in kamnitih vhodov ter vrat; 10 Pravilnik komisije za sakralno dedišcino, Škofija Koper, 4. januarja 2013 (https://skofija-koper.si/komisija-za-sakralno-dediscino/; dostopano 2025-11-05) 9 Odlok o razglasitvi cerkve sv. Martina... 9. clen. b) pri restavraciji slik, kipov, liturgicnih paramen- tov (npr. kelihi, monštrance, svecniki, itd.), cerkvene opreme, starejših knjig, sakralnega po- hištva (orgel in njihovih omar, zakristijskih omar, korov, klopi, spovednic, prižnic, križevega pota); c) pri premikanju ali odstranitvi umetniških del in sakralne opreme z njihovega originalnega mesta v druge stavbe ali na druge lokacije (npr. v drugo cerkev, v župnišce, škofijski muzej, itd.); d) pri postavitvi ali izdelavi novih umetniških del v cerkvah (tudi, ce gre za donacije), križevih po- tov, kipov, slik, vitrajev, bander, lestencev, okra- skov, fresk, mozaikov, vrat iz razlicnih materialov. e) pri odtujitvi premicnin, ki so v inventarju dolo- cene kot dragocenosti, starine ali umetnine. V 12. clenu Pravilnik opredeljuje, odlocbo ordinariata: »Soglasje, ki ga izda KSD, je pogoj za pridobitev ordinarije- vega dovoljenja. KSD bo ustrezna navodila in soglasje posre- dovala v roku 30 dni od sprejetja vloge.« Pravilnik ima dve prilogi, ki sta prav tako vsebinsko upo- rabni. Navodila komisije za sakralno dedišcino 11 vsebujejo kratek opis procedure, ki jo ordinariat narekuje investitorju in splošne napotek za ravnanje v skladu s civilno zakonoda- jo. Navedene so tudi kljucne tocke postopkov, kjer je pouda- rek na nepremicni dedišcini oziroma konkretno pri gradbe- nih posegih. Za potrebe premicne dedišcine so navodila uporabna smiselno posredno. Obrazec za pridobitev soglasja komisije za sakralno dedišcino 12 vsebuje sistematicno in eno- stavno razdeljen pregled nacrtovanih del, ki jih investitor namerava izvajati na sakralnih objektih, pri cemer je pouda- rek na prilogah, ki jih ta pošlje v pregled komisiji. Obrazec s podobnim namenom je izdala Nadškofija Lju- bljana (za celotno državo) kot prilogo publikaciji Župnijska 11 Škofija Koper, Navodila komisije za sakralno dedišcino (https://skofija-koper. si/komisija-za-sakralno-dediscino/) 12 Škofija Koper, Obrazec za pridobitev soglasja komisije za sakralno dedišcino (https://skofija-koper.si/komisija-za-sakralno-dediscino/, dostop 2025-11-05. pisarna 13 leta 1988, ki jo župnijski uradi še uporabljajo pri svojem poslovanju. Iz objave celotnega besedila takratnega Zakona o varstvu kulturne dedišcine pa lahko sklepamo, da je škofija upravljalce v primerih posegov v sakralno dedišci- no napotila na državne urade. 4 Uvodna beseda o orglah Orgle v farni cerkvi svetega Martina na Bledu je leta 1910 izdelal ljubljanski orglar Ivan Milavec. Bil je cenjen mojster, ki je naredil skupaj 37 orgel, na primer v ljubljanski stolnici, v Begunjah, na Breznici, na Dovjem, v Kamniku, v Žireh, ter po drugih krajih v Sloveniji in na Hrvaškem ter ene v Avstriji. Blejske orgle so postavljene na prostornem koru nad glavnim vhodom v cerkev in so vgrajene v dve veliki omari, ki ju je izdelal radovljiški podobar Janez Vurnik. Imajo 32 registrov. Igralnik je samostojec in ima dve manu- alni in pedalno klaviaturo. Prenos je pnevmatski, sapnice pa s stožci. Blejske župnijske orgle se najvec uporabljajo pri bogosluž- ju, cerkvenih in zasebnih slovesnostih, predvsem porokah, in koncertih. V preteklih obdobjih je znano vec solisticnih orgelskih koncertov, ki so bili zaradi nedelovanja posame- znih delov orgel v desetletjih pred obnovo vse bolj okrnjeni. Na tehnicne pomanjkljivosti in dotrajanost so poleg doma- cih glasbenikov tako doslej opozarjali številni obiskovalci, predvsem organisti, uglaševalci in zborovodje gostujocih zborov in inštrumentalnih skupin. Funkcionalna ureditev je bila zato nujna zaradi redne liturgicne rabe inštrumenta in slovesnosti z gostujocimi organisti, ki v takšnem kraju kot je Bled pricakujejo polno funkcionalno glasbilo. Po pricakova- njih naj bi prenovljen inštrument ponovno omogocal kako- vostne glasbene dogodke. V preteklih petih letih je zato župnija k ogledu nacrtno vabila tuje in domace strokovnjake za orgle, priznane koncertne organiste in poznavalce orgel- ske glasbe. 13 Župnijska pisarna, vec avtorjev, Ljubljana 1988. 5 O nekdanjih orglah Podatek o najstarejših znanih orglah v prejšnji blejski žu- pnijski cerkvi je zapisan v Inventarju iz leta 1848, 14 kjer v poglavju Grätschaften pod številko 8 navaja » Kleine orgel mit fünf Registern .« Kopija Inventarja ima navedbo » 8. Eine leine orgel mit fünf Registern. « 15 Glede na dejstvo, da župnijski inventar iz leta 1816 orgel ne navaja, lahko sklepamo, da jih je mocno predelana nekdanja gotska cerkev dobila v obdob- ju med 1816 in 1848. Takrat sta na tedanjem Kranjskem bila najbolj aktivna kamniški orglar Peter Rumpel in Johann Gottfried Kunath, ki je imel delavnico v Ljubljani. O naslednjih orglah piše Josip Levicnik leta1859: » V Gra- du ob Bleškem jezeru so postavili to poletje nove orglje. Veljale so 1600 gld. Naredil jih je Peter Rojc iz Podbrezij, ki se je že veckrat v svojim delu zvedeniga mojstra skazal. Tudi na Koroš- kim že mnogo njegovih del cerkve zaljša, med drugim izverstne orglje na Žihpoljah ob Dravi. « 16 Zgodnja Danica je leta 1864 prinesla vest: » L. 1859 je cerkev dobila dobre in licne orgle s 17 spremeni, ki jih je delal mojster Peter Rojic in stanejo 1600 gold. Ravno tisto leto spo- mladi je mojster Juri Pirc dogotovil uro za 500 gold. « 17 Kakšne so bile te orgle delno izvemo iz kasnejše ponudbe, 18 ki jo je radovljiški orglar Anton Dernic pripravil za » napravo novih orgel v cerkev na Blejski otok « 4. marca 1912. V otoških orglah so namrec prvotno nameravali uporabiti pišcali iz starih župnijskih orgel. Takrat so bile sicer Rojceve orgle že razdrte, vendar je mogoce iz Dernicevih opisov sklepati, kakšne pišcali so imele, iz tega pa ugotoviti dispozicijo: Principal 8’ Burdon 8’ 16 Zgodnja Danica: katoliški cerkveni list (09.06.1859), letnik 12, številka 12. (http://www.dlib.si) 15 rokopis; Nadškofijski arhiv Ljubljana, arhivska gradiva Župnije Bled, spisi F2 14 rokopis; Nadškofijski arhiv Ljubljana, arhivska gradiva Župnije Bled, spisi F2 17 Zgodnja Danica: katoliški cerkveni list (10.09.1864), letnik 17, številka 26. (http://www.dlib.si) 18 rokopis, arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) Salicional 8’ Flauta maior 8’ Octav 4’ Fauta minor 4’ Viola 4’ Quint 3’ Superoktav 2’ Flaute 2’ Mixtur 2 2/3’ Kornet 1 1/3 Subbass 16’ Oktavbas 8’ Quintbas 6’ Koralbas 4’ Pedalna zveza I-P Rojceve orgle so stale na koru nad glavnim vhodom. Kor je segal zadaj cez celotno širino cerkve, ki je bila dolga 22 m in široka 9 m. Iz ohranjene skice tlorisa je razvidno, da je bil kor globok okrog tretjine širine, torej 3m. Iz fotografije cerkvene stavbe, posnete okrog leta 1904, je razvidno, da je bila zahodna stena cerkve zelo visoka in brez oken, zvonik pa ob južnem boku. Te arhitekturne podrobnosti cerkve in ugotovljena velikost kažeta verjetnost, da so bile orgle postavljene tesno ob zahodno steno, igralnik pa je bil s spre- dnje strani. Ce bi namrec bila orgelska omara vgrajena v sredinski del korne ograje, kot to poznamo pri vecini Rojce- vih nekoliko manjših opusov, bi moral biti igralnik zadaj ali ob strani, na omenjenem tlorisu pa manjkal srednji del ograje. Najbolj logicno se tako zdi, da so orgle stale v samos- tojni omari podobne velikosti kot je še ohranjena Rojceva npr. v Žihpoljah. Za samostojeco omaro delno prica tudi dejstvo, da so jih kasneje postavili na novi kor – ce bi bila orgelska omara prvotno vgrajena v korno ograjo, bi to zahte- valo dodatno predelavo, kar bi orglarsko podjetje Bratov Zupan gotovo navedlo na obracunu del. Igralnika v Žihpolju in v Železnikih sta bila samostojeca oziroma prigrajena v korno ograjo. V Velesovem je stal (ce je na fotografiji iz 50-ih let izviren) povsem samostojno. 19 Kako je bilo na Bledu, ni povsem jasno. Ce je bil vgrajen v orgelski omari, je bil bolj verjetno na južni strani orgelske omare, kot imajo to skoraj vsi znani Rojcevi inštrumenti. 20 To bi tudi pomenilo, da je bil prostor za pevce na južni strani. Na severni, pri vhodu na kor, pa so bile najbrž klopi za vernike. Druga možnost je, da je bil vdelan v korno ogra- jo, vendar iz tlorisa cerkve tega ni mogoce potrditi prav podobno kot pri omari. Tudi Zupanov obracun pri ponovni postaviti izrecno ne omenjajo igralnika, ceprav je ta delavni- ca znana po tem, da so pri vecini orgel, ki so jih kakorkoli obdelovali, igralnik zamenjali za svojega in pri tem preuredi- li mehaniko. Celoten kor je bil po risbi tlorisa sodec spodaj obokan, torej kamnit. Proti ladji sta ga podpirala dva stebra, zadaj pa je bil vpet v steno oziroma bil podprt s tesno prilegajocimi (pol)stebri. 21 Cerkvena notranjost je bila visoka. Leta 1684 so namrec odstranili stari lesen strop, povišali stene, strop obokali na okroglo iz mehkega kamna in ga na novo prebar- vali s cvetnimi motivi. 22 Morda je bil takrat zgrajen tudi kamniti kor, zaradi katerega so poškodovali nekaj fresk na zahodni in severni steni ladje. 23 Iz fotografije in podatka, da je cerkev znotraj široka 9 metrov lahko sklepamo, da je bila cerkvena ladja visoka vsaj 10m. Vhod na kor je bil s severne strani, kakor je razvidno iz iste fotografije. Orgle iz casa po tej prenovi niso znane, njihov obstoj pa ni izkljucen, saj so 21 Mal, Josip. Wandmalereien der allen Pfarrkirche in Grad (Veldes). Kunst- und Historischen Denkmale 1906. Str./Stolpci 136-151. 20 Izjema je le Sv. Anton nad Idrijo. 19 Fotografija procelja ohranjena v INDOK cnetru Ministrstva za kulturo. Igralnik se nekoliko vidi skozi korno ograjo. 22 Gradbeni poseg omenja Mal (1906) po sekundaren zapisu: krst je bil 'post elevatam Ecclesiam, innovatam et fornice decoratarn complete,' torej po povišanju cerkve in zakljucku izdelave nove dekoracije. Nekaj dodatnih podrobnosti omenja še Gornik, str. 16. 23 Mal, str 147. jih inventarni popisi iz neznanega razloga v mnogih krajih zgrešili. Staro cerkev so na velikonocni torek leta 1903 zaceli podi- rati 24 . Pred tem je podjetje Bratov Zupan iz Kamne gorice Rojceve orgle razdrlo in shranilo v župnišcu. Delo je bilo izvedeno 15. in 16. aprila 1903. 25 Po dokoncanju nove cerkvene stavbe je isto podjetje stare orgle postavilo na novi kor. Delo so opravili do praznika sv. Martina in 12.11.1904 prejeli prvi obrok placila. Celotni stroški podiranja in posta- vitve so znašali 315 gld. oziroma 630 kron. 26 6 Milavceve orgle ob izdelavi leta 1910 Stare Rojceve orgle niso mogle zapolniti prostora nove cerkve, zato so si farani že kmalu po blagoslovu nove cerkve želeli tudi bolj ustreznih orgel. V to smer si je prizadeval predvsem tedanji blejski kaplan Franc Kimovec. 27 Že v knji- žici Bled nekdaj in sedaj je zapisal: » Ko bo cerkev še poslikana in dobi nove orgle, bo ena najkrasnejših stavb na Kranjskem. Dobicek od prodaje partitur svojih tiskanih skladb je namenil za blejške orgle, kot je zapisano v oglasu. « 28 Novice iz blejskega kota v casniku Domoljub pa prinašajo o orglah naslednjo novico: » Tudi za nove orgije je napravljen nacrt in celo proracunane posamezne pišcalke, ki jih bo malo manj kot dva tisoc vseh skupaj, samo denarja še ni. Stale bodo pišcali posamezne (priracunani so pa tudi drugi stroški): naj- vecja pišcal 100 kron (ta je že obljubljena), najmanjše pa po 10 vinarjev. Ce bi vsak clovek v fari eno pišcal kupil, pa so orgije, ki so res potrebne in ki bi lepoto cerkve tako zelo povišale, zago- tovljene. Stare orgije pa združiti z jezerskimi v ene same, pa bi 27 Edo Škulj, tipkopis, Bled, župnijska cerkev. 26 dopis Brata Zupan, orglarja, 2.1.1905; arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 24 Kimovec, Franc: Bled nekdaj in sedaj, 1908, Založila jezerska cerkev. 25 podatki na podlagi racuna; arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 28 Fajgelj, Danilo: Književnost-umetnost, Gorica 17.03.1908, številka 22 (http://www.dlib.si) bilo v novi in jezerski cerkvi dobro, celo izvrstno, tako je pa povsod pomanjkljivo .« 29 Kdaj in kdo je orgle cez nekaj let razdiral na novem koru, ni znano. Verjetno so to opravili Milavcevi delavci, preden so na kor zaceli postavljati nove. Manjšo podrobnost glede teh orgel je mogoce ugotoviti le iz opombe 2 Pogodbe med Antonom Dernicem in kaplanom Zabretom za otoške orgle: Rojceve orgle so bile vsaj v casu pogodbe leta 1912 še na Bledu. Ker so od avgusta 1910 na koru že stale nove Milav- ceve orgle, so torej Rojceve orgle vsaj dve leti bile uskladišce- ne. Sedanje stanje pišcalja v otoških orglah dejansko kaže, da material pišcali v posameznih registrih ni povsem enak, kar pomeni, da se je Dernic vsaj v vecini tock držal pogodbe. Podrobne raziskave bodo jasno pokazale, koliko Rojcevih pišcali je še ohranjenih in danes poje v orglah na Otoku. Ohranjen je tudi lesen vzvod – gonilo meha in del meha- nizma. Ta del ne more pripadati Milavcevim orglam, ki so ves cas imele rocni pogon na vreteno, kakor ga je predvidela pogodba. Glede na obliko bi ga lahko pripisali delavnici bratov Zupan, ki so na novi kor ob postavljanju starih orgel dejansko napravili nov meh. 6.1 Predlog iz leta 1907 Težko dvomimo, da si ne bi že Franc Kimovec kot vsesploš- no dejaven blejski kaplan zamislil, kakšne orgle bi lahko postavili na kor novozgrajene cerkve. Vendar v njegovi zapu- šcini 30 ni bilo mogoce najti nobenih konkretnih zapisov. Najstarejši znani pisni predlog dispozicije za nove orgle je tako delo castnega kanonika ljubljanske stolnice in pisca clankov o cerkveni umetnosti in glasbi Josipa Smrekarja. 