PODLISTEK. Marko in Tomaž. Spisal J. %. (Dalje.) MKaj pa si iuiel?" vprašuje Tomaž po5asi in previdno. ,,Pivo in sir" priznam polagoma. Kakšne obraze sta napravila pri teh besedab! Skoraj sem se sam ustrašil ob učinku mojih besed. Z enim skokora je bil debeli Čruvljaček na nogah, prevrgel črevijarski stoloc, v eni roki raztrgani firevelj, v drugi kladvo, pripravljen me napasti, tako je stal pred menoj, oči izbulil ter zijal v košarico. Njegov, šilu podoben nos, se je zibal kakor sraki rep, usta je imel odprta, nato je zatulil kakor mrjasec: »Kaj? pivo in sir? Sem ž njim!" Cisto drugafino podobo je nnredil dobri Tomaž; sub in dolg, kakor je bil, z vodenimi of-mi je gledal pri mojib besedab res pomilovanja vredno. Skarje 60 mn padle iz rok, evarske hlače je spustil v praii in kakor uničen je sedel na svo.jem stolu, roke so mu viselo brezdolno ob telcsu, iz prs se mu je izvil težek izdihljaj in z mokrim pogledom je stokal: *Pivo in Bir, sir in pivo, o je — o je!" Ze sem mislil, da bo oraed!el, ko priskoči, ali prav za prav se prikota debeli fcrevljarček proti meni, mo zgrabi za ramo ter zagrmi: ^Sem s pivoiir vražji škric, ali jaz te ubijeml" To je bilo resno, poznalo se je, kako divje je vrtel Srevelj. Med tem so je že tudi Tomaž malo zavedel, ©obral škarje se mi približal počasnih korakov, za- čel škarje sukati nad mojo glavo ter zarohnel s po časuim, votlo donečim glasom: ,,Duša pasja, kje imaš pivo -- drugaCe si dartes zadiijikrat komis grizel." Gospoda raoja. stvar je postala.resna, moj položaj jo bil nevaren in glas zapeljivca v mojih prsih se je vedno bolj oglašal. Zopet sem premagal skušnjavo ter začel pridigovati obeina grešuikoraa, ki sta irnola samo isio željo, kakor jaz sam, o poštenosti in zvestobi o v varstvo izrot-enih stvareh, o spoštovanju reči predstojnikov, višjih in drugih ljudij, sklicaval sem se na njihovo poštenost — vse pa6, kar mi je na um prišlo — a zaman. Ni bilo mogoCe rešiti pivo in sir. Med tem sem sg vedno bolj približeval da bi ušel; bilo mi je že vseeno, 5e najdeta stvari ali no, saj jaz bom nedolžen pri celi stvari. Tako sem premišljeval in opazil z veseljem, da je Crevljar črevelj nagnil in da so Tomažir Škarje odpadle ter si je pod vplivoru mnie zgovornosti moral večkrat ros obrisati. Ze sptu bil blizu vrat, Se korak, hitro primem za kljuko, kar mo zgrabi Marko za vrat in zarohni: -Ali kaj, lump, molfii in sem s pivom!" Z grozo sem opazil, da so tndi pri Tomažu boljša Custva zginila in kakor jek je stokal: -Sem s pivom. sem s pivom!'' Ostal sem trden. A zdaj je navil firevljarfiek" drcrge strune; popolnoma mirno in jako spretno začne razlagati, da je popolnoma nemogoče, da bi se Prancelj vrnil. Isto potrdi Tomaž. ^Skoda za pivo, ki >i se pokvq(rilo", roče pomiiovalno. Tem, goreMm proSnjam ln besedam se nisem mogel dalje vstavljati in udal som se, ker bi bilo res škoda za pivo, ako bi se pri tej vročiai pokvanlo. Zato ker som prinesel, sem smel prvi potegniti iz stckleničice ter vzeti najveSji kos si ra. Potem sta zopet onadva pila in tako smo uživali  v največji slogi in prijateljstvu dar božji. Ravno sem  zopet nastavil vrč, da bi storil predzadnji požirek, ko postajajo Tomažftve o6i, ki je sedel najbližje okna, vedno večje in večjt, njegovi lasje pa se skušajo posiaviti ,>o koncu. Pogledam skozi okno in — o groza — po poti navkreber koraka — Francelj. Skoro bi mi padel vr6 na tla, da ga ni zgrabil Marko ter pognal ostnnek po grlu, akoravuo ni bil na vrsti. — Kaj početi? — Zgrabil sem vrč in košarico ter — zginil.Marko in Tomaž sta zgrabila vsak za svoje delo ter znčela hitro mahati z rokarai, kakor bi Bog ve kako delala. Tomaž je odrezal namesto roba pol hlaCnice, Mnrko pa na celo mesto začel šivati krpo ter se mi, kai.or se mi je zdelo, potuhnjeno smejal; Tomaž ie pa samo obraCal roilo svoje vodene ofii k nebu, kakor bi tcžil Človeško hudobijo oblakom. Do vefiera sem se izogibal sobe in Franeeljna, kakor pes macke Ko vstopim, sta imela Marko in Tomaž pred seboj veliko skledo pefienib je(er :n v vsaki roki kos kruha ter se pridno mastila s prijotno večerjo. ,.No Skric, se Ti jih ljubi?" me  povabi Tomaž. Mene jo pošegetalo v nosu "n želodcu. zgrabil sem ostali kos krnha ter hitel, da bi ge kolikor mogoče veliko dobil. Vse je šlo imenitno, savrr-o Markova opomba, Skoda, da ni ve5 piva, mi je malo voselje skazila. Ko smo bili gotovi, ga vpraSam, od kod ima jetrce. _Od kod? — Kaj jaz vem;" rai odgovori 5revIjar, ^nek fantič jih je prinesel in ker nikogar ni bilo. sf-m jih vzel — no in dobre so bile, kaj ne!" Prl toli bpsodah se nasloni nazaj in se zagleda v prazno skledo. Meni se jo ja začelo Jasniti. To so bila jetra« ki jih je vajenec prinesel za Franoeljna. Na — lahkp nofi! :.^-.,m Nisem vedel, bi se smejal, ali se žalpstil zaradi drugega zločina, ki se je zgpdil naSemu korppralu. 'Oe se to zve, ppteni pač Bpg pomagaj!> Nobenemu Se nisem zinil p tem besede, bolj me je zanimalo, kako so s« ppravnali zaradi piva. «Kaj pa je rekel Francelj, ko je zapazil prazen yri in ostanke sira?" Nekako pomilovalno me ppgleda na moje beseSe fcrevljar; najbiž ni hotel iz usmiljenja dp raene povedati cele stvari. Kpnefinp, ko vidi, da že komaj Sakam, refie: -Ko je prišel, je seveda takoj vprašal za tebpj in za pivpm, in jaz sem čistp pp resnici poyedala in pri tem je «8istP pp resnicl" ppsebno nagla§al: dalje ni hptel . . t _Np, in pptem . . ?« ga silim. (Dalje prihodnjid.)