ISSN 7704-0198
Ç . .	____
Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!*
•	Trojna uporabnost
•	3 ali 6 sedežev Izbira je Vaša.	Goipodoraka
•	Bogata serijska oprema vozila
■I)OTÍMMWimdl«]itoaúitewlomi!ibwtopneEaDDV^
Dominko d.o.o.. Zadružni li« 8,2251 l>tiii _TEL.; 02/788-11-50_
vOV°
čas je za SPRINTER!
Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10
Ptuj, 27. decembra 2001, letnik LIV, št. 52 - CENA 190 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Ena sama dobrota nas je
L
eto se poslavlja, vrstijo se zaključki po delovnih organizacijah, drušfvih, zbirajo se drus~ine, ugotavljanja doseže-J nih uspehov; je čas, ko se poudarjajo pozitivne značilnosti enoletnega dela, čas, ko tudi vsak pri sebi nehote preleti v mislih enoletno obstajanje, povezano z uspehi, problemi, neprijetnostmi, žalostjo in radostjo, novimi spoznanji, pa naj so boleča ali prijetno ohrabrujoča. In iz leta v leto se nabirajo plusi in minusi.
Da pa tisti, ki so v svojih letih velikokrat negativno seštevali, ne bi ob blagoslovljenih praznikih in ob novem letu bili sami, je tu družba, ki s svojimi najrazličnejšimi dobrodelnimi organizacijami deli dobroto. Pa se v decembru vrstijo dobrodelni koncerti, najrazličnejše prireditve, zbiranja prostovoljnih prispevkov z namenom pomagati tistim na dnu, ki nimajo služb, in kot je dejal župan neke večje slovenske občine, da otroške očke ne bi bile žalostne, ker jim pač njihovi starši ne morejo zagotoviti želenih darilc ob praznikih.
Prepričan pa sem, da večina od stotisočglave množice slovenskih nezaposlenih ljudi iz ponosa in gneva ne išče pomoči v dobrodelnih ustanovah in pri najrazličnejših dobrotnikih, temveč v skromnosti in pomanjkanju bije svoj vsakdan ter bolj ali manj po tihem benti nad svojo usodo in nad tistimi, ki mu to usodo krojijo. Od občin do države bi lahko več naredili za gospodarski razvoj in za zaposlovanje.
Ker je to zadnji uvodnik v tem letu, vsem bralcem Tednika želim, da bi v naslednjem letu v našem časopisu prebrali čimveč ohrabrujočih člankov, čimveč dobrih novic in da bi bil ob koncu naslednjega leta seštevek plusov in minusov vprid prvim.	'^---"'l—
Naj bo leto 2002 uspešno!

Veselo in razigrano v praznični čas!
Foto: Majda Goznik
EVROPSKA MONETARNA UNIJA / OD 1. JANUARJA EVRO
Do 28. februarja dvojna gotovina
Ko bomo po novem letu 2002 potovali v države Evropske unije, bomo potrebovali samo eno denarnico. Doslej je bilo potrebno za obisk več držav vzeti s seboj po nekaj njihovega denarja, če ne za kaj drugega, vsaj za cestnino ali kakšno osvežitev ob cesti. Od 1. januarja 2002 pa bo v 12 državah evropske unije veljal samo evro. Te države so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija.
Države evropske monetarne unije ocenjujejo uvedbo evra kot enega največjih izzivov tretjega tisočletja. Njegova uvedba je pomembna tako za države znotraj evropske monetarne unije kot za države, ki se pripravljajo na vstop v Evropsko unijo ali z njenimi državami kakorkoli gospodarsko sodelujejo. Za Slovenijo je uvedba evra pomembna, ker ga uvajata severna in zahodna soseda, pa tudi zaradi tega, ker z državami Evropske unije slovensko gospodarstvo zelo tesno sodeluje. Prehod na fizično uporabo nove evropske valute bo nekoliko mehkejši, ker je evro
v obračunski uporabi že od leta 1999 in se je gospodarstvo nanj navadilo. Državljani bomo za nakupe v kateri od 12 držav v naših menjalnicah pač dvigovali evre, nič več šilinge, marke, lire in podobno.