31 29 Domoljub slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo (19.12.1907, letnik 20, številka 51) 30 Del Kimovceve zapušcine je v arhivu Orglarske šole, del pa v Nadškofijskem arhivu. 31 Gradivo iz rokopisov Josipa Smrekarja je zbral dr.Edo Škulj, objavljeno v Škulj E.: Milavceva orglarska delavnica, Škocjan pri Turjaku, 2007 Rokopis iz leta 1907 ima naveden predlog naslednje dispozi- cije: I. Man 1. Bordun 16’ weit m. 2. Principal 8’ 3. Bordun 8’ 4. Flauto amab. 8’ 5. Gamba 8’ 6. Salicional 8’ 7. Trompete 8’ 8. Octava 4’ 9. Rohrfl. 4’ 10a. Superoct. 2’ 10b. Cornet – Mixtur 4’, 2 2/3’, 2’, 1 3/5’, 1 1/3’, 1’ II. Man 11. Viol. Principal 8’ Suboct. Fors. ex 23 12. Liebl. Ged. 8’ 13. Harmonika 8’ Holz 14. Violina 8’ 15. Quintaton 8’ 16. Oboe 17. Dolce 8’ 18. Gemshorn 4’ 19. Flaut. trav. 4’ 20. Harmon. aeth. 2 2/3’, 2’ & 1’ Pedal 21. Principalbass 16’ 22. Subbass 16’ 23. Salicetbass 16’ 24. Posaune 16’ 25. Quintbass 10 2/3’ 26. Octavbass 8’ (comb.) 27. Cello 8’ 28. Fagot 8’ comb. Man. Kopp. II zu I Subokt. K. II zu I Superokt. K. II zu I III zu II Superokt. in II M. in III M. Pedalkop. I M. II M Melodija I k II M. ped. k I M. Flötenchor Streicherchor Zbiralniki z avtomaticno predalno spremembo: za cele orglje: p. mf. f. ff. O. za I. Man: mf. f. ff. O. za II. Man: mf. f. ff. O. za III. Man: ff. O. za pedal: p. mf. f. Rohrwerk-Einsteller. Schallkasten. Freie Combination. Generalcrescendo. M – 20 bildet auch III. Manual. 80mm & 70mm Wind. Iz zapisa sklepamo, da je Smrekar morda prvotno nacrtoval trimanualne orgle. Na štirih mestih namrec zapiše oznako III, ceprav dispozicije registrov za tretji manual ni napisal. Možno je tudi, da je bil nacrt dispozicije za Bled narejen na osnovi leto prej pripravljene Spomenice o orglah ljubljanske stolnice. 32 Za stolnico je namrec oblikoval zvocno podobo za trimanualne orgle s 52 registri, pri blejskem predlogu pa je šlo za 28 registrov in bogato dodatno opremo oziroma po- magala. Po prvem Smrekarjevem predlogu bi od 28 nacrto- vanih registrov bili naslednji kombinirani: Superoktav 2’ bi bil hkrati del Korneta, Violonski principal 8’ bi spodnje 32 Cerkveni glasbenik, 29 (1906), 1 pišcali imel skupaj s pedalnim Salicetbassom 16’, Oktavbas verjetno s Principalbasom, Fagot pa s Pozavno. Zanimivo je, da je kornetno miksturo v I. manualu predvidel zelo bogato, šestvrstno. Zapis je sicer precrtan, zraven pa je navedeno: » Non sic! Vide paginam penultimam (Ne ta! Glej predzadnjo stran).« Tudi sicer je po predlogu vec popravkov, ki so najbrž posledica lastnega premisleka ali usklajevanja z drugimi. 6.2. Potrditev predloga leta 1909 Josip Smrekar je kasneje pripravil nov nacrt za orgle in dispozicijo, ki jo je potrdil Knezoškofijski ordinariat v Lju- bljani 29. maja 1909. 33 Iz dopisa je mogoce sklepati, da predlog za omaro še ni bil potrjen. Nacrt je bil naslednji: I. Man. C-g3 1. Bordun 16’, C 146/186m weit, 20 Zinn 36 Holz .5 Kg. 2. Principal 8’, ab F in Prosp. C 143m d., 5 Zink ...55 Kg. 3. Bordun 8’, C 94/119 br., 24 Holz ........................4 Kg. 4. Flute harmonique 8’, ab c in Prosp. C 90/114m br., 12 Holz .........................................................6 Kg. 5. Gamba 8’, C 80m d., 12 Zink ...........................13 Kg. 6. Salicional 8’, C 86m d., 12 Zink ........................14 Kg. 7. Harmonika 8’, C d. 60/76m, 36 Holz ..................3 Kg. 8. Trobenta 8’, C 125m d. 9. Oktava 4’ v Prosp. C = 85m, ............................25 Kg. 10. Cevna flavta 4’, c d. 73m, 12 Zink, 44 Zinn ....14 Kg. 11. Flute a pavillon 2’, c = 50 d., ganz Zinn .............8 Kg. 12. Mikstura 4’ od c, 2 2/3’, 2’, 1 1/3’, 1’ ganz Zinn, 44m, 63m ,50m, 36m, 29m .....................37 Kg. 13. Kornet 2 2/3’ od g, 2’ od c, 1 3/5’ ganz Zinn, 53m, 34m, 47/24Z ............................................18 Kg. (avtomaticno zvezan z Bord. 8’ in Cevno flavto 4’) II. Manual C-g3. 13a. Flauta 16’, kombinirana iz št. 16 in 24b. 14. Violin. Principal 8’ v prosp. Od c, C=119m, ....74 Kg. 15. Ljubki Bordun 8’, C=83/105m, 24 Holz ............3 Kg. 33 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 16. Flauto amabile 8’, C=73/93m br., 24 Holz, 44 Zinn 17. Oboa 8’, C 78m d. 18. Dolce 8’, C 120/70, 12 Zink ............................16 Kg. 19. Viola 8’, C=73m d., 12 Zink, 56 Zinn .............13 Kg. 20. Gemshorn 4’, »od C v prospektu«? 50/75m, ganz Zinn ......................................................16 Kg. 21. Flauto traverso 4’, ganz im Prosp. 72m. 22. Dubleta 2 2/3’ & 2’, 58/31 & 41m. ....12 Kg.,17 Kg. Pedal C-d 23. Principalbass 16’, C 220/280m, Holz 24. Subbass 16’, C = 172/219m. 24a. Bordun 16’, komb. iz št. 1. 24b. Salicetbass 16’, komb. iz št. 6, 110m br., 12 Holz 25. Pozavna 16’, 210m d. 26. Kvinta 10 2/3’, 129/165m. 26a. Oktavbas 8’, komb. iz št. 23, 24 Zink. 27. Cello 8’, C = 105m d., Zink. Zveze : Manualna II M. k I M. Suboktava II – I Superoktava II – I Superoktava v I M. Superoktava v II M. Višja oktava v II M. Melodija I – II M. Melodija Ped. – I M. Pedal z avtomaticno pedalno izpremeno Sapni pritisk za I Man. in Ped. 85m. za II Man. 70m. Zbiralniki: Piano Mezzoforte Forte Pleno Tutti s Subokt. II – I in Sup. okt I in (ce so odprti) Sprožnik, ki vse zbiralnike podere. Generalcrescendo za cele orgle. Tutti za II Man. in ena poljubna kombinacija. Jezicniki se posebej odpirajo. Zbora flavt in gosli. Zinngehalt: Prospekt 85%, inern 75%, Flöten 50%. Rohrenpneumatik mit Kegelladen. 10 Jahre Garantie. Aufstellung 1910 (resp. 1911). Zahlung: Die Hälfte med delom pro rata effecti, 1/4 sogleich nach Aufstellung, restl. 1/4 bei Übergabe (nach provisorische Collaudation), definitive Col- laudation nach 1 Jahr. Orgelgehäuse besorgt separat die Kirchenvorstehung. Troškovnik: 27 popolnih spremenov po 380 K = 50.260 K. Izredni stroški za prospekt 445 K. (necitljivo zaenkrat) 1.134 K. Torej skupaj = 51.839 K. brez omare. Ordinariat je 29.5.1909 Smrekarjevo dispozicijo potrdil z nekaj predlogi za spremembe: Ocitno obstajata dve razlicici istega dokumenta, ki se po predlogu srememb nekoliko razlikujeta. V NŠAL 34 obstaja dopis z naslednjo vsebino: Cast. župnijskemu uradu v Bledu. V odobrenje semkaj predložena dispozicija za nove orglje v tamošnji župni cerkvi je glede svoje sostave imenovati izvrstna; In oprema tako glede spremenov kakor pomožnih potez tako bogata, da ji na Kranj- skem dosedaj še ni para. Ucinek bo pri dobri izvršitvi brez dvoma krasen. Odobruje se torej predloga pišujo- cim za izdelavo. Nasvetuje se le še Principal 8’ menzurirati za poltona širje (C = 149m v premeru). Tudi naj bi bila men- 34 tipkopis; Nadškofijski arhiv Ljubljana, arhivska gradiva Župnije Bled, spisi zura Flauto traverso 4’ za tri poltone ožja , sicer nima II manual nobeden nežin spremen te velikosti. Zahtevana cena je pri tej bogati opravi dostojna. Omarin nacrt naj se pred izdelovanjem tudi semkaj v presojo dopošlje. Dispozicija s prikladama se Vam pridejano vrne. Kn. o. Lj. 29/5 1909. V Župnijskem arhivu 35 ima dopis z istim datumom nasle- dnjo vsebino: (Št. ad 2067) Castitemu župnijskemu uradu na Bledu. V odobrenje semkaj predložena dispozicija za nove orglje v tamošnji župni cerkvi je glede svoje sostave imenovati izvrstna; ucinek bo pri dobri izvršitvi brez dvoma krasen. Odobruje se torej predloga s picujocim za izdelavo. Nasvetuje se le še Principal 8’ (I.M.) menzurirati za poltona širje, nasproti pa Principalbass 16’ napraviti ožji (C naj ima 209/266m po razmerju /:2 2/3); tudi naj bi bila menzura Flaute travers 4’ za tri poltone ožja sicer nima II. manual nobenega nežnega spreme- na te velikosti. Zahtevana cena je pri tej bogati opravi dostojna. Omarin nacrt naj se pred izdelovanjem tudi dopošlje semkaj v presojo. Dispozicija s prilogamoa vraca. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani, dne 29. maja 1909. Kot vidimo, je poleg tega, da je v kopiji na škofiji precrtan stavek s superlativi, ki so za uradni dopis neprimerni, pri podpisani razlicici, ki je prispela na Bled, ne moremo spre- gledati spremembe v pedalu, kjer je Principalbas dobil rahlo bolj godalni znacaj. Vse kaže, da je šlo za intervencije tik pred uradnim vikarjevim podpisom. 35 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 6.3 Sklenitev pogodbe z Ivanom Milavcem Iz casa med odobritvijo projekta s strani škofije in podpi- som pogodbe je ohranjen lepopisni osnutek pogodbe brez datuma. Pod lepopis je France Kimovec lastnorocno dodal nekaj misli in stroškovnik ter vse skupaj poslal župniku Oblaku na Bled. Besedilo osnutka je prakticno enako kot v kasnejši uradni pogodbi. Ivan Milavec je tu že naveden kot izvajalec. V vmesnem obdobju je pogodbo pripravil Franc Kimovec in jo skupaj s stroškovnikom poslal župniku. V pripisu med drugim navaja: Precastiti gospod svetnik! Pošiljam Vam nacrt pogodbe in natancen troškovnik za Vaše nove orgle. Mislim, da sem dovolj natancno vse preciziral. Nekaterih stvari, ki so že v nacrtu (dispoziciji) in pa par reci, ki so še kot sameposebi umljive, nisem posebej zapisal, ker ni mogoce drugace da jih mora mojster izgotoviti, ako hoce, da bodo orgle sploh pele . Pogodbo je v prakticno enaki obliki bila kasneje podpisa- na. Kimovcev stroškovnik 36 pa je naslednji: Projektirane nove orgle za blejsko župnijsko cerkev 1 27 popolnih izpremenov po 380K ........10.260 K 2 4 kombinirani .........................................710 K 3 izredni stroški za prospekt ........................445 K 4 melodija za pedal ......................................75 K 5 višja oktava za II. manual .........................45 K 6 super oktava za I. manual ..........................40 K 7 pišcali, mehanika za sup.okt I.m ..............195 K 8 zbora flavt in goslij ....................................33 K 9 general crescendo ........................................58 K 10 poljubna kombinacija ................................80 K 11 dva tona v pedalu vec ................................24 K 12 meh s 70 m/m za II. man ..........................78 K 13 vreteno za meh ........................................150 K 14 vožnja doma in vlak ................................120 K 36 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 15 Skupaj ...............................................12.313 K N.B. Stroški pod št. 1 – 13 so deloma dani vsled lokalnih razmer (n. pr. št. 3: dve omari s silno boga- tim prospektom) deloma jih je pri tako velikih in iscer bogato opremljenih orglah škoda izpustiti, dasi teh priprav navadne orgle pri nas nimajo; zato bi bilo mogoce vse postavke od št 3 – incl. 12 izpustiti seveda bi bilo škoda zlasti nekaterih. Iz primerjave med Smrekarjevim predlogom in Kimovce- vim stroškovnikom že vidimo, da je prišlo do nekaterih sprememb, in sicer je pedalna klaviatura povecana, kar po- meni vecje sapnice in vec pišcali, iz prvotne zamisli 27 regi- strov, od katerih je nekaj kombiniranih, je nastalo 27 pojo- cih registrov in še 4 kombinirani, odpadla so nekatera pnev- matska pomagala, npr. Melodija I-II, dodana je prosta kom- binacija. Ocitno se je nekaj vec denarja namenilo pišcalim v procelju. Pogodba med župnikom Janezom Oblakom in orglarjem Ivanom Milavcem, ki jo hrani župnijski arhiv, je bila podpi- sana na Bledu, 30. avgusta 1909. 37 Pogodba glede nabave novih orgel za župnijsko cerkev na Ble- du, ki sta jo sklenila župni urad imenovane župne cerkve in orglarski mojster I. Milavec v Ljubljani. A 1) Orglarski mojster Ivan Milavec izvrši orgle za župno cerkev v vseh delih natancno po priloženi dispo- ziciji in priloženem stroškovniku. 2) Material mora vzeti kar najboljši; les za igralnik, kanale, sapnice, pišcali, meh mora biti suh, uležan, kar moc malo grcav; posebno mora skrbeti, da bodo imele cinaste pišcali primerno visoko odstotkov cina. 37 rokopis, podpisan; arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) In sicer v prospektu vse po 87%, v notranjosti pa 75%, le flavte po 50% cina. 3) Sestav: cevna pnevmatika s stožci. Posebno skrbno mora mojster na to paziti, da bodo pišcalke preciszno odgovarjale. 4) Meh goni vreteno, ki mora biti tako pripravljeno, da bo lahko tudi z elektricno silo gonilo. Dajati mora izdatne, mirne sape tudi v tem slucaju, ce bi se dolgo casa s polnimi orglami igralo. 5) Najvažnejša je intonacija. Vsak register mora dobiti svojemu imenu primeren znacaj, in sicer ne le splošno, ampak še posebej z ozirom na te orgle in na to cerkev. Ako bi intonacija kakega registra po mnenju strokov- njakov ne odgovarjala zahtevam, je mojster dolžan brez ugovora takoj register preintonirati, ali ce bi to vec ne šlo, celo nov register vstaviti. Intonacija bodi splošno mehka, nežna; celo registri s krepkim glasom naj ne bodo premocni, ampak dostojanstveno mirni. 