Večina zgodovinarjev in jezikoslovcev se strinja, da so se tako imenovane obrtne četrti, imenovane po poklicni dejavnosti naseljencev (vselej gre za kako storitev ali obrt, npr. Kobylniki 'konjarji', Kuchary 'kuharji', Szewce 'čevljarji', Woźniki 'vozniki', Zduny 'lončarji', Złotniki 'zlatarji'), pojavile že v srednjem veku v zgodnjem obdobju fevdalne Poljske države (10-12. st. po Kr.). Na področju starega Rudskega gospostva (kasneje Wieluńska dežela) se do sredine 16. st. omenja enajst obrtnih četrti. Pričujoča študija obravnava dva zagonetna toponima, Czastary in Dzietrzniki. Poklicno dejavnost naseljencev (sega na področje storitev) je moč natančno opredeliti: Czastary (orig. *Castary 'cestarji', lat. stratifices) in Dzietrzniki (orig. *Dzierżniki 'platnarji', lat. linifices). Nobenega razloga ni, da bi sprejeli Nobisovo hipotezo (2013), po kateri toponim izgubljene vasi Rekinczi označuje dejavnost oziroma poklic.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-0OGGRFTJ

COBISSID

66161506

Objavljeno

04.06.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Witczak, Krzysztof Tomasz, Sosnowski, Jan, Sadziński, Witold (2017). Drei rätselhafte Ortsnamen der weluner Landes. Slavistična revija, letnik 65, številka 4, str. 593-610. URN:NBN:SI:DOC-0OGGRFTJ from http://www.dlib.si

MLA:

Witczak, Krzysztof Tomasz, Sosnowski, Jan, Sadziński, Witold. "Drei rätselhafte Ortsnamen der weluner Landes." Slavistična revija letnik 65. številka 4 (2017) str. 593-610.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OGGRFTJ>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)