Med letom so že vrabčki na vejah čivkali o tem, da je modro devize v "nogavicah" pred koncem leta naložiti v eno od slovenskih bank. Te bodo devizne vloge "preko noči", brez kakršnihkoli stroškov varčevalcev, preračunale na novo evropsko valuto. Ce pa pologa na banko niste opravili, brez panike, saj bo mogoče tudi v evropskih drža-
vah še nekaj časa kupovati za njihovo staro valuto. V večini držav bo veljala do 28. februarja tako imenovana dvojna gotovinska faza. Vendar ne v vseh državah enako. V Franciji bo vzporednega plačevanja konec 17. februarja, na Irskem 9. februarja, medtem ko bo Nizozemska souporabo dosedanje valute ukinila že 28. januarja. V sosednjih Avstriji in Italiji, pa tudi v Nemčiji in drugih državah monetarne unije pa lahko "skrite" devize še vnovčimo do konca februarja. Pri tem bodimo pripravljeni, da nam bodo drobiž skoraj zagotovo vrnili v evrih. Tudi cene na artiklih bodo navedene v evrih, za lažji prehod pa še nekaj časa, manj opazno, tudi v domači valuti.
Menjalni tečaj med evrom in nacionalnimi valutami držav je bil določen na dan 1. januarja 1999. Bankovce in kovance ste zagotovo že videli v časopisju ali na televiziji, podrobno pa se
bomo z njim seznanili takoj po novem letu, ko ga bo mogoče dobiti tudi v naših menjalnicah. Bankovci so izdelani v vrednostih 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov in bodo enotni v vseh državah. Izdelani so na posebnem papirju in imajo številne varnostne elemente, ki bodo otežili delo ponarejevalcem. Novi kovanci so izdelani v osmih vrednostih, in sicer za 1 in 2 evra ter po 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov. Medsebojno se razlikujejo po teži, materialu, barvi in debelini, po različnih robovih pa bodo prepoznavni tudi slepim in slabovidnim. Za razliko ob bankovcev kovanci ne bodo enaki v vseh državah monetarne unije, temveč bodo oblikovani tako, da bodo imeli enako sprednjo stran, zadnja stran pa bo oblikovana z nacionalnimi simboli. V obtoku bo torej 96 različnih kovancev, ki pa bodo zakonito plačilno sredstvo v vseh 12 državah unije.
Kot napovedujejo ekonomisti
in politiki, bo imela uvedba evra veliko ekonomskih in političnih posledic. Makroekonomisti napovedujejo pozitiven učinek odprave deviznotečajnih tveganj, krepitev enotnega trga in večje investiranje v območje evra. Na mikroekonomski ravni se bodo olajšale čezmejne transakcije, olajšana bodo potovanja, preglednejše bodo tudi cene storitev in blaga. Pri tem pa ne gre računati, da se bodo cene na celotnem območju denarne unije poenotile, saj bodo države še vedno podvržene različnim stroškom. Sicer pa tudi danes niti na območju Slovenije ne moremo govoriti o enakih cenah.
Domači denarni strokovnjaki menijo, da je uvajanje evra za številne Slovence še vedno velika uganka. Ko se bomo že v naslednjih dneh z njim soočili tudi v praksi, ga bomo kaj hitro sprejeli za "svojega", kot doslej šilinge, marke in druge valute. Nenazadnje imamo z menjavo denarja tudi znotraj lastne države kar bogate izkušnje. Več kot zagotovo pa se bomo evra navadili do leta 2005 ali 2006, ko naj bi tudi pri nas zamenjal nacionalno valuto-tolar.
J. Braiii
Mni€ IN V€LIK€«
.. .. VCLInH	C urfttrtftk 97. rWftmhrA Ah 17. uri
BOZICNO-NOVOL€TNn PRIR€DIT€V
v četrtek, 27. decembra, ob 17. uri v športni dvoroni v Gorišnici
Organizator: Diužbo Radlo-Tednik PluJ
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
KOMENTIRAMO
LOKALNA SAMOUPRAVA: Trezna presoja, lokalne ali parlamentarne spletke?