6) Mojster garantira 10 let za izvršeno delo; to pa tako, da mora vsak nedostatek, ki bi se v tem roku pokazal bodisi vsled slabega materiala, bodisi vsled netocnega dela in izvršitve ali vsled napacne konštruk- cije brez ugovora na lastne stoške odstraniti oziroma izboljšati. Izvzete so napake, ki jih pri intonaciji in višini glasu povzroca prah, izpremena v temperaturi, prevelika vrocina ali vlaga, mrces in golazen. Izvzeti so tudi slucaji, ce bi se bodisi po nesreci bodisi nalašc kaj poškodovalo. 7) Orgle bo postavil do sezone leta 1910 (oz.1911); izgotovljene morajo biti in postavljene vsaj do julija / precrtano srede avgusta/ istega leta. 8) Hrano sebi in za postavljanje potrebnemu osebju oskrbi mojster sam. B 9) Župni urad oz. cerkveno predstojništvo župne cerkve na Bledu oskrbi mojstru in potrebnemu osebju stanovanje za dobo postalvjanja. 10) Isti oskrib in placa vožnjo od kolodvora do cerkve. 11) Od dogovorjene svote se mojstru izplaca prvi dve cetrtini še med delom, in sicer v razmerju z izvršenim delo; tretha cetrtina se izplaca takoj po dovršenem psotavljanju orgel, ostanek po izrocitvi orgel v last cerkvenega predstojništva. V slucaju posebne potrebe se more kak znesek od zadnjih dveh cetrtin na njegovo prošnjo že pred dolocenim terminom izplacati. 12) Predno cerkveno predstojništvo orgle v svojo last prevzame, poskrbi za provizoricen ogled in zacasno preizkušnjo (kolavdacijo). 13) Kolavdacija se izvrši približno eno leto po izvr- šitvi orgel. 14) Omaro za orgle preskrbi predstojništvo župne cerkve in sicer do tega termina, da bo mogel roglarski mojster orgle brez zadrževanja o pravem casu priceti postavljati. 15) Celotna cena znaša 12200 K, Dvanajttisocdveto kron; 6000K se placa 2/II 910, 3000K 1/6 910; ostalo pri prvi kolavdaciji. Na Bledu, 30. avgusta 1909 Janez Oblak, župnik Ivan Milavec, orglar 6.4 Potek in zakljucek del Po podpisu pogodbe se dela seveda niso tako zacela. Mila- vec je brez dvoma moral najprej narediti svoj izvedbeni nacrt glede na druge orgle, ki jih je v tistem casu delal. V letu 1909 je namrec zakljucil projekte v Kresnicah (2M+P/10), zahte- ven projekt v Idriji (2M+P/23), kjer je glasbilo vgradil v kar tesno Janeckovo barocno omaro, Beli na otoku Krku (1M+P/6) in pri Sv. Jakobu ob Savi pri Ljubljani (2M+P/17). Za leto 1910 je poleg Bleda pripravljal tri neko- liko manjše orgle za Selo pri Šumberku (2M+P/14), na Vojsko nad Idrijo (1M+P/7) ter Zdensko vas v Dobrepoljski dolini (1M+P/9). Kako so dela napredovala lahko sklepamo iz pisma, ki ga je Milavec spomladi poslal župniku na Bled in je bilo povezano s prvo polovico celotnega pogodbenega zneska: 38 Velecastni gospod svetnik! Prav lepo se Vam zahvaljujem za nakazani znesek šest tisoc kron, na racun novih orgel katere sem že pred mesecem prejel. Oprostite prosim da se Vam šele danes zahvaljujem. Vsled nujnih opravil in skrbi sem skoro pozabil. Vaše orgle delamo prav pridno, pišcali bodo še te teden razum 24 velicih vse zalimane, cinaste so že tudi v delu, sapniki so že do polovice gotovi, tako da vsi deli razum mehu ki pa pride v kratkem na vrsto v delu. Pri vsem pa pazim na to da bode delo solidno in da Vas bom s orglami v vseh ozirih popolnoma zadovoljil. Še enkrat se Vam lepo zahvaljujem ter se priporocam z odlicnim spoštovanjem vdani Ivan Milavec Iz pisma lahko sklepamo, da se je župnik Oblak držal pogodbe in februarja samoiniciativno poslal Milavcu prvi pogodbeni obrok placila. Rokopis potrjuje zgornjo domne- vo, da je imel Milavec v tistem casu veliko opravkov in je kar sam priznal, da je na Bled malo pozabil. 6000 K ni bila majhna vsota. Milavec sam zapiše, da je lesene pišcali izdelo- val sam, cinaste pa je ocitno dal v delo specializiranemu izdelovalcu. Po oznakah na pišcalih sodec jih je kupil v Nemciji, morda pri Laukhuffu v Weikersheimu, ki je glavni dobavitelj orgelskih delov za osrednjo Evropo že od 1823. Sapnice so izdelovali Milavcevi delavci. Iz racuna z vkljucenim obracunom, ki ga je Milavec napisal oktobra 1910 39 je razvidno, da je delo intenzivno potekalo julija in avgusta 1910. Podobno kasneje omenja tudi Zabret v dopisu, ki je bil objavljen v Cerkvenem glasbeniku. V Ljubljani, 3. oktobra, 1910 Racun 38 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 39 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) za p.n. Velecastito predstojništvo župne cerkve na Bledu 28/VIII 1910 Napravil nove orgle v župno cerkev za 12.200 K prejel 11.500K ostane 700K Prejel na racun: 5/II 1910 6000 2/VII 1910 2000 23/VII 1910 100 17/VIII1910 400 28/VIII 1910 3000 Skupaj 11.500 Z odlicnim spoštovanjem Ivan Milavec Glede na podobne projekte postavljanja orgel lahko skle- pamo, da je prišlo do enomesecne zamude. Po pogodbi bi moral Oblak drugi obrok 3000 K placati 1. junija 2010. Tak obrok je vezan na zacetek montaže orgel v cerkvi. Vendar se to ni zgodilo. Placilo je navedeno za 2. julij, in še to v zmanj- šanem znesku 2000 K. Možnosti sta seveda dve: lahko je bila župnija v financnem primanjkljaju, lahko pa je Milavec kasnil z delom, in mu zato Oblak ni hotel placati natancno po pogodbi. Ocitno je delo cez poletje dobro napredovalo in je Milavec dobil še dva manjša zneska. 3000 K pa je bilo izdano na dan blagoslovitve, ceprav orgle še niso bile kolav- dirane. Koncno poplacilo je Milavec dobil šele leto kasneje, 20. avgusta 1911, ko z racunom 40 potrdi, da je prejel znesek dvanajst tisoc in dvesto kron. Kolavdacija, torej koncni pregled in prevzem, je bila izvedena 16. septembra 2011. 41 Razlogi za te zamude niso jasni. Ce bi šlo za pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili drugi strokovnjaki, npr. Kimovec, in ki bi morale biti odpravljene do kolavdacije, bi Milavec placila ne 40 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 41 Premrl Stanko. Nove orgle v župni cerkvi na Bledu. Cerkveni glasbenik št.10 Leto 34 (1911). Str. 84-85. dobil mesec pred tem dogodkom, ampak kvecjemu potem. Zakaj je Oblak tako dolgo cakal koncnim poplacilom, a vseeno ne do kolavdacije, pa spet ni razumljivo. V župnijskih oznanilih 42 iz let 1909 in 1910 glede nacrto- vanja in postavljanja orgel ni posebnih obvestil. Edina omemba je za XIV nedeljo po binkoštih, 21/8 1910: ... danes teden XV ned po binkoštih, god sv. Avguština, obletnica posvecevanja nove cerkve (semenj) in blagos- lov novih orgelj, zj. sv. maša z blag., ob 10-ih peta za blag., obakrat darovanje za nove orgle ... Naslednjo nedeljo je bilo dodatno oznanjeno: ... Pop. 1/2 3 pete litanije. Ob 4 koncert ob orglah. Uredništvo Cerkvenega glasbenika 43 hrani z dnem 30.8 1910 datiran dopis z Bleda, ki je bil objavljen s podnaslo- vom Blagoslovljenje novih orgel : 44 Odkar se je dvignila iz razvalin stare cerkve sv. Marti- na na Bledu nova, prekrasna gotska stavba, se je kaza- lo od dne do dne bolj, da je na novem prostornem cerkvenem koru treba odstraniti stare, majhne in deloma preperele orgle in zameniti jih z novimi, ki bodo delale cast novi cerkvi in bodo tudi pripravne zdatno podpirati mnogobrojni zbor cerkvenih pevcev in pevk. Za cast božjo tako izredno vneti c. g. svetnik– župnik Janez Oblak je to takoj uvidel in jel marljivo pripravljati se za nabavo gmotnih sredstev za nove orgle. Njegova spretnost in vztrajnost je težave v par letih premagala. Narocil je nove orgle pri domacem mojstru Milavcu v Ljubljani, omaro pa naj bi izvršil c. kr. konservator Vurnik v Radoljici. Za dispozicijo novih orgel se je posebno trudil nekdanji blejski ka- plan Fr. Kimovec in pa prerano umrli prelat J. Smre- kar. Tako so priprave dozorele. Lansko leto se je napra- vila pogodba in letos meseca julija in avgusta sta oba 42 Nadškofijski arhiv Ljubljana, arhivska gradiva Župnije Bled, knjige F6 43 zasebni podatek Edo Škulj 44 Cerkveni glasbenik 33 (1910), 68–69 mojstra postavila v cerkev svoje delo. Za dan 28. avgusta je bilo doloceno slovesno blagoslovljenje. Cer- kev in nove orgle in kor so dekleta bogato ozaljšale z zelenimi in cvetnimi venci in lep broj vernikov se je zbral ob doloceni uri na pomembno redko slovesnost. Najprej je blagoslovil c. g. kanonik dr. Andrej Karlin ob obilni azistenci nove orgle. Nato je vernikom z lece v navdušeni besedi razpravljal o namenu orgel za cerkveno službo božjo in za verno ljudstvo. Omenjal je, kolika cast je za posamne clane pevskega zbora, da smejo sodelovati pri cerkvenem zboru, ki se v slovesni službi božji strne z mašnikom in oltarjem v jedno celoto. Pobožno, slovesno petje pri službi božji je živa, slovesna molitev, ki prodira naravnost pred prestol božji. Pri slovesni sv. maši je domaci pevski zbor pod vodstvom g. Fr. Kimovca pel njegovo mašo in hon. Ss. Cordis. Introitus je bil koralen. Graduale Os justi (komp. Fr. Kimovec). Ofertorij so recitirali, potem pa še dodali slovesni Aiblingerjev: Jubilate Deo. Commu- nio so zopet recitirali. Orglanje med službo božjo je oskrbel naš slavnoznani umetnik prof. A. Foerster iz Ljubljane. Ne recem prevec, ako opomnim, da je bil kor izborno naštudiran in da je vsled tega petje v tehnicnem oziru ugajalo tudi najfinejšim ušesom. O igri na orglah pa ne gubimo nobene besede, ker je sploh znano, da je g. Foerster na orglah umetnik in mu ga zlasti v prostem preludiranju ni para dalec na okrog. Temu porocilu bi dostavil le še besedo, željo namrec, da se i v bodoce ohrani pevski zbor na tej višini, na kateri se je ta dan pokazal. Ker pravkar biva na Bledu mnogo tujcev v letovišcu, je umevno, da je c. g. župnik hotel tudi tem dati priliko, da cujejo nove orgle in zmožnost pevskega zbora. V to svrho je bil naznanjen ob 4. uri popoldne cerkveni koncert z nastopnim sporedom: 1. Kistler: Slavnostna predigra v D–duru; 2. Kimovec: Nove orgle, zbor; 3. Musil: Fugeta po Hmielickovi temi; 4. Graduale, zbor; 5. Canestrari: Allegretto festoso v A– duru; 6. P. Hugolin Sattner: S cvetlicami te vencamo, zbor z orglami; 7. Guilmant: Komunija, trio za dva manuala in pedal; 8. Kimovec: Psalm 150, zbor; 9. Springer: Poigra o temi Salve Regina; 10. Aiblinger: Jubilate Deo, zbor; 11. Foerster: Tantum ergo v B–d- uru s slovesnim blagoslovom. – Tocke za orgle je izva- jal c. g. stolni kapelnik Stanko Premrl, pevske tocke pa so izvršili pevci in pevke domacega zbora. Med posameznimi intervali pa je prosto preludiral blag. g. A. Foerster in tako pokazal obcinstvu, ki se ga je mnogo zbralo v cerkvi, moc in blagoglasnost posame- znih registrov. Vse se je zvršilo v najlepšem redu in na obcno zadovoljnost, vse je obcudovalo lepi orgel pri- merno sestavo in zunanjo obliko. (Strokovno oceno orgel prinese nas list v prihodnji številki. Ured.) Koncno bi le izrazili željo, naj bi nove orgle našle vedno spretnih organistov in naj bi pevski zbor ostal vedno vsaj na tej višini.« 6.5 Orgelska omara Kot je v vec dokumentih evidentirano, Milavec ni skrbel za izdelavo omare. Orgelski omari blejskih orgel je zato nacrto- val in izdelal rezbar Janez Vurnik ml. iz Radovljice. Ker je njegova delavnica za novo Blejsko cerkev izdelala tudi vec druge kamnite in lesene opreme, so mu verjetno narocali sproti in ustno. Vsekakor se je to moralo zgoditi pred 10. oktobrom 1909, ko je Vurnik potrdil prejem vmesnega placila 1000 kron. Vurnikova rezbarska delavnica, ki sta jo sosledno vodila oce in sin Janez Vurnik st. in ml., je bila znana po svoji evropski razgledanosti 45 in kakovostnem delu po mnogih cerkvah takratne Kranjske in tudi širše. 46 More- biti ohranjena poslovna dokumentacija ni javno dostopna, 45 Žitko Durjava, Sonja: Vurnik, Janez mlajši (1849–1911). Slovenska biogra- fija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. 46 Obsežna ustvarjalna dedišcina radovljiških rezbarjev Vurnik sicer še ni strokovno obdelana. zato dejstev v zvezi z deli na Bledu zaenkrat ne moremo ugotoviti. Je pa na nekaj posebnosti, ki jih je vredno pouda- riti. Pri blejski orgelski omari je dobro vidno rahlo odstopanje od klasicnega oblikovanja v smer modernizma. Janez Vur- nik je izdelal nacrt za dve zrcalno postavljeni omari. Osnova omar je sicer neogotsko prilagojena notranjšcini celotne stavbe, ki jo je po Schmidtovi zamisli dodelal sarajevski arhitekt Josip Vancaš. 47 Ima pa orgelska omara mnoge pote- ze slogov, ki se od neogotike znacilno razlikujejo. Podrobna slogovna obdelava bi presegla namen tega clanka, zato se omejimo za oblike, ki so povezane s konkretnimi orglami kot glasbilom. Na ohranjeni skici 48 je ocitno, da je Vurnik predvidel vse procelne pišcali zgoraj izravnane, izvedene s t.i. naddolžno. Taka oblika je bila dotlej v orglarstvu nenava- dna, jo je pa tudi Milavec uporabil pri pišcalih v okroglih stolpih blejskih orgel. Obicajno so namrec pišcalna polja nad pišcalmi zapolnili z rezljanim okrasjem, ki je bilo bolj ali manj stopnicasto prilagojeno razlicnim višinam pišcali. Vurnik pa si je tu ocitno zelo moderno zamislil, da bi rezba- rijo znotraj forme opustil in jo nadomestil z izrazito bogatim rezbarskim delom v obliki mogocne krone nad proceljem. 49 Morda je s tem hotel doseci ucinek krone, oziroma, da ima rezbarija tudi kakšen vecji umetniški pomen kot le polnilo nad pišcalmi. Skica južne omare kaže pomembno razliko med Vurnikovo zamislijo in koncno izvedbo. Že na njej je sredinsko pišcalno polje naknadno popravljeno s svincnikom tako, da je naka- zana vgradnja ornamenta, ki prvotno ocitno ni bil mišljen. Pri koncni izvedbi, kakršno vidimo še danes, imajo tako cevi principalnih pišcali samo obicajne dolžine, zgornji del pa v barocnem slogu pokriva rezljan ornament z rastlinskimi 47 Gornik, str. 24. 48 Skico hrani Narodna Galerija v Ljubljani, v zbirki Ivana Vurnika. 49 Prav nasprotno je naredil njegov sin, arhitekt Ivan Vurnik pri omarah za Milavceve orgle v Žireh. Tam je celotno okrasje znotraj kvadratno oblikovanih omar. elementi. Vendarle je Vurnik v ta ornament vdelal nekaj sukcesijskega pridiha, saj je med preplet rastlin v zlati barvi vkljucil v orgelskih omarah dokaj redko upodobljene ptice, ki nekoliko spominjajo na blejsko rajsko ptico oziroma pava, in to v izstopajoci zeleni barvi. Janez Vurnik delo potrjuje z izdanim racunom 1. sep- tembra 1910: 50 Racun velecastitemu predstojništvu farne cerkve sv. Martin v Gradu (Bled) Po castitem narocilu smo izvršili: 1 vrata znotraj cerkve pri vhodu pred zvonik iz hrastovega lesa 1 kredencno mizo iz hrastovega lesa 1 klecalnik iz hrastovega lesa in popravo 1 podobe Križanega to delo skupaj K 463,86 2 orgeljni omari, to delo skupaj K 3391,32 Skupaj Kron 3855,18 prejetno na racun 2400,00 ostanek Kron 1455,18 Prejel na racun: 10/10 09 K1000 24/12 09 K400 4/1 10 K300 9/4 10 K300 6/8 10 K400 Skupaj K2400 Radovljica, 1. sept. 1910 J. Vurnik 50 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) Kimovec je Vurnikovo omaro izrecno omenil v nekrologu za pokojnim Ivanom Milavcem 51 : Pa je bila do zadnjih casov pri nas sploh navada, da se na omaro ni veliko ali nic gledalo. Sicer so neka- tere omare dosti licne, kjer moder cerkven predstoj- nik ni samo na to gledal, da bi bilo delo za nekaj desetakov cenejše; v prvo res popolnoma samostojno umetniško omaro je postavil orgle na Bledu. Blejske- mu za božjo cast in lepoto hiše božje resnicno vnetemu župniku se ni zdelo škoda denarja, da je dal orglam in ostali notranji opravi posebej delati primerno bogati omari. Seveda sta stali omari sami toliko kot sicer ene manjše orgle. Ce bi bil hotel postaviti šablonski zaboj, bi bila vsa rec par tisoc kron manj stala, pa bi bila tudi za vec nego par tisoc kron manj vredna. Naredil je omari pokojni podobar Janez Vurnik v Radovljici. Iz zapisa je jasno Kimovcevo zavzemanje za lepoto in novo- sti, kar je bila ocitno tudi lastnost blejskega župnika Oblaka. Pisec nam predoci tudi dejstvo, da omari nista bili poceni. 3. oktobra 1910 je koncni obracun pripravil tudi Ivan Milavec: 52 V Ljubljani, 3. oktobra, 1910 Racun za p.n. Velecastito predstojništvo župne cerkve na Bledu 28/VIII 1910 Napravil nove orgle v župno cerkev za 12.200 K prejel 11.500K ostane 700K Prejel na racun: 5/II 1910 6000 2/VII 1910 2000 23/VII 1910 100 17/VIII1910 400 28/VIII 1910 3000 51 Kimovec Franc. +Ivan Milavec. Cerkveni glasbenik L. 28 (1915). Str. 85. 52 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) Skupaj 11.500 Z odlicnim spoštovanjem Ivan Milavec Koncno poplacilo je Milavec dobil 20. avgusta 1911, ko z racunom 53 potrdi, da je prejel znesek dvanajst tisoc in dvesto kron. Vurnik, kot je zgoraj prikazano, je na racunu navedel 2291,32 K. Skupaj so torej orgle stale blejsko župnijo 14491,32 kron. Oceno, koliko so orgle dejansko stale, lahko približno dobimo iz vrednost dobrin, storitev in denarja. Strokovnjaki ocenjujejo, da je glede na ceno dobrin med leti 1908 in 1912 ena Krona veljala današnjih pet Evrov. Torej bi koncna cena 14.500 iz leta 1910 danes znašala nekaj manj kot 72.500 €. Podobne rezultate dobimo s preracunavanjem kupne moci prebivalstva. Leta 1910 je kvalificiran delavec prejel 1,60 do 3K na dan, kar znese mesecno od 40 do 75K. Ker je imel praviloma tak delavec zraven preskrbljeno hrano in stanovanje, je s tem dobil vsaj še polovico tega zneska v naturalijah zraven. Ce zaokrožimo, so bili njegovi prihodki okrog 100 K na mesec. Za 14.500K vredne orgle bi torej moral delati dobrih 12 let. 7 Kolavdacija Stanko Premrl je kot ljubljanski stolni organist in urednik Cerkvenega glasbenika vec kot leto dni po blagoslovu izve- del pregled oziroma klavdacijo. Zapisnik je objavil v Cerkve- nem glasbeniku 54 Nove blejske orgle so bile – kakor je znano – dovršene že v avgustu l. 1910., nakar se je takoj dne 28. avgu- sta lanskega leta pri dopoldanski službi božji vršilo njih slovesno blagoslovljenje, združeno s popoldanskim cerkvenim koncertom. O vsem tem je že porocal ‘Cerkv. Glasbenik’ v 9. št. 1. 1910. na str. 68. in 69. Kolavdacija orgel se je pa takrat opustila in se je skle- nilo, da se ima vršiti še le cez eno leto. 53 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 54 Cerkveni glasbenik letnik 34 (1911) 84-85 Za dan 16. septembra sta imela prec. g. svétnik p. Hugolin Sattner in pisec teh vrst dogovorjeno, da prideta preizkusit blejske orgle. Ker je pa bil g. svetnik tisti dan službeno zadržan, sem jih podpisani preizku- šal sam ob navzocnosti cast. gosp. blejskega kaplana Fr. Zabreta in g. orglarskega mojstra J. Milavca iz Ljubljane, izvršitelja teh orgel. Dispozicija orgel je sledeca: I manual 01 Burdon 16’ 02 Principal 8’ 03 Burdon 8’ 04 Harmonicna flavta 8’ 05 Gamba 8’ 06 Salicional 8’ 07 Harmonika 8’ 08 Oktava 4’ 09 Cevna flavta 4’ 10 Flute a pavillon 2’ 11 Mikstura 2 2/3’ 12 Kornet 8’ 13 Trobenta 8’ II manual 14 Flavta 16’ 15 Violinski principal 8’ 16 Burdoncek 8’ 17 Flauto amabile 8’ 18 Dolce 8’ 19 Vox coelestis 8’ 20 Viola 8’ 21 Gemshorn 4’ 22 Flauto traverso 4’ 23 Dubleta II 2 2/3’ 24 Oboa 8’ Pedal 25 Principalni bas 16’ 26 Subbas 16’ 27 Burdon 16’ 28 Salicet 16’ 29 Kvintni bas 10 2/3’ 30 Oktavni bas 8’ 31 Cello 8’ 32 Pozavna 16’ Cele orgle stoje v dveh krasnih, od + c. kr. konservator- ja J. Vurnika napravljenih omarah, ki imata v proce- ljih 134 pevajocih pišcali. Mehova sta dva: veliki s tremi zajemalci na vreteno, ki ima 82 mm sapnega pritiska, in manjši za II. manual s 70 mm sapnega pritiska. Izvrstno in izredno bogato disponirane orgle so se gosp. mojstru J. Milavcu izborno posrecile. Fina in zelo znacilna je intonacija posamnih registrov bodisi vio- linskih bodisi flavtnih bodisi jezicnikov, ki se dajo medsebojno spajati v najraznovrstnejše in cudovito lepe kombinacije. Mogocen je ucinek celih orgel. Orgle so pnevmaticne s sapniki na stožke; odgovarja- nje pišcali sicer res ni idealno tocno, a – upoštevajoc pnevmaticni sistem, ki redko nudi kaj boljšega, – moramo reci, da dosti zadovoljivo. Sploh je pa funkcija celega registrskega in drugega aparata jako dobra in brez vse graje. – Orgelski mate- rial je soliden. Orgle v cerkev postavljene in popolno- ma dovršene so stale brez omar 12.200 K, kar za tako bogato opremo sigurno ni prevelika svota. Nove blejske orgle so dosedaj najvecje in mislim tudi najbolj uspelo Milavcevo delo. Sodec po uspehu impo- zantnih blejskih orgel smemo z gotovostjo pricakovati, da bo g. Milavec kos še vecjim in težjim nalogam. Kar Bog daj! Porocilo je relativno skopo in za Premrla skoraj laicno: preprosti prepis seznama registrskih tipk, nekaj tehnicnih podatkov, ki mu jih je posredoval Milavec na kraju samem, in splošna ocena, ki je laskava brez posebne utemeljitve. Edina stvar, ki jo je grajal, je netocna odzivnost odgovarjanja pišcali. 8 Nabava in namestitev elektricnega motorja Mojster Ivan Milavec je 18.1.1915 umrl, njegovo delo so nadaljevali njegovi delavci pod vodstvom orglarjeve vdove Pauline Milavec. Župnijski arhiv Bled hrani racun in pis- mo 55 , ki se nanaša na poravnavo racuna za nabavo in monta- žo motorja. Motor in ventilator za orgle so vgradili marca 1915. Kupljen je bil pri podjetju Meidinger & Co v Bazlu v Švici. Narocil ga je Ivan Milavec 13. oktobra 1914, in od- poslan 27.11.1914. Kot prejemnik pa je naveden Ivan Ob- lak, Veldes (Krain). Skupna cena motorja, zracne turbine in pripadajoce drobne opreme po racunu iz Švice je znašala 1237 Kron. V Ljubljani, 6. aprila 1915 Racun za precastitega gospoda Ivana Oblak, župnik Bled 30/11 1914 Racun G. Meidinger & Co Kr. 1237,00 7-10/3 1915 1 delavec 24,50 1 delavec .......................................................17,50 6 krat poštna vožnja 2 delavca a 50 ..................3,00 6 krat vožnja po železnici a 2,10 ....................12,60 les ...................................................................4,00 koža ................................................................5,00 prabkovina ......................................................1,50 drat, kolesa, vijaki ...........................................2,90 [Skupaj] ....................................................1308,00 2. aprila Na racun precast. Dr. Kimovec Kr. 800,00 [ostane] Kr. 508,00 V Ljubljani, 17. aprila 1915 55 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) Precastiti gospod župnik v Bledu Po precastitem gospodu dr. Kimovec mi blagohotno izrocenih Kr 508 porabili so se isti dan t.j. 13. t.m. v poravnavo racuna. Vdano se Vam zahvaljujem za prejeti znesek. Prosim Vas precastiti gospod župnik da blagovolite ako se izkaže pri orglah kako opravilo ptorebno, mi to takoj naznanite, da pošljem v svrho ureditve nemudno enega delavca; Priporocam se Vam da se blagovolite blagohotno name ozirati ako bodete Vi ali pa Vaši precastiti duhovni prijatelji in znanci kateri harmonij potrebovali. Ne- kaj ima še popreje izdelanih, prevzamem pa jih tudi od najpriprosteje do najfinejše vrste natancno po urni- ku, katerega je še moj rajnki soprog pred smrtjo naba- vil, v izdelovanje. Ponovno se Vam zahvaljujem, priporocam se vdano Vašej nadaljni naklonjenosti, s najodlicnejem spoštovanjem Paulina Milavec 9 Prva svetovna vojna in odvzem pišcali V župnijskem arhivu je shranjena kopija dopisa 56 na škofij- ski ordinariat z dne 4. 9. 1917 v nemšcini, v katerem župnik Oblak opisuje stanje in uporabo orgel, pri cemer predvsem poudarja, kako jih obcudujejo obiskovalci Bleda, ki prihaja- jo k maši v župnijsko in otoško cerkev ob nedeljah in prazni- kih. Na podlagi tega pisma je verjetno prišlo do odlocitve, da se pišcali teh orgel ne odvzamejo za vojaške potrebe, kar je omogocal predpis, ce so imele orgle posebno zgodovinsko ali drugacno vrednot. Avstrijska vojaška oblast je primere obravnavala posamicno in na koncu izdala odlocbo. Za blejske župnijske orgle takšne odlocbe sicer v arhivih nismo našli. 57 Vseeno je po materialu sodec jzvirni prospekt ostal na orglah. 56 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) 57 Denkmalamt Dunaj, hrani Arhiv RS pod oznako AS1100. Župnijski arhiv hrani odgovor 58 Kenzoškofijskega ordina- riata z dne 14. 9. 1917, ki pravi: Castitemu župnemu uradu na Bledu. Na ondotno vlogo z dne 5. t.m. št. 218 se župnemu uradu sporoca, da je prejšnji orgeljski meh po sodbi vešcakov vreden najmanj 120 K. Generalni vikar. Glede na ceno meha za II. manual, ki jo je Kimovec v svojem stroškovniku ocenil na 78 kron, bi lahko sklepali, da so menjali veliki meh, ki jim je morda povzrocal težave ali pa ni ustrezal po namestitvi motornega vpihovanja zraka. Verje- tno je, da je bil meh za I. manual prvotno namešcen v sever- ni orgelski omari, za nov meh pa so prostor izbrali deloma za omaro. Takrat so prostor za omarama morda tudi zaprli na obeh straneh in v bistvu omaro s poševno steno podaljšali do stene ob oknu. 10 Nekaj tehnicnih podrobnosti Orgle so namešcene v dveh omarah. Položaj in okvirna situacija je razvidna iz priloge. V severni omari je pišcalje I. manuala, za njo pa vecji meh in pedalni registri, ki imajo najvecje pišcali fizicno krajše od 8’. Burdon 16 je delno v omari, delno za omaro na dvignjenem podestu. Pišcalje ima tri pohodne deske za potrebe vzdrževanja, kakor je razvidno iz priloge. V spodnjem delu omare je razvod pnevmatske trakture z releji, razvod zracnih kanalov, ventilator z motorjem in potrebni del elektricne napeljave. V južni omari so registri II. manuala, razvod pnevmatske trakture in manjši zalogovni meh, ki je brezprekinitveno povezan vecjim mehom v severni omari. Za omaro se odprti 16’ registri pedala in kombiniran register. Pohodne deske so v zgornjem delu omare na dveh mestih. 58 arhiv Župnije Bled, mapa II.6 (orgle) Razpored pišcali je od procelij nazaj in v obeh prospektih je razviden iz prilog. Material pišcali so razvidne iz predloga v poglavju 6.2. Deli orgel za omarami so v celoti zaprti s lesenimi stenami. 11 Vzdrževanje orgel pred obnovo 2015 Iz stanja orgel leta 2013 ni bilo mogoce ugotoviti, da bi bile kadarkoli predelane. Zamenjana je bila le elektricna inštalacija, že zgoraj omenjena je zamenjava velikega meha, in veckrat posamezni mešicki. Ostalo je torej bilo v prvotnem stanju. Glede na stanje je bilo mogoce sklepati, da so bile redno vzdrževane. Rednih vzdrževanj, najbolj pogos- to uglaševanje jezicnikov pred božicem, Veliko nocjo in sv. Martinom, se spominjajo tudi vsi živeci organisti in zboro- vodje, ki so delovali na Bledu, tudi Jože Kocar, ki je orgle pogosto uglaševal že v casu, ko je delal pri Jenku in tudi kasneje, ko je ustanovil svoje podjetje. 