STRAN 3
REPORTAŽA
PTUJ: Romanino drugo rojstvo
STRAN 6
ČRNA KRONIKA
POLICIJA OPOZARJA: Petarde in rakete so nevarne
STRAN 9
PO NAŠIH OBČINAH
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU: 99 let Elizabete Fekonja
STRAN 10
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA KMETIJSKEGA KOMBINATA, d.d.
STRAN 16
9770040197039
PTUJ / S 33. SEJE MESTNEGA SVETA
Proraiun "brez rezerve"
MANJKATA DVE MILIJARDI TOLARJEV ZA NUJNA VLAGANJA V OSNOVNOŠOLSKI PROSTOR * ŽUPANOV "OPOMIN" MESTNIMA ČETRTIMA LJUDSKI VRT IN CENTER
V dobrih šestih urah so ptujski mestni svetniki končali razpravo o to~kah dnevnega reda 33. seje, ki je bila 21. decembra. Najdlje so se zadržali pri razpravi osnutka odloka proračuna, ga prekvalificirali v predlog in ga sprejeli v višini okrog 4,2 milijarde tolarjev. Sprejeli so tudi osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana mestne občine Ptuj v delu, ki se nanaša na odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju mestne občine, na navezovalno in priključno cesto in za center za ravnanje z odpadki Gajke.
Od drugih točk je bilo za javnost zanimivo imenovanje direktorja Gledali{~a Ptuj. Soglasno so sprejeli sklep o sporazumni razre{itvi Sama M. Strelca kot dosedanjega direktorja, na predlog komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja pa niso imenovali novega direktorja, temveč za dobo devetih mesecev - od 1. januarja do 30. septembra 2002 - vr{ilca dolžnosti direktorja. To nalogo bo s polno podporo sveta in strokovnega sveta gle-dali{ča opravljal dipl. režiser iz Maribora Rene Maurin.
Ker v predhodni obravnavi osnutka proračuna na delovnih telesih ni bilo bistvenih predlogov za njegove spremembe, so se svetniki odločili za sprejem po hitrem postopku. Proračun za leto 2002 je ptujski župan Miroslav Luci oznaničil kot "proračun brez revzerve". Pri tem pa poudaril, da mestna občina Ptuj ni zadolžena, v prihodnje pa bo posku{ala del naložb uresničiti tudi z najetjem kreditov. V tem trenutku to {e ni mogoče, saj delitvena bilanca {e ni podpisana.
Proti postopku hitrega sprejemanja proračuna je bil svetnik SNS Miroslav Letonja in razpravo označil kot farso. Napovedal je vložitev spora pri upravnem sodi{ču, saj naj bi bilo petkovo sprejemanje proračuna "nedemokratično, kot je tudi {e vse polno reči v tej sobi". Ogorčen je bil tudi, ker se noben predlog SNS ni upo{teval pri sestavi novega proračuna. Spomnil je tudi na postavitev spominskega obeležja na Vi-čavi, župan Luci pa je odgovoril, da "nismo za to, da bi odločali o spominskem obeležju". Podžupan Milan Cucek je napovedal, da bodo pobudo posredovali dru{tvu veteranov.
Proti hitremu postopku sprejemanja proračuna je bila tudi Anka Ostrman (ZLSD), ki je ob svetnikih Emilu Mesariču (LDS) in Milanu Petku (SDS) zgrožena ob odprtem pismu ravnateljev osnovnih {ol, "da mi svetniki ne bomo zagotovili na-{im otrokom enakovrednih pogojev za izobraževanje, kot jih imajo drugod v Sloveniji". Poleg tega je opozorila tudi na dejstvo, da je proračunski denar po četrtih neenakomerno porazdeljen. Mestna četrt Ljudski vrt je na primer v leto{njem proračunu bila udeležena z 10 milijoni tolarjev, v proračunu za leto 2002 pa je ni.
V LDS ocenjujejo novi proračun pozitivno, je okoljevars-tveno naravnan. Pozitivno tudi
ocenjujejo investicije na področju {porta - v atletski stadion. Moti pa jih, da za osnovno{ol-stvo v mestni občini Ptuj nismo uspeli zagotoviti denarja za vlaganja v OŠ Olgo Meglič in Ljudski vrt. Za leto 2002 so v proračunu mestne občine zagotovljena le sredstva za gradnjo podružnične OŠ Grajena.
V listi KS mesta Ptuja ugotavljajo, da je premalo denarja za infrastrukturo. V SLS + SKD menijo, da bi morali več denarja zagotoviti za subvencije v kmetijstvu, pa tudi za dominikanski samostan niso uspeli zagotoviti niti polovico od predvidenih sredstev. Zeleni Slovenije so prepričani, da ker proračun ne zagotavlja denarja za vse potrebne naloge, bi morali pridobiti več sredstev iz drugih virov - poleg državnih tudi mednarodnih skladov.
OD ŠOL LETOS LE GRAJENA
Ker je občina Ptuj v preteklosti preveč denarja vlagala v izgradnjo zunanjih {olskih in drugih objektov, ki jih je z delitvijo občin izgubila, ji je zmanjkalo sredstev za gradnjo v samem Ptuju. Problemi se kažejo sedaj, ko bi morali zagotoviti denar za prehod v devetletno izobraževanje. Za vse te namene bi morali v mestni občini zagotoviti dve milijardi tolarjev, torej polovico proračuna leta 2002. Država je pripravljena sofinancirati dograditev dveh {ol, vendar le, če bodo denar zagotovili tudi v ptujskem proračunu, tam pa tega denarja za leto 2002 vsaj za zdaj ni videti.
Proračun mestne občine Ptuj za novo poračunsko leto je naravnan tako, da so vsi svetniki po malem nezadovoljni. S posameznimi amandmaji so v nadaljevanju proračunske razprave sicer dosegli delno, a zanemarljivo prerazporeditev sredstev. Nekaj več sredstev bo tako prejel projekt tretjega življenjskega obdobja, postavka "Veseli december" se je z zneskom 500 tisoč tolarjev ponovno vrnila v proračun, milijon tolarjev je v postavki "prireditve in akcije" rezerviran za arhiviranje in pripravo programa lokalne TV Ptuj. Anka Ostrman (ZLSD) je vpra{ala, ali bo Bistra {e naprej delala pri pripravi dolgoročnega občinskega razvojnega programa, ker v predlogu proračuna te postavke več ni. Milana Križeta (ZLSD) pa je zanimalo, glede na to, da Bistra dela tudi za druge občine, ali je resnično potrebno zagotavljati financiranje v sedanjem obse-
gu v proračunu mestne občine. Petra Pribožiča (Nova Slovenija) zanimajo učinki Bistre za razvoj Ptuja; na zunaj namreč niso vidni.
Za novo reševalno postajo na Ptuju bo potrebno zagotoviti 71 milijonov tolarjev, pri investiciji pa naj bi sodelovale vse ob~ine na Ptujskem, ker so pokazale zanimanje za ureditev pogojev za delo nujne medicinske pomoči.
Cetrtim so v proračunu vrnili 50-odstotni odvzeti delež za pospeševanje športa in kulture. Za gradnjo dialize naj bi v obdobju do leta 2005 iz proračuna mestne občine zagotovili 20 milijonov tolarjev, to pa po vsej verjetnosti ne bo enkrat višji znesek, kot ga bodo prispevale druge občine za to investicijo.
Za takšen znesek se je namreč obvezal ptujski župan Miroslav Luci, ki je v zvezi s tem podpisal dogovor z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom.
Na koncu večurne razprave so ptujski mestni svetniki sprejeli predlog proračuna za leto 2002 skupaj s programom prodaje občinskega premoženja za leto 2002, programom prodaje stvarnega premoženja in programom prodaje nezazidanih stavbnih zemljišč za proračunsko obdobje 2002-2003.