12 Dosedanja prizadevanja za obnovo Obsežnejša in najstarejša znana in dokumentirana prizade- vanja za prenovo blejskih orgel so se pricela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je takratni organist Saša Frelih – Mišo, predvsem s pomocjo Franca Mandelca, organiziral pridobitev variant nacrta za prenovo. Celovški orglar Novak je pripravil dve možnosti s posameznimi opcijami, iz katerih je razvidno tudi takratno stanje orgel. Zaradi neaktualnosti ponudbe jo v tem elaboratu navajamo med opisi stanja orgel. V letih 2003 – 2005 je orgle podrobneje pregledoval Jurij Dobravec in pripravil obsežnejši prispevek, ki ga je 2005 objavil v reviji EPTA 59 in v Cerkvenem glasbeniku 60 pod naslovom Orgle na Bledu, vceraj, danes, jutri . Prispevek je 59 Orgle na Bledu vceraj, danes, jutri, EPTA bilten (dec. 2005), GŠ Ljubljana Vic-Rudnik 2005 60 Cerkveni glasbenik Letn. 98, št. 6 (2005), str. 12-14 okvirni pregled stanja in vizija možnega razvoja orgel v takšnem turisticnem kraju kot je Bled. Tehnicno stanje orgel so kasneje ocenjevali razlicni ocenje- valci in podali tudi pisne ocene. Ugotovitve so razporejene po casovnem razporedu. 1988 Rudolf Novak 2006 Martin Kares 2006 Jurij Dobravec 2011 Dalibor Miklavcic 2011 Tone Potocnik (zapis Miran Kresal) 2011 Angela Tomanic 2013 Saša Frelih – Mišo (zapisnik jd) 2013 Matjaž Ambrožic 2013 Andraž Ristic (brez dat.) orglar A (zapisnik jd) (brez dat.) orglar B (zapisnik jd) 12.1 Rudolf Novak, 1988 Ponudba 61 (proracun stroškov) za prenovo, predelavo in dode- lavo orgel v župnijski cerkvi na Bledu, Jugoslavija Orgle v župnijski cerkvi na Bledu so delo Ivana MILAVCA in so bile izdelane leta 1910. Orgle so dvodelne in stojijo v novogotski omari. Sedanji instrument ima 32 registrov; razdeljen je na dva manuala in en pedal. Igralna in registrska traktura sta pnevmatski, sapnice so na stožec. Pnevmatska traktura je že zelo nenatancna in 'lena', dispozicija teh orgel je, tedanjemu casu ustrezno, romanticna in osnovnotonska, zato je orgle potrebno prenoviti, trakturo je treba izboljšati z vgraditvijo elektricne trakture. Nadalje je v okviru dodelave orgel predvidena prizidava tretjega manuala (zadajšnji pozi- tiv ali stransko pišcalje) z desetimi registri. Orglam je treba zamenjati igralno mizo. Tako prenovljene orgle bodo imele 42 registrov, razdeljene bodo na tri manuale in en pedal po dispoziciji, ki sledi. 61 Gradivo je posredoval gospod Franc Mandelc Dispozicija I.Manual 1.) Burdon 161 2.) Principal 8’ 3.) Burdon 8’ 4.) Harmonicna flavta 8’ 5) Gamba 8 ’ 6.) Salicional 8’ 7.) Harmonika 8’ 8.) Oktava 4’ 9.) Cevna flavta 4’ 10.) Flute a pavillon 2’ 11.) Mixtura 2 2/3’ 12.) Kornet 8’ 13.) Trobenta 8’ 11. Manua1 II Manual 14.) Flavta 16’ 15.) Violinski principal 8’ 16.) Burdoricek 8’ 17.) Flauto amabile 8’ 18.) Dolce 8’ 19.) Vox coelestis 8’ 20.) Viola 8’ 21.) Gemshorn 4’ 22.) F1 auto traverso 4’ 23.) Dubleta 2 2/3 + 2’ Ill.Manual 25.) Cevna flavta 8’ 26.) Praestant 4’ 27.) Flavta 4’ 28.) Kvinta 2 2/3’ 29.) Flavt ica 2’ 30.) Terca 1 3/5’ 31.) Kvinta 11/3’ 32.) Harm, aetherea II 1’ 33.) Vox humana 8’ 34.) Clairon 4’ Pedal 35.) Principalni bas 16’ 36.) Subbas 16’ 37.) Burdon 16’ 38.) Salicet 16’ 39.) Kvintni bas 10 2/3’ 40.) Oktavni bas 8’ 41.) Cello 8’ 42.) Pozavna 16 ’ Takšen koncept je po našem mnenju zelo dobra rešitev, saj omogoca, da orgle, kakršne je izdelal Ivan MIKLAVEC, v osnovi ostanejo nespremenjene, seveda pa bodo zelo izbolj- šane z vgraditvijo elektricne trakture, veliko pa bodo prido- bile, tako v oziru znacilnih solo glasov kot tudi skupnega zvena, z izdelavo III. manuala tega inštrumenta. Za sedaj še ni razcišceno vprašanje, ali je iz vidika spomeni- škega varstva pa tudi celotnega videza empore in položaja orgel bolje, da bi izdelali III. manual kot zadajšnji pozitiv ali kot stransko pišcalje. Da bi lahko izvršili predelavo in dodelavo vzporedno s prenovo starih orgel, so potrebna naslednja : I . Prenova starih orgel : 1.) Dodelava celotnega, pišcalja in temeljito cišcenje not- ranjosti orgel. 2.) Cišcenje vseh pišcali, tako znotraj kot tudi na ustnicah in s zunanje strani. 3.) Preizkus in sanacija pišcali kot : preizkus in izpopolni- tev poškodovanih jeder in manjkajocih brad, neprepustnosti cepov pri zgoraj zaprtih pišcalih, okrepitev razmajanih ugla- ševalnih naprav. 4.) Odvitje vseh konduktov na sapnicah. Odstranitev sta- rih open in obnovitev vseh open. Tudi pri preostalih vme- snih postajah je treba odstraniti stare opne in jih nadomesti- ti z novimi. Gre za 2160 open razlicnih velikosti. Opne iz izbranega razcepljenega usnja, konci open zalepljeni in opre- mljeni s posebnimi kapami (nekovinskimi). Lepilni obroci in dvižne plošce iz trde lepenke. To delo terja posebno velike stroške, ker pa sedanje opne deloma ne tesnijo vec dobro (konci s kovinskimi kapami), ga je treba obvezno opraviti. 5.) Impregnacija vseh lesenih pišcali, rasterjev in pišcalnih desk s preizkušenim sredstvom za zašcito lesa pred crvi in za. kozervacijo 'Lignal Spezial'. 6.) Preizkus in zatesnitev mehov, kanalov in sapnih dovo- dov, nastavitev originalnih sapnih pritiskov. 7.) Vgraditev pišcali, izenacitev intonacije in uglasitev orgel, II. Nova igralna miza, vgraditev nove elektric- ne trakture. 1.) Odstranitev stare igralne mize, s pedalom, klopjo, podi- jem in vsemi iz igralne mize izhajajocimi pnevmatskimi cevovodi k relejem I. in II. manuala, pedalom in postajam registrov. 2.) Odstranitev pnevmatskih cevovodov v orglah k relejem I. in II. manuala, pedala in postaj registrov.: odstranitev predrelejev. 3.) Nova igralna miza: Elektricna, z 12 voltno napetostjo, prosto stojeca pred orglami. Ohišje iz macesnovega lesa, zadnja stena z dvemi vrati, okrasni les znotraj iz orehovega lesa. 3 manuali C – g = 56 tipk, delitev natanko po medna- rodni regulativi o orglah, širina mize 779 mm, obloga iz bele slonove kosti, poltoni crni. Pedalna klaviatura C — f1 - 30 tipk, konveksno - konkavna, delitev ravno tako po medna- rodni regulativi o orglah. Izvedba: Iz hrastovega lesa, poltoni iz ebenovine. Registratura: Namešcena zelo pregledno nad III. manualom kot kippre- gister. 13 kippregistrov za I . manual 11 kippregistrov za II. manual 10 kippregistrov za III. manual 8 kippregistrov za pedal 11 kippregistrov za kopule Kippregistri bodo izdelani z vgraviranimi kamnopisnimi crkami raz 1icnih barv. kopule: manualna II - I. manualna III - I. manualna III - II, pedalna I . pedalna II. pedalna III, nadoktavna II - I. nadoktavna III - I. nadoktavna III - II, oktavina II. manual, oktavina I. manual. Cvrste kombinacije so namešcene pod I. manualom kot stikala: Piano - Mezzoforte - Forte - Pleno - sprožilo. Avto- matsko pretakanje - vklopitev pedala - odklopitev oktavne kopule, svobodna kombinacija I, svobodna kombinacija II, valj za crescendo – vklopljeni valj za crescendo, kot valj z 10 stopnjami .Stikala od piana do plena, kot tudi obe prosti kombinaciji, je moc vkljuciti tudi z nožnim stikalom z vzvratnim ucinkom. Stikala za proste kombinacije so kot kippstikala pritrjena nad registrskimi stikali. Zraven spada še: voltmeter, crescendo ura, prestavljivo notno stojalo, orgelska klop z notnim predalom, klop za sedenje, katere višino je moc uravnavati z rocico. Igralna miza se lahko zaklene z zapiralom 'roletnega pokrova'. 3b.) Ponudimo lahko še obsežnejši igralnik, ki ima names- to 2 prostih kombinacij osemkratni sestavljalec, katerega se lahko s stikalom na kljuc predela na 16 kombinacij. V tem primeru bi bila omara igralnika zelo nizka in bi bila registr- ska naprava izdelana na levi strani v obliki pulta. 4.) 1 selenov suhi usmernik, trofazen prikljucijiv na 220/380 voltov, 60 - 80 amperov, nastavljiv od 12 - 16 voltov obratne napetosti, 5.) Izdelava magnetnih letev in pritrditev 294 kosov gugal- nih magnetov na releje I., II., III. manuala, pedala in postaj registrov, za elektricno upravljanje. Pritrditev tirnic vzvratnih prevodnikov in privaritev vzvratnih prevodnikov magnetov na tirnice. Gugalni magneti s posebnim ležišcem iz trdega tkanja in zato s posebno tihim delovanjem. 6.) Za povezavo igralnika 2 releji I., II., III. manuala, peda- la in postaj registra bomo uporabili poseben orgelski kabel s premerom 0,6 mm iz emajlirane bakrene žice preškropljene z umetno snovjo. Žile so previte in parafinirane z razpoznal- nimi nitkami in barvasto celicno volno, žile k skupinam in skupine h kablu, povrvene, ovite z oljnim platnenim tra- kom, opletene s celicno volno in lakirane in obdane z zuna- njim plašcem iz mocne umetne snovi. 7.) Priklop celotne elektricne napeljave, položitev kablov, privaritev vseh vzvratnih prevodnikov in prikljuckov. III. Nove orgle kot III. manual, kot zadajšnji pozitiv ali kot stransko pišcalje, po naslednji dispoziciji. 1.) 1 sapnica, kot mehanska sapnica na poteg, z 10 registri. Izvedba: Okvir iz hrastovega lesa, omara z ventili iz pane.lke, spodnja plošca iz neukrivljive panelke brez sklepov, ventili iz primerno starega smrekovega lesa, prevleceni s klobucevino in finim usnjem za ventile.Pišcalne palice in raster ravno tako iz hrastovega lesa. Registrske smucke iz ferocela, 2,5 mm debele, fino brušene, s tesnilom za smucke in avtomat- skim izpustom. Odvod ventilov potom magneta, prijem smuck ravno tako potom poteznega magneta. 2.) Pihalna mašina orgel: Pihalna mašina orgel 'Meidin- ger', najboljša švicarska izdelava, tip D.F.Q. 802, v litem ohišju, oblike A2, z dušilcem zvoka, zmogljivost 7,5 m3/ min., 80 mm vodnega stolpa tlaka, potrebna energija 0,22 KW. , število obratov 2800 obratov/min., direktno vgrajeno skupaj z motorjem za vrtilni tok s kratkosticno kotvico 0,25 KW. Zmogljivost motorja, 220/380 Voltov, 50 period, z drsalnimi ležaji, dela zelo tiho,- zraven spada še povezovalna cev kot tudi vpihovalni in izpihova ni okvir. 3.) Sapna naprava: Na spodnji strani sapnice je pritrjen klinasti meh za izravnavo pritiska. Poleg tega vsebuje III. manual še eno majhno vzporedno izhajajoce skladišce me- hov. 4.) Dovodi in nosilni oder: Sapni dovod z ustrezno velikim precnim prerezom, cim krajše in centralno namešcen. Nosil- ni oder cvrst in stabilen kot tudi povezava s sistemi in ohiš- jem. 5.) Pišcali: Vse kovinske pišcali bodo izdelane iz plemenite kovine (cinkova zlitina). Principali iz 60% cinkove zlitine, flavte iz 50%. 6.) Orgelska omara: O obliki orgelske omare se bomo dogovorili šele po dokoncni odlocitvi o tem, ali bo III. ma- nual izdelan kot zadajšnji pozitiv ali kot stransko pišcalje. V obeh primerih naj orgelska omara stilsko ne bi bila prilago- jena obema sedanjima deloma orgel. Raje naj bo omara preprosta in funkcionalna,- brez nadaljnjega se sme videti, da gre za naknadno dodelavo. O tem naj gotovo odloca arhitekt, ki bo upošteval vse okolišcine (skupni videz, okna, krajevne razmere, predvsem spomeniško varstvo), skupaj s precastitim župnijskim uradom in izdelovalcem orgel. 7.) Predintonacij a : 10 registrov bo v naši delavnici predin- tonirano s sapnim pritiskom 60 - 70 mm vodnega stolpa. 8.) Vrastriranje: Vse registre bomo vgradili v naši delavnici, jih vrastrirali, obesili in opremili s potrebnimi oporami. 9.) Postavitev, intonacija, uglasitev: Gradbene priprave, ki bodo morebiti potrebne za postavitev III. manuala bo opra- vil narocnik. Seveda bomo dostavili vse potrebne podatke in dokumente, ki zadevajo orgle. Intonacijo bomo opravilo posebno vestno in skrbno. Za dobro kakovost zvena orgel je posebno pomembno primerno menzuriranje orgelskih piš- cali. Poznavanje pomembnosti menzuriranja je zato nujna predpostavka. Bolj prožno ko se ravna z v menzurah doloce- nim ucinkom zvena, toliko težje je delo za izdelovalce pišca- li. Ravno tako pa je pomembno dobro in vestno delo into- natoriev. Uglasitev sledi po normalno a = 440 nihajih. Z odlicnim spoštovanjem vdani: Rudolf Novak, Orgelbau Neubau mechanischer Schleifladen-Orgeln in bester Qualität Reparaturen, Renovierungen, Restaurierungen Elektrische Orgelgebläse Harmonien - Reparaturen Viele öffentliche Anerkennungen 9020 Klagenfurt, Ebentaler Strasse 7 12.2 Martin Kares, 2006 Vtisi ob pregledu orgel v Sloveniji med 26. in 29. januar- jem 2006 Milavceve orgle na Bledu 62 Dobro: Pritisk zraka, hitrost trakture in odzivnost pri repe- ticiji (neenakomernost bo potrebno odpraviti, zracnega pritiska igralne trakture ni potrebno povišati, ker bi s tem lahko povzrocili preveliko obrabo membran. Igralnik in razdelilna plošca sta zelo pregledna. Sapnice z režami zaradi 62 originalni zapis v nemškem jeziku je navedel Matjaž Ambrožic pod tocko 8.8 krcenja in širjenja lesa ob razlicni zracni vlagi. Trakturni pnevmaticni releji so dobro dostopni. Intonacija odlicna, zelo dobro so razporejene posamezne skupine registrov. Manubriji registrov na igralniku so razporejeni simetricno. Posebnosti: Superoktavna zveza v II manualu, pri kateri se istocasno izkljuci (izenacevanje lege); locena pedala za regi- strski crescendo za I. in II. manual; avtomatski pedal; zbir- nik godalnih registrov; zbirnik flavtnih registrov; Flavta 16 v II. manualu je sestavljena iz Flavte 8 in Salicetbas 16 (C-H); Rocni pogon meha z gonilno rocico; originalne prospektne pišcali. Slabosti: Vzmeti ob sapnicah (Ventilladen) v igralniku so prešibke in slabo opravljajo svojo nalogo – tipke frfotajo in ne prilegajo nazaj na svoja ležišca. Dostopnost pišcali je razlicna: težko so dostopne pišcali registra Oboa (za uglaše- vanje je treba odstraniti prospektno polje. Še težje je dostop- na Trobenta – tu bi bilo primerno potrebno v ohišje vgraditi dodatna vrata, skozi katera bi vstopili v orgle tudi med regi- storma Bordun 16 in Celo. Z zacasno odstranitvijo manjših pišcali Borduna bi trobente lažje uglaševali. 