KONČNO DOKUMENT O HITRI CESTI IN GAJKAH
Končno so si lahko najbolj
zaskrbljeni svetniki mestnega sveta, ki prihajajo iz vrst LDS, oddahnili, kajti strokovne službe so pripravile potreben osnovni dokument za del sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana, ki se nanaša na odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju mestne občine Ptuj, ter navezovalne in priključne ceste mesta Ptuj ter centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji. K dokumentu je pridobljenih že devet soglasij, vsa so pozitivna (pri ministrstvu za kulturo je sicer prišlo do manjšega popravka), manjka le še soglasje ministrstva za kmetijstvo. Pričakovati je, da bo to prišlo v kratkem, in bo že v januarju 2002 mogoče sprejeti predlog sprememb in dopolnitev prostorskega plana. Še prej pa bo morala svoj blagoslov dati vlada.
Prostorski dokumenti so osnova za nadaljnje aktivnosti pri pripravi omenjenih investicij v okviru gradnje odseka hitre ceste Hajdina - Ormož na območju mestne občine Ptuj. Peter Pribožič (Nova Slovenija) je vprašal, ali bo osemenjevalni center na Ormoški lahko nadaljeval delo, ker se mu trasa hi-
tre ceste zelo približa, in kaj se bo rušilo. Stanislav Napast iz
skupne uprave občin je povedal, da so rušitve predmet lo-kacijskeg načrta, da pa je za osemenjevalno središče že predvidena nova lokacija.
Konrad Rižnar (LDS) pa je mestni svet seznanil, da s prostorskim dokumentom še ni bil seznanjen projektni svet za izgradnjo centra za ravnanje z odpadki Gajke, kar je povzročilo nejevoljo tudi četrtnega sveta Jezero. Župan Miroslav Luci pa je ob tej razpravi napovedal, da bodo takoj, ko bodo dobili soglasje za Gajke, pričeli iskati novo lokacijo za odlagališče.
Župan Luci je tudi poslal dopis mestnima četrtima Center in Ljudski vrt, v katerem ju je pozval, da naj spoštujeta sprejeti odlok mestne občine Ptuj o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelskega distribucijskega sistema KTV Ptuj, saj bo moral kakršnekoli odločitve, ki jih bosta sveta sprejemala v nasprotju s tem splošnim aktom, zadržati, na nezakonitost pa opozoriti tudi pristojno ministrstvo za lokalno samoupravo.
MG
PTUJ / DOBRO POSLOVANJE MLEKARSKE ZADRUGE
Letos 28,6 milijona litrov mleka
Med letom smo poročali, da je prireja mleka v Mlekarski zadrugi Ptuj kljub suši in pomanjkanju krme nenehno ras-tla. Trend povečevanja prireje se je nadaljeval tudi jeseni, zato v zadrugi pričakujejo, da bo do konca leta dosegla dobrih 28,6 milijona litrov. Poleg rasti prireje je že nekaj let opazna koncentracija na posameznih kmetijah, tako da se je njihovo število zmanjšalo že na 880. Prevzem mleka poteka dnevno na 184 zbiralnicah, od tega je 98 skupnih in 86 individualnih; slednje so na kmetijah, ki dosegajo dnevno prirejo nad 200 litrov mleka.
Kljub vse ostrejšim pogojem gospodarjenja še vedno velja zadružno načelo solidarnosti, saj se v 13 skupnih zbiralnicah zbere samo do 100 litrov mleka dnevno in bi jih morali že zdavnaj zapreti, če bi upoštevali zgolj ekonomske kriterije.