12.3 Jurij Dobravec, 2006 Uvod Orgle v farni cerkvi svetega Martina na Bledu so odlicen inštrument. Leta 1910 jih je izdelal Ivan Milavec, izjemno cenjen ljubljanski orglar, ki je dve leti kasneje izdelal tudi orgle za ljubljansko stolnico. Skrb za tehnicno in zvokovno tako zapleten inštrument, kakršne so orgle, je zahtevna naloga, kateri mnogi organisti in župniki pogosto posvecajo premalo pozornosti. Vendar Bled ni tak primer, kar kaže tudi stanje. Kljub temu skoraj stoletje stalnega in dokaj rednega delovanja pusti za seboj posledice, ki jih je za ustrezno nadaljnjo uporabo dobro urediti. Funkcionalna ureditev je pomembna najprej zaradi stalne liturgicne rabe inštrumenta, nezanemarljivo dejstvo pa je, da Bled kot eminentna turisticna lokacija lahko prido- bi nove ciljne skupine obiskovalcev - glasbenih navdušencev, na primer ob povecanju števila koncertov, organiziranih predstavitvah orgel in farne cerkve, poletnih glasbenih de- lavnicah in podobno. Na nekatere tehnicne šibkosti in dotrajanost so doslej opozarjali mnogi, predvsem organisti, uglaševalci in zboro- vodje gostujocih zborov in inštrumentalnih skupin. Orgle so si ogledali tudi nekateri tuji in domaci strokovnjaki za orgle, kjer posebej omenjam obisk clanov Sielbermannovega društva, v katerem deluje vec ocenjevalcev izdelovalcev in kolavdatorjev, veckratni obiski predstavnikov Komisije za orgle ljubljanske nadškofije in pa nedavni obisk dr. Martina Karesa, predsednika združenja nemških orgelskih svetoval- cev. Smiselno je torej znane pripombe, priporocila in nasvete strokovnjakov strniti v zakljuceno celoto. Naj ponovim: orgle v farni cerkvi na Bledu so odlicen inštrument. So v funkcionalnem stanju in se redno upora- bljajo. V nadaljevanju navedene pomanjkljivosti in dotraja- nosti, oziroma odprava teh pomanjkljivosti je skoraj v celoti stvar vzdrževanja orgel. Omari Vurnikovi omari sta izdelani iz kvalitetnega masivnega lesa in sta izredno dobro ohranjeni. Zunanjost (zgornji del) je bila ocišcena leta 2005. Potrebna/priporocena dela: 1. cišcenje notranjih delov 2. zamenjava notranjih delov, predvsem nekaterih podpornih in opornih desk ter pohodnih podi- jev, ki so iz smrekovine in jih mocno nažira crvojedina. 3. detajlno cišcenje notranjosti, vkljucno z notra- njo stranjo ornamentov in rezbarij 4. osvežitev pozlate ornamentov 5. ureditev dostopa v zadnji del pišcalja na obeh omarah 6. ustrezna zašcita lesenih delov pred žuželkami, kjer je potrebno. Mehovje in zracni kanali Leseni deli mehovja so v solidnem stanju, motor je sicer star, vendar odlicno deluje. Zelo velik ventilator odlicno služi svojemu namenu, hkrati pa je zaradi velikosti primerno tih. Potrebna/priporocena dela: 1. zamenjava (manjši del) usnjenih delov mehovja 2. premaz usnja s preparati za mehcanje in vzdrževanje 3. manjše sanacije luknjic na spojih lesa in usnja 4. pregled lesenih in lepenkastih dovodnih kanalov in potrebne reparature 5. locitev in/ ali potrebna preureditev zraka (priti- ska) za trakture od zraka za sapnice oz. zvok kot eden od ukrepov za ustreznejšo odzivnost Igralnik Zapletena notranjost igralnika je precej dotrajana. Doseda- nji vzdrževalci so postopno odklapljali/izlocali posamezne funkcije, ki jih je smiselno vzpostaviti v prvotno stanje. 1. ureditev mehanike tipk - prilagoditev ali zame- njava povratnih vzmeti 2. povrnitev delovanja vseh registrskih manubrijev, predvsem zvez in zbiralnikov 3. vrnitev funkcije cescendo pedalov za oba manuala 4. zamenjava in/ali obnova nekaterih mehanskih delov, na primer vrvic za zbirnike, manubrijskih tipk, filca pri pedalu in drugje... 5. urediti odzivnost tipk z ustreznimi mehanskimi posegi, na primer obtežitvijo, razmerji dolžin 6. ocistiti notranjost in zunanjost Sistem prenosov Svincene cevke trakture so v dobrem stanju, precej kriticno pa je stanje mešickov na ojacevalcih pritiska in pod ventili Potrebna/priporocena dela 1. pregled celotne trakture svincenih cevk, zašcita z lesenimi pokrovi na mestih, kjer cevke ali šopi cevk tecejo po tleh 2. podroben pregled vseh mešickov, zamenjava membran, kjer je potrebno 3. pregled in zatesnitev vseh spojev svincenih in lesenih delov trakture (igralnik, zracni ojacevalci (releji), predeli pod ventilom. 4. Zamenjava in sanacija stisnjenih in poškodova- nih svincenih cevk 5. Pregled in sanacije registrske trakture Sapnice Po hitrem pregledu so ohišja vseh sapnic v dobrem stanju. Notranjost verjetno glede na odzivnost ni kriticna. Priporocena dela 1. Pregled zracnih kanalov 2. Sanacija in potrebne zamenjave ventilov 3. Cišcenje zunanjosti, predvsem prahu na zgor- njih ploskvah Pišcalje Potrebna/priporocena dela 1. Sanacija posedenih pišcali (nujno!) 2. Splošno cišcenje 3. Splošna uglasitev, posebno jezicnikov 4. poliranje pišcali v prospektu 5. Preureditev dostopa do pišcali za potrebe lažjega rednega uglaševanja (predvsem jezicniki in pišca- li v zadnjih delih omare) Predlog casovnega razporeda Pripravljalni del I (1.-2. mesec) - podroben pregled in seznami potrebnih del s strani vec orglarjev - mnenja strokovnjakov (nadškofijska komisija za orgle, posamezni priznani orglavci, domaci orga- nisti in uporabniki - izdelava nacrta obnove orgel - izdelava nacrta obnove kora (pod, praktikabli, osvetlitev ...) - priprava financne konstrukcije II (3. mesec) - izbira izvajalcev, izvršilni nacrt - prva obvestila župljanom, drugim krajanom in javnosti - vloge/prošnje/kandidature za javna sredstva Vmesni del (casovni obseg odvisen od roka za izvedbo) IV - namensko zbiranje prostovoljnih sredstev (zace- tek, vkljucno s prireditvami, akcijami ipd.) - vzporedno kandidature na javna sredstva (lokal- no, državno, EU) - predstavitvena publikacija, predavanja o orglah, dogodki V - intenzivno zbiranje sredstev (mali darovalci, vecji donatorji) - nadaljevanje in intenzivacija predstavitev, promo- cije ... za razlicne ciljne skupine, predvsem za potencialne donatorje in uporabnike - izvedba del, ki ne vplivajo na sprotno uporabo orgel, npr. obnova kora, morda tudi osvežitev omar Izvedbeni del VI (predvidoma 3-4 mesece) - izvedba obnove - nadaljevanje promocijskih aktivnosti, nacrtova- nje uporabe orgel oziroma dogodkov, povezanih z orglami po projektu - priprava blagoslovitve zakljucka del in dogodkov ob blagoslovitvi - blagoslovitev Zakljucek Orgle so stoleten inštrument, vsaka vecja vzdrževalna dela je koristno dobro nacrtovati. Sto let je za cloveka dolga doba, kar pomeni, da potrebuje dalj casa, da doume takra- tno stanje - in temu ustrezno ne sili v inštrument z novodob- nimi tehnicnimi pridobitvami, metodami in nacini dela. Orgle so liturgicni in posvecen inštrument, kar pomeni, da ima njihova raba za kristjane poseben pomen. Orgle so tudi pastoralni inštrument, kar pomeni, da je tudi njihovo obno- vo, vzdrževanje in nego smiselno vkljuciti v pastoralo župni- je; pri obnovi naj bi zato na primeren nacin vkljucili vse župljane oziroma vse krajane. Orgle so vzgojni inštrument; obnova je priložnost dvigniti zavestno o pomenu orgel v cerkvi in namenu orgel v cerkvah. Za vsako kakovostno nacrtovanje je potreben cas; vsaka naglica lahko pomeni vec možnosti za napake ali pozablji- vost. Strokovnjaki za obnove orgel si v daljšem obdobju lahko vzamejo vec casa za nacrtovanje, neposredni izvajalci pa si delo bolj smotrno porazdelijo. 12.4 Dalibor Miklavcic, 2011 Blejske orgle, tako župnijske kot one na otoku, od blizu poznam že iz poznih 80. let in sem bil zato prica že vec 'generacijam' predstav o tem, kako se lotiti obnov, povecave, zamenjav orgel ipd. Nazadnje pa sem za oboje orgle sedel pred kakima 2 letoma. Hvala za poslani clanek iz Biltena EPTA, kot urednik te revije sem z Jurijem Dobravcem lepo sodeloval, pripeljal sem na blejski kor mdr. tudi takratnega predsednika Zveze nemških orgelskih in zvonarskih izve- dencev, dr. Martina Karesa, s katerim smo tiste dni opravljali dokumentacijo/popis stanja stolnih orgel v Ljubljani, ki so, kot gotovo veste, prav tako Milavceve. In ravno tako cakajo na obnovo, 2012 bodo stare 100 let. Poleg dr. Karesa sem tekom let pripeljal na Vaš kor še kak ducat kolegov, profesor- jev orgel na glasbenih akademijah, pa tudi kakega izdeloval- ca orgel/restavratorja in z njimi izmenjeval mnenja. Odgovarjam na Vaših 6 alinej na kratko 'toliko da nekje zacnemo': 1. Milavcevo glasbilo na Bledu je v sebi zakljucena in po- polna slogovna ter tehnicna celota, ki je seveda dotrajana, ni pa je nujno povecevati in dodajati registre. Orgle so tudi absolutno dovolj glasne za cerkev. S superoktavami tudi kar svetle. Zvoka barocnih orgel ne bodo imele, ce še tako doda- jate alikvote, zaradi tonskih kancel in seveda pnevmatike ter sloga izdelave pišcali. Pri igranju sem vedno pogrešal obnov- ljenost in tehnicno zanesljivost glasbila, drugega ne. Stro- kovnjaki poudarjamo, da ima glasbilo romanticnega obdob- ja svoje zakonitosti, ki jih pac moramo znati uporabiti. 2. Možnosti glasbila za koncertiranje, ko bo obnovljeno, se izboljša tako, da nanj igrajo cimbolj usposobljeni organisti :) ki znajo tak tip orgel izkoristiti maksimalno. Dejansko je po svetu praksa, da se koncertni sporedi oblikujejo z ozirom na tip orgel. Podobno kot slog vožnje prilagodimo vozilu: avto- bus zmerno, športni avto drzno... ne obstaja pa športni dvosed, ki bi prepeljal 50 ljudi naenkrat in obratno - podob- no je pri orglah. Najbolj zaželena je torej perfektna 'obnova na izvirno stanje'. Tudi zato, ker je glasbilo v celoti IZVIR- NO OHRANJENO in kakovosten primerek. 3. Glede nadgradnje z dodatnimi registri: mnenje ni le moje, ampak gre za mednarodno uveljavljena strokovna merila: nadgradnja ni res potrebna. Smem vprašat, je bila kaka prav posebno mocna želja za kak register (da se posve- tujemo)? Tisti, kijih že navajate v pismu, kažejo povecini ambicijo psevdobarokiziranja, kar se pa odsvetuje. Pac pa imate na otoku cudovito priložnost, z novim, me- hanskim glasbilom barocnega sloga v rekonstruiranem ohiš- ju 'zadeti v crno' in tam omogociti razcvet muziciranja tako pri bogoslužjih kot izven (turizem, koncerti). Tam bi, kot piše že Jure Dobravec v Biltenu EPTA, torej toplo priporo- cali barocni slog - kakršna je tudi cerkev (župnijska pa neo- gotska) 4. Postavitev 3. manuala ni smiselna. Kdor jo predlaga, mu rade volje razložim, ce želi. Ce bi za župn. cerkev razmišljal o dodatnih registrih, bi predlagal cisto male premicne ME- HANSKE orglice na kolescih - v ladji. Prednosti takih doda- tnih orgel 'Zweitorgel' ali 'Chorogel' ni treba posebej ute- meljevati. Dovolj bi bilo 5-8 registrov. S tem bi omogocili zelo raznoliko orglanje pri bogoslužjih, koncertih... ter seve- da omogocili razcvet edukacije mladih organistov - za celo stoletje vnaprej! Saj vemo, da Bled in okolica vse do Ovsiš in Lesc nimata kakih kakovostnih novih mehanskih orgel... 5. O stanju igralnika bi kazalo napraviti natancnejši pre- gled in porocilo (to da Ordinariat avtomaticno v delo refe- rentu za orgle v naši nadškofiji, potem ko oddate vlogo na škofijo). Zaenkrat lahko le recem, da je postavitev igralnika z obrazom organista k oltarju prav ugodna. Enako glede razporeditve zbiralnikov in pedalne klaviature. Egalizacija klaviatur in vzmeti bo pa itak del obnovitvene rutine. 6 [Predloga izvajalca] vam ne smem napisati, ker sem v škofiji od 2001 skrbel za to (z dekretom škofov) da župnije objavijo razpis za obnovo orgel (oz. za nove) comme il faut , orglarji pa nato izvedejo ogled in pripravijo ponudbe, na podlagi katerih se šele izbira. Pogodba se oblikuje šele po tej fazi, z izbranim orglarjem. Imena orglarjev v Sloveniji, vrstni red nakljucen: Maribor, Bukovšek, Mocnik, Kolar, Škrabl, Cerne. Vsi omenjeni so že obnavljali pnevmatske orgle, vsak po svojih sposobnostih. Predlagam, da pridobite ponudbe vsaj treh ali štirih. Lep pozdrav! Dalibor Miklavcic, univ. doc. 12.5 Tone Potocnik Na vsak nacin ohraniti pnevmatiko, nikakor vstavljati elektro-pnevmatike. Rešitev bi bila povecati pritisk v traktu- ri. Ogledati si je treba, kako so bile obnovljene Milavceve orgle v Žireh. Predlagal je, da bi razmislili tudi o isti orglar- ski delavnici (pravi, da je Mocnik najdražji). Dodal bi vsaj dva ali tri registre alikvotov (kvinta, terca), po enega na vsak manual. V I. manual bi bil primeren še kak jezicnik, solisticni, sicer nežnejši od obstojecih. Trije manuali niso potrebni, to bi lahko tudi precej poveca- lo stroške - dodati bi bilo treba vec registrov, ki pa sicer niso potrebni. Zelo bi bila primerna vgraditev tremola za drugi manual (še posebej ima v spominu oboo, ki bi s tremolom zelo lepo zvenela). Dobro bi bilo razmisliti tudi o žaluzijah (za II. manual). Pedali ne rabijo dodatnih registrov. Vsekakor je smiselno narediti instrument, ki ga lahko obvlada ena oseba - organist (to sicer velja bolj za mehanske orgle, kjer hiter preklop registrov ni mogoc). Dodati doda- tne zbiralnike oz. poljubne kombinacije. V povezavi s prejšnjo alinejo predlaga delno “elektronizaci- jo”igralnika, s katerim bi lahko dodali vecjo možnost regi- stracije (tudi za poljubno kombiniranje registrov I. in II. manuala). 12.6 Angela Tomanic Spoštovani gospod župnik! Veseli me, da se lotevate obnove blejskih orgel. Odgovar- jam kar po vrsti: - Blejske orgle sem vedno obcutila kot malo manjšega, žlahtnega, mogoce malo bolj igrivega brata gosposkih, dos- tojanstvenih ljubljanskih stolnih orgel. Prav tako imajo pedal do 'f’. kar bila svoj cas redkost pri nas, pa jezicnike, kar je bila tudi redkost. Naš prof. Bergant in mi za njim smo na te orgle igrali skladbe vseh slogov, vseh casov. Vabiti je zacel župnik Nace Škoda. Bile so bile malo bolj pocasne, ampak tega smo bili vajeni. (V Cankarju organist oddaljena pišcalja tudi sliši z zamudo!) - To so že koncertne orgle, nic jim ne manjka. Kakor ima- mo pa zdaj oblikovan okus, bi glede na barve in pnevmatiko rekli, da na njih najlepše zveni romantika in tudi modema glasba. Ceprav zdaj že vemo, daje tudi Bach cenil kake go- dalne registre in take s temnejšo barvo. Glede nadgradnje: vsaka sprememba bi škodovala Milavcu kot Milavcu: - solisticni registri: imajo že krasen komet in na vsakem manualu jezicnik, - kontraburdon 32 v pedalu se že zdaj doseže, ce se vkljuci kontrabas 10 2/3, to je velika kvinta, ki se s 16’ sliši kot 32’, - blejske orgle imajo zelo lepe in znacilne 8’ registre - solo v pedalu se dobi iz manuala s pedalno zvezo, - namesto tretjega manuala, ki bi bil tujek (spomnite se na Goršica pri ljubljanskih franciškanih, kjer se dodani hrbtni pozitiv ne zliva z ostalimi registri) narocite pozitiv, kakršne- ga ste videli v Kranju. Služi tisti cas, ko se velike orgle obnav- ljajo, in za koncerte ali za mali zbor pred oltarjem kjerkoli, saj je na kolescih. Tudi ni v omarah prostora za dodatno pišcalje. Treba je misliti na orglarja, ki se mora pri vzdrževanju gibati v not- ranjosti glasbila. Orglar lahko uredi igralnik, da je odziv hitrejši. Blejski igralnik je že zdaj bolj pregleden kot marsikateri drug. V Kranju je leta 2001 uredil Jenkove orgle Marjan Bukov- šek (Golo brdo 16/b,1215 Medvode, tel. 01-361-46-72, GSM 031-589-608), ki je vedno rad in dobro opravil tudi vsa vzdrževalna dela. Izhaja iz Jenkove delavnice in je vajen pnevmatike. Pred kratkim je obnovil Milavceve orgle v Žireh (Op. 37/1914, 38 registrov na dveh manualih in pedalu). Zanimate se lahko pri tamkajšnjem župniku ali pri organistu (Tone Cadež). Prebrala sem tudi priloge: - težke pišcali se posedajo: se tudi v stolnici in še kje, ce je material dober. Lahko se noga naredi iz novega materiala, zgornji del pa ostane. Lahko se pišcal prelije in naredi nova po isti meri. Ce pomislimo, da ima stolnica 52 registrov za tako velik prostor, ne razumem, kaj naj bi na otoku z 80 registri?! Kaj pa pravi nadškofijska komisija ? (!) Pred leti sem na Brezjah asistirala dunajskemu organistu (Daniel Schlee), ki je po koncertu priporocal patru župniku, naj nikar nicesar ne spreminja 'pri teh prekrasnih orglah'. Prilagam pa še 'mnenje', ki sem ga prispevala leta 2003, ko so zbirali izjave o stolnih orglah. Želim srecno roko pri tako zahtevnem podvigu in - kaj ? - že zbiram program za koncert. Pošiljam po pošti, ker bi do konca meseca težko našla cas za obisk. Lepo Vas pozdravljam, Angela Tomanic 12.7 Saša Frelih Mišo Treba je gledati naprej, predvsem na uporabo. Uporaba mora biti programirana na 30 – 50 let. Torej, kaj se potrebu- je, kaj nacrtujemo, koliko smo zmožni, kakšni so trendi pri igranju. Mnenja ljudi, ki konkretnih orgel nikoli ne upora- bljajo neposredno, so lahko vprašljiva. Ce bomo razmišljali o elektropnevmatski registrski traktu- ri, naj pogledamo, kaj je napisal Novak v ponudbi 1987. Predlaga nov pnevmatski igralnik narejen po Milavcevem. Edino tak bi lahko služil še nadaljnjih 30 let. Naj se pozani- mamo še pri g. Kocarju, ki je orgle veliko let vzdrževal in jih uglaševal 6-8 x na leto, predvsem jezicnike, spotoma in brezplacno, ko je v tem koncu uglaševal klavirje. Takrat je delal pri Jenku in ga je tudi Jenko redno pošiljal na Bled. Pozna pnevmatiko in težave igralnika in teh orgel na sploh. Izrabljene mešicke je veckrat menjal. Kocarju je pomagala kar gospodinja Viktorija, ki mu je pritiskala tipke. Obvezno zamenjati vse mešicke. Razdeliti pritisk za trakturo od sape za zvok. Omenil je še Leona Kremerja, koncertnega organista, ki je veckrat sodeloval z Idriartom oz. Pogacnikom. Ko je na Bledu igral, je perfektno odigral celoten Bachov Kunst der Fuge in ni popolnoma nic jamral. Potem pa nek organist iz Hamburga je imel koncert in izjavil: Imate res dobre orgle. V casu župnika Škode sta bila obicajno vsaj 2 poletna orgel- ska koncerta. 12.8 Matjaž Ambrožic Spoštovani g. župnik in župljani! Orglarski izvedenec dr. Matjaž Ambrožic sem v prisotnosti g. župnika Janeza Ferkolja blejske orgle pregledal 16. 9. 2013. Stanje orgel Orgle v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu so 21. opus ljubljanskega orglarja Ivana Milavca iz leta 1910. Pri njiho- vem nastajanju je idejno sodeloval dr. Franc Kimovec. Dvomanualne pnevmatske orgle s sapnicami na stožce imajo 32 romanticno obarvanih pojocih registrov. Nekaj registrov je kombiniranih, razširjenih in transmitiranih. Obseg manualov: C-g3 in pedala C-f1. Orgle imajo obicaj- ne zveze in dodatne zbiralnike ter prosto kombinacijo. V desni omari je pišcalje I. manuala in del pedalnih registrov, v levi omari pa je pišcalje II. manuala in vecji pedalni registri. Novogotski omari iz smrekovine sta bili izdelani v Vurnikovi delavnici v Radovljici. Vsaka ima po devet prospektnih polj. Igralnik je postavljen na sredi kora pred omarama. Inštru- ment je ohranjen v izvirnem stanju. Po preizkusu funkcioniranja orgle je razvidno, da je na posameznih tonih in registrih opazna upocasnjena funkcija pa tudi disfunkcija. Botruje ji izrabljenost mešickov in pre- sušenost inštrumenta, ki je povzrocila probleme s tesnje- njem zraka. Drug opazen problem je nihanje zraka v zrac- nem sistemu ob uporabi polnih orgel, predvsem pri staccato igri in uporabi dvojnega pedala, ko zlasti jezicnikom pada uglasitev. Orgle imajo samo dva mehova: skladišcnega v desni in izravnalnega v levi omari. Ker so sorazmerno velike in imajo številne 8’ in 16’ registre, je z njimi povezana tudi velika poraba zraka, ki povzroca obcasno padanje pritiska. Ventilator (firma Meidinger, Bazel) je redno vzdrževan in dovaja zadostno kolicino zraka, zaradi glasnosti pa bi potre- boval škatlo, obloženo s peno. Fonicno je inštrument v slabem stanju zaradi pomanjkljivega funkcioniranja traktu- re, zaprašenosti in netopirskih iztrebkov, vendar pa še odraža Milavcevo intonacijo. Naslednji nastajajoci problem je napredujoca crvojednost, ki se je iz delov omar, nosilnega ogrodja in poda preselila na nekatere sapnice, releje, kontaktorske letvice in lesene regi- stre. Zato je nujna takojšnja zašcita in obnova tako dragoce- nih orgel! Moram reci, da so orgle v bolj klavrnem stanju, kot so bile v zacetku leta 2006. V tistem casu smo pri Komisiji za orgle Nadškofije Ljubljana nacrtovali prenovo Milavcevih orgel v ljubljanski stolnici, ki so najvecje pnevmatske orgle v tem delu Evrope, zato smo k sodelovanju privabili tudi tuje orglarske izvedence iz Nemcije in Italije. V sklopu obiska dr. Martina Karesa smo organizirali referencni strokovni pre- gled Milavcevih orgel v dekaniji Radovljica in v Žireh, da bi dolocili smernice za njihovo prenovo. V Begunjah in Žireh je bila prenova orgel v tistem casu tik pred zacetkom, zato smo pregledali tudi ostale Milavceve inštrumente, zlasti orgle na Bledu, ki še vedno cakajo na prenovo. Pred dvema letoma so bile prenovljene zadnje Milavceve orgle na Dov- jem, ki jih je dokoncal petrovški orglar Naraks. Milavceve orgle na Breznici so bile zaradi dotrajanosti odstranjene, nekateri še uporabni registri pa integrirani v nove orgle. Z istim namenom smo Milavceve orgle na Bledu 29. janu- arja 2006 pregledali predsednik Komisije za orgle prof. Dalibor Miklavcic, tajnik dr. Matjaž Ambrožic ter predse- dnik orglarskih nadzornikov Nemškega orglarskega združe- nja dr. Martin Kares, ki je o njih zapisal: Bled - Orgel von Milavec Gut: Wind, Trakturgeschwindigkeit und Repetition (Ungleichmäßigkeiten müssen beseitigt werden, Win- ddruckerhöhung im Spielwind ist nicht notwendig und würde die Koppelmembranen stark verschleißen). Spieltisch ist samt Koppelstationen übersichtlich ange- legt. Windladen mit Dehnfugen gegen Trockenrisse. Relaisstationen sind gut zugänglich. Intonation her- vorragend, sehr gute Echowirkungen der verschiede- nen Registergruppen, die in den Manualen im Spielti- sch bei den Registerschaltern symmetrisch angelegt sind. Besonderheiten: Superoktavkoppel in II, bei der glei- chzeitig die Aequallage ausgeschaltet wird; 2 Schwell- tritte für getrenntes Registercrescendo Manual I und Manual II; automatisches Pedal; Streichertutti, Flötentutti; Flöte 16´ in Manual II wird aus Flöte 8´ + Salicetbass 16´ C-H gebildet; manuelle Windschöp- fung mit Kurbelrad; Prospektpfeifen original. Schwächen: Im Spieltisch sind bei den Ventilladen die Federn zu schwach und mit ungünstiger Kennlinie versehen – die Tasten flattern, liegen zudem nicht an den Tastenrückfallpolstern an. Die Zugänglichkeit ist nicht überall gut: Die Oboe ist schwer zugänglich (vor dem Stimmen muss ein Prospektfeld ausgehoben wer- den). Noch schlechter ist die Zugänglichkeit bei der Trompete – Hier sollte das Gehäuse seitlich mit einer Tür versehen werden, damit man zwischen Bordun 16´ und Cello einsteigen, kleine Bordunpfeifen herau- snehmen und dann durch die Lücken die Trompete stimmen kann. Dispozicija orgel I. Man. (13 reg.) II. Man. (11 reg.) Ped. (8 reg.) Burdon 16’ Flavta 16’ Principal Bas 16’ Principal 8’ Violin. principal 8’ Subbas 16’ Burdon 8’ Burdoncek 8’ Burdon Bas 16’ Harm. flavta 8’ Viola 8’ Salicet 16’ Gamba 8’ Flauta amabile 8’ Oktav bas 8’ Salicional 8’ Dolce 8’ Cello 8’ Harmonika 8’ Vox coelestis 8’ KvintBas 10 2/3’ Oktava 4’ Gemshorn 4’ Pozavna 16’ Cevna flavta 4’ Flauta traversa 4’ Flute a pavillion 2’ Dubleta 2 2/3’ Kornet 8’ Oboa 8’ Mixtura 2 2/3’ Trobenta 8’ Navodila za obnovo 1. Župnija naj o nameravani obnovi orgel obvesti pristojne škofijske komisije in ZVKDS Kranj. 2. Na ogled orgel se povabi morebitne izvajalce, ki naj v ponudbi pisno in fotografsko predstavijo svoje videnje situa- cije in postopke obnove. 3. Na podlagi prispelih ponudb naj se v soglasju z izveden- cem in z župnijskim odborom za obnovo orgel izbere naju- godnejšega in strokovnega izvajalca obnove. 4. Izvedenec za orgle vsebinsko pripravi pogodbo, s katero soglašajo narocnik, izvajalec in Ordinariat Nadškofije Lju- bljana, ki jo bodo podpisali. 5. Celotne orgle so potrebne generalnega cišcenja, zaplinja- nja, obnove in zamenjave dotrajanih delov. 6. Lesene pišcali in vsi ostali leseni deli orgel, vkljucno z omarama, naj se z ustreznimi postopki (zaplinjanje, kitanje, zalivanje z lakom, premazi …) zašcitijo pred lesnimi ško- dljivci. Na omarah naj se obnovijo pozlate. 7. Prekontrolirati bo potrebno tesnjenje zracnega sistema in odpraviti morebitne napake. Po dogovoru z izvedencem naj izvajalec namesti na posamezne dovodne kanale manjše izravnalne mehove (vsaj 5-6), ki pa se jih bo dalo blokirati, da se na ta nacin tudi v prihodnje omogoci »izvirno« nihanje zraka in zvoka. Po potrebi bo potrebno namestiti tudi nove dodatne dovodne zracne kanale. 8. Preventivno naj se odprejo in po potrebi demontirajo ter pregledajo in ocistijo ter zašcitijo tudi sapnice z ventili in na novo zatesnijo. Podobno velja tudi za releje. Zaradi dolžine trakture naj se za oba manuala dodata nov polovicni relej za stran C na I. manualu in za stran Cis na II. manualu. 9. Zamenjajo naj se vsi mešicki, od izvajalca pa naj se zah- teva, da priskrbi najkvalitetnejše, ker je od njihove prožnosti odvisna funkcija orgel. 10. Generalno naj se obnovi tudi igralnik vkljucno z me- njavo vseh mešickov in membran. V igralnik naj se po potre- bi in predhodni presoji izvedenca in izvajalca dovede nekoli- ko mocnejša sapa, da bi se izboljšala funkcija trakture. 11. Pišcalju se mora ohraniti izvirna intonacija in uglasitev. Potrebno bo restavrirati sesedene noge pišcali obeh prospek- tov. 12. Zaradi pogostega uglaševanja jezicnikov bo potrebno urediti dostop do Trobente 8’ s pomocjo prerazporeditve sosednjih sapnic in vrat na tecajih. Tudi dostop do Oboe 8’ je neroden. 13. Pregleda in po potrebi naj se prenovi tudi ventilator. Zaradi glasnosti bo potreboval s peno obloženo škatlo z ventilom za dovod zraka. 14. Zaradi novih mešickov bo potrebno na novo uravnati funkcijo pnevmaticne trakture (auslass luknjice, releji …), da bo omogocala optimalno igro. 15. O poteku del narocnik in izvajalec morata obvešcati izvedenca in župnijski odbor za orgle, ki bo bosta spremljala potek obnove. V želji, da bi blejske orgle še naprej pele s prvotnim le- skom, vas lepo pozdravljam! dr. Matjaž Ambrožic, orglarski izvedenec 12.9 Andraž Ristic, 2013 Predlog obnove blejskih orgel Pred približno tednom dni sem se vrnil iz nekega tabora ter se namenil vadit v blejsko cerkev. Orgle so pred enim ted- nom delovale popolnoma zadovoljivo tudi za zahtevnejši repertoar, našel pa sem na pol nedelujoce orgle. Vzrok tako obsežne okvare v tednu dni mi žal ni znan. V preteklem tednu se je stvar pocasi poslabševala in pripeljala do tocke, kjer je dejansko uporabnih slabo polovico orgel. Ob tem naj omenim, da je pedal neuporaben, v manualih pa vecina registrov piska, ko se jih vkljuci. Zato je bilo potrebno od lukenj odmakniti kar nekaj pišcali. Poleg zvocnih in praktic- nih razlogov naj omenim še samo dotrajanost sistema, igral- nika, omare, mehovja in procelnih pišcali. Probleme bom predstavil po tockah in jim dodal slikovno gradivo ter moj predlog rešitve. Pnevmatski sistem Blejske orgle so sad 20. Stoletja. Napravil jih je ljubljanski orglar Ivan Milavec. Sistem je pnevmatski s sapnicami na stožce, dispozicija pa znacilno romanticna. Pnevmatska traktura je poglavitni problem velike vecine okvar na Blej- skih orglah, saj je dokaj nezanesljiva ter predvsem pocasna. Svincene cevke v igralniku povzrocajo nepreglednost nad sistemom, kar otežuje popravila na delih, ki so popolnoma zakriti z njimi. Moj predlog odprave težav s sistemom je odprava pnevma- tike v celoti ali pa vsaj delno. Nadomestilo zanjo bi bila elektronska traktura, ki ohranja veliko vecino lastnosti pnev- matike, ampak je mnogo bolj zanesljiva, ter cenejša. Tipke bi ostale mehke, kar je glavna znacilnost pnevmatskih orgel. Ce bi v celoti odstranili pnevmatiko predlagam, da se pod sapnicami napravi osnova za mehanski sistem s stožci, le da ne bi bilo abstrakt ampak elektromagneti, torej en elektro magnet za en ton plus zgornja oktava. S tem bi odpravili vse težave ki jih povzrocajo mešicki in hkrati utišali pokanje ob pritisku na tipke, ki smo ga bili vajeni do sedaj. V primeru, da ta rešitev ne bi bila izvedljiva, predlagam elektropnevmat- ski sistem, s cimer pa žal ne odpravimo vseh težav. Igralnik Igralnik blejskih orgel je znacilen za pnevmatske orgle. Njegove pomanjkljivosti: pedal ni izdelan po standardih, kar moti pri igranju, sploh pri vecjih skokih. Plasticne obloge na tipkah in na registrih so zacele odstopati, Les je obrabljen, klop pa nima možnosti nastavljive višine. Z obnovo orgel seveda pride obnova igralnika. Ker pa zgornja Gorenjska oz. celotna Slovenija nima znacilnih romanticnih orgel, ki bi bile primerne za koncertiranje velikih organistov današnjega casa, sem prišel na idejo povecave orgel. Ker je v samih orglah ogromno neizkorišcenega prostora, cerkev pa bi de- finitivno prenesla kak dodaten register predlagam povecavo orgel in sicer na bazi pedala in dodatnega tretjega manuala. Moj predlog dispozicije je sledec: 1. manual 1. Burdon 16’ 2. Principal 8’ 3. Burdon 8’ 4. Harmonicna flavta 8’ 5. Gamba 8’ 6. Salicional 8’ 7. Harmonika 8’ 8. Oktava 4’ 9. Cevna flavta 4’ 10. Flute a pavillon 2’ 11. Mikstura 2 2/3’ 12. Kornet 8’ 13. Trobenta 8’ 2. manual 14. Flavta 16’ 15. Violinski Principal 8’ 16. Burdoncek 8’ 17. Flauto amabile 8’ 18. Dolce 8’ 19. Vox coelestis 8’ 20. Viola 8’ 21. Gemshorn 4’ 22. Flauto traverso 4’ 23. Dubleta 2 2/3’ 24. Oboa 8’ 3. manual 25. Burdonski Principal 8’ 26. Ljubki Gedekt 8’ 29. Eolina 8’ 30. Konicna flavta 4’ 31. Violina 4’ 32. Terca 1 3/5’ 32. Harmonia aethera 2 2/3’ 33. Flavtica 2’ 34. Vox Humana 8’ 35. Dulzian 8’ 36. Krivi rog 4’ Pedal 37. Principalni bas 16’ 38. Subbas 16’ 39. Burdon 16’ 40. Salicet 16’ 41. Kvintni bas 10 2/3’ 42. Oktavni bas 8’ 43. Cello 8’ 44. Koral 4’ 45. Mikstura 46. Fagotto 32’ 47. Pozavna 16’ 48. Bombarda 8’ Ker moj predlog vsebuje povecavo orgel, to pomeni nov igralnik. Zaradi zamenjave sistema iz pnevmatike na elektro- niko bi bilo razumno stopiti s casom v korak ter dodati racunalnik za proste kombinacije. Trenutno obliko manub- rijev bi zamenjal s potegi, ki bi bili po manualih v treh nav- picnih vrstah za vsak manual, razdeljeni pedal in 1. manual levo, 2. in 3. pa desno od manualov. Med tretjim manualom in notnim stojalom pa bi bile zveze in oktave: 47. 3-1 48. 2-1 49. 1-P 50. 2-P 51. 3-P 52. superoktavna zveza 3-1 53. superoktavna zveza 2-1 54. suboktavna zveza 3-1 55. suboktavna zveza 2-1 56. superoktava 1 57. superoktava 2 58. superoktava 3 59. oktava 2 60. oktava 3 61. melodija pedal 62. automatski pedal Poleg teh, bi pod stikala za noge vkljucil še opcije 3 krešen- dov, ki bi se upravljali prek ene stopalke in sicer: Cresendo A in B, ki sta že sedaj prisotna v orglah in bi ohranila postop registrov ter nov generalni krešendo za celotne orgle. Poleg tega bi bilo potrebno vkljuciti še dodatno stopalko za žaluzi- je tretjega manuala. Igralnik bi bil usmerjen proti orglam in bi se nahajal v neposredni bližini korne ograje, kar bi zagota- vljalo prostor za oder za pevce med omarama. Omara Dve cudoviti omari, ki sta delo Janeza Vurnika, sta naceti s strani lesnega crva, rešitev zanju je zaplinjanje. Sta zelo pros- torni, tako da je v njih dovolj prostora za 3. manual. 1. in 2. bi ostala na mestu, kjer se nahajata zdaj, del pedala (Subbas 16’ in Cello 8’) pa bi bila prestavljena iz desne v levo omaro, kjer je preostanek pedala. V levo omaro k steni bi bil postav- ljen še dodatek k milavcevemu pedalu (3 jezicniki, koral 4’ in Mikstura 2’). V desni omari bi se v zadnjem delu tako odprl prostor, dovolj velik za 11 registrov 3. manuala. Zgor- nji zunanji del bi nadomestil sistem žaluzij, prav tako bi se te namestile znotraj orgel. Mehovje je dotrajano in na velikih mestih zrak uhaja. Ventilator je preglasen za današnje standarde ter star. Zaradi predelave na elektronski sistem bi trenutno mehovje postalo popolnoma nepotrebno. Predlagam izdelavo novih mehov s primernim zracnim pritiskom ter novimi tišjimi ventilatorji. Problem predstavljajo tudi Procelne pišcali, saj so izdelane iz plocevine s preveliko vsebnostjo svinca in so se zacele posedati, kar zmanjša dotok zraka ter poslabša estetski videz procelja. 12.A Zapis obiska orglarja A 63 Orglar je inštrument preizkusil, pregledal in poslikal. Nje- gove ugotovitve so okvirno naslednje: - orgle so zelo kvaliteten izdelek, kot vse kaže v celoti ohranjen v originalnem stanju iz 1910 - intonacija je lepo narejena in dobro usklajena - uglasitev solidna, nekaj težav z jezicniki in posa- meznimi pišcalmi ustnicnih registrov - zanimivi so zbirniki flavte in gosli, ki jih ne poz- na od drugod - nekatere zveze in obcasno registrska traktura ne- katerih registrov ne delujejo ali se ne ugašajo ustrezno - ventilator je velik, morda prevelik, preglasen, nima oznake kapacitete - znotraj omare precej elektricnih napeljav, ki mor- da ne služijo namenu orgel - igralna pnevmatika kar dobro odzivna, posame- zne tipke slabše - stanje mešickov solidno, po oceni glede na vzo- rec, približno polovica delno otrdelih - opazna crvojedina na lesenih pišcali, omari in igralniku - noge principalnih pišcali v spodnjem delu posedene - osvetlitev kora in igralnika ni funkcionalna Predlog je, da se orgle generalno obnovijo, vsi deli, ki so odpovedali ali so izrabljeni, pa se usposobijo v prvotno stanje. Po prvem vtisu to pomeni: 63 Na zasebni poziv sta si leta 2010 in 2011 orgle ogledala tudi dva še delujoca orglarja, ki sta v svojih ponudbah opisa- la njuno videnje tehnicnega stanja. Iz poslovno-eticnih razlogov ponudb ne objavljamo v tem elaboratu, objavljamo pa zabeležke, ki smo jih zapisali ob obiskih. Orglarja tudi nista navedena v napovedanem casovnem zaporedju dogod- kov, ampak na koncu omara - ocistiti zunanjost, predvsem spodnje dele ter igralnik - osvežiti okrasje, morda nova pozlata - pregledati, sanirati dele, ki so mocno naceti od lesnega crva - v celoti znotraj zašcititi omaro z globinskim pre- mazom proti crvu - namestiti dodatne podpore nekaterim pišcalim ali celim registrom - preveriti namen elektricnih kablov in jih po mož- nosti speljati drugam ali odstraniti mehovje - ventilator zamenjati z novejšim ali obstojecega utišati z ustrezno komoro traktura - trakturo usposobiti v celoti, tudi tiste dele, ki zaradi verjetnih težav v preteklosti ne delujejo vec ali neustrezno (posamezni registri, zbirniki in zveze, crescendo pedal II, kazalci crescenda ipd.) - mešicke bodisi zamenjati vse ali zamenjati samo otrdele (pomemben delež cene obnove, nezane- marljivo tudi dejstvo kakovosti obstojecih ali potencialnih novih) - igralnik v celoti razdreti, ocistiti in vse dele ustre- zno sanirati in usposobiti - spoje lesenih delov in svincenih cevk ustrezno spojiti, da se ne stikajo iz lukenj - pregledati in sanirati napeljave, ce so morda na pregibih cevke že stisnjene od lastne teže pišcalje - principal poravnati in spolirati - noge principala sanirati z debelejšim/trdnejšim materialom (varianti: samo spodnji del ali cele noge) - lesene pišcali sanirati zaradi lesnega crva in ustre- zno zašcititi s premazom - pišcali vse ocistiti in sanirati morebitne (manjše) poškodbe - razglašene pišcali uglasiti, posamezne ustrezno intonirati drugo - namestiti ustrezno razsvetljavo za pevce in organista - izdelati klop za organista z možnostjo dviga in spusta - možnosti osvežitve lesenega poda, praktikablov ipd. Za delo bodo potrebni okvirno trije meseci, ko bo kor v celoti zaprt. Za potrebe odlaganja vecjih delov bo v cerkveni ladji potrebno oddeliti kakšen kot. Premazi proti crvu bodo delno opravljeni na mestu samem, vonj se zaznava okrog enega tedna. 12.B Zapis obiska orglarja B Orglar inštrument pozna. Znane so mu kvalitete in pa tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so deloma znacilne za Milavca, deloma pa jih je izdelovalec pred sto leti napravil le tukaj. Kljub temu se je pregleda lotil detajlno, saj smo ga prvic zaprosili za generalni pregled in ugotovitev stanja in s tem povezano generalno obnovo in splošno usposodobitev in- štrumenta. Pred ogledom se je orglar zanimal za dosedanje ocene drugih strokovnjakov. Posredoval sem mu mnenje Martina Karesa iz Karlsruhea (Würtenberg, Nemcija), enega najbolj poznanih evropskih strokovnjakov za orgle, ki si je inštru- ment ogledal leta 2006. Z ocenami se je v celoti strinjal, predlagal pa je tudi nekatere podrobnosti, ki v bistvu pred- stavljajo nadgradnjo oz. prakticni izvedbeni del Karesovega strokovnega mnenja. Predlaga, da se orgle generalno prenovijo, kar pomeni: - pregled celotnega inštrumenta, predvsem traktu- re in sapnic, ugotovitev stanja mešickov - ponovno vzpostavitev funkcij, ki so v preteklih sto letih iz razlicnih razlogov prenehale delovati - odpravo napak izdelovalca, ki jih omenja Kares, in ki predstavljajo bistvene izboljšave za igranje in vzdrževanje - zamenjati in urediti dotrajane dele, kjer zaneslji- vo vemo, da to prispeva k izboljšanju stanja - sanacija in zašcita lesenih delov proti crvojedini, kjer je to potrebno - splošno cišcenje, vkljucno poliranje prospektnih pišcali Konkretne akcije, ki bodo izvedene, pa bodo okvirno naslednje: - obnova igralnika (v delavnici) oz. vzpostavitev vseh funkcij, ki jih je napravil Milavec in so od- povedale ali slabo delujejo - prestavitev pedalne sapnice na severni strani na- zaj za potrebe uglaševanja registra trobenta, ki je zdaj zelo težko dostopen, je pa pogosto razglašen - krpanje usnjenih delov mehov - povecanje pritiska v igralniku (vgraditev novega meha), s cemer bo odpravil ' feder efekt ' na tipkah in povecal odzivnost tipk - izenacitev dolžine cevk in vgraditev dodatnega releja za prvi manual, s cemer bo izenacil odziv- nost C in Cis strani, ki sta zdaj v I manualu opa- zno razlicni - sanacija posedenih nog prospektnih pišcali - ok- rog 100 pišcali - pregled in sanacija dotrajanih mešickov, morda s posebnim premazom/sprejem - zvocna izolacija ventilatorja in motorja 12.C Zapisi raznih orglarjev Ohranjeno je tudi nekaj zapisov, ki so jih pustili na listkih na koru, ko so orgle uglaševali in skušali popraviti v obdobju 2000 – 2012. Podrobnosti so že zajete v zgoraj navedenih predlogih in mnenjih. [Pripravljeno 2015, dopolnjeno 2025] KAZALO 11 1 Uvod 11 2 Lokacija in upravljalec 13 3 Predpisi 13 3.1 Državni predpisi in predpisi lokalne skupnosti 13 3.2 Cerkvena navodila 16 4 Uvodna beseda o orglah 18 5 O nekdanjih orglah 19 6 Milavceve orgle ob izdelavi leta 1910 22 6.1 Predlog iz leta 1907 23 6.2. Potrditev predloga leta 1909 26 6.3 Sklenitev pogodbe z Ivanom Milavcem 30 6.4 Potek in zakljucek del 33 6.5 Orgelska omara 38 7 Kolavdacija 42 8 Nabava in namestitev elektricnega motorja 45 9 Prva svetovna vojna in odvzem pišcali 46 10 Nekaj tehnicnih podrobnosti 47 11 Vzdrževanje orgel pred obnovo 2015 48 12 Dosedanja prizadevanja za obnovo 48 12.1 Rudolf Novak, 1988 49 12.2 Martin Kares, 2006 56 12.3 Jurij Dobravec, 2006 57 12.4 Dalibor Miklavcic, 2011 62 12.5 Tone Potocnik 65 12.6 Angela Tomanic 65 12.7 Saša Frelih Mišo 67 12.8 Matjaž Ambrožic 68 12.9 Andraž Ristic, 2013 73 12.A Zapis obiska orglarja A 78 12.B Zapis obiska orglarja B 80 12.C Zapisi raznih orglarjev 81 PRILOGE 1 - okvirne mere in tloris kora 2 - položaj registrskih vrst, razpored prospektnih pišcali 3 - zvocni spektri posameznih pišcali vseh registrov (mp3 na zahtevo)