V zadrugi so zelo zadovoljni s kakovostjo mleka, ki je iz leta v leto višja in povsem na evropskem nivoju. Povrečje vsebnosti maščob znaša 4,12 odstotka, poprečje vsebnosti beljakovin pa 3,38 odstotka. Higiena mlaka je na zavidljivi ravni, saj ga je kar 90 odstotkov uvrščenega v ekstra kakovostni razred, kar pomeni, da vsebuje manj kot 50 tisoč mikroorganizmov v mililitru. Dobrih sedem ostrotkov mleka je v prvem kakovostnem razredu z vsebnostjo od 50 do 100 tisoč mikroorganizmov, le dva odstotka pa vsebujeta več kot mejnih 100 tisoč mikroorganizmov. Po vsebnosti somat-skih celic je stanje podobno, saj kar 96 odstotkov mleka vsebuje manj kot 400 tisoč teh celic v mililitru.
Prihodnje leto bo Mlekarska zadruga slavila desetletje svoje samostojne poti. Primerjava za začetnim letom 1992 je nadvse zanimiva in odraža hitre spremembe v strukturi slovenskega kmetijstva. Leta 1992 je oddajalo mleko še 2.520 kmetij, letošnjega novembra le še 860. Takratna prireja je dosegla 17,6 milijona, letošnja bo za 11 mi-
lijonov litrov mleka večja. Število zbiralnic se je s tedanjih 112 povzpelo na današnjih 186, v glavnem v prid posameznim zbiralnicam na kmetijah.
Drastične spremembe so se v tem obdobju dogodile v kriterijih za ovenjevanje kakovosti mleka. Danes veljajo na tem področju evropski pravilniki in zato bistvenih sprememb v prihodnje ni pričakovati. So pa zaostreni kakovostni kriteriji eden izmed vzrokov, da se je število mlečnopridelovalnih kmetij zmanjšalo kar za dve tretjini.
Direktorja Mlekarske zadruge Draga Zupaniča smo povprašali, čemu je mogoče pripisati takšen porast prireje in občuten dvig kakovosti mleka.
"Predvsem bi izpostavil nenehno izobraževanje proizvajalcev mleka, ki je bilo od ustanovitve specializirane zadruge v letu 1992 zelo intenzivno. V tem času so se dogodile največje strukturne spremembe na kmetijah in največji premiki v kakovosti mleka. K vsemu je pripomogla dobra organiziranost zadruge, dobro delo zaposlenih, upravnega in nadzornega odbora. Gre tudi za veliko zaupanje članov v svojo zadrugo, ki postaja iz leta v leto kapitalsko močnejša in svojim članom ne nudi zgolj strokovnih storitev, temveč jim pomaga pri nakupu gnojil, semenskega materiala, zaščitnih
sredstev in živinske krme. Vse to zadruga nabavlja po grosisti-čnih cenah, dostavlja naposre-dno na kmetije svojih članov in jih ob tem še brezobrestno kreditira za obdobje šest do deset mesecev. Tudi letos smo svojim članom pomagali premostiti posledice suše z nabavo merkantilne koruze, ki smo je uvozili iz Madžarske 1.100 ton, ob tem pa nabavili še 250 ton pesnih rezancev. Predvsem v poslovanju z minimalnimi stroški je velika prednost specializirane zadruge."
Kaksno bo torej letošnje poslovanje zadruge?
"Celotni prihodek bo dosegel 2,2 milijarde tolarjev. Od tega bo nekaj nad 300 milijonov predstavljalo trgovsko blago, ostali del prihodka pa je promet z mlekom. V zadrugi je samo pet zaposlenih in to je še ena od prednosti specializirane Mlekarske zadruge.
Tudi v naslednjem letu bo zadruga nadaljevala uveljavljeno politiko. Še intenzivneje bomo pomagali svojim članom, saj je prav v tem naše osnovno poslanstvo. Clanom smo že poslali vprašalnik, na osnovi katerega bomo ugotovili njihove potrebe po semenskem materialu, zaščitnih sredstvih in gnojilih, da lahko načrtujemo nabavo ustreznih količin. Kot doslej bomo ves ta material brezobrestno kreditirali in ga dostavili na dvorišča kmetij."
Tudi v Sloveniji že govorimo o mlečnih kvotah; gre za omejevanje prireje mleka. Kakšne informacije o tem imate v Mlekarski zadrugi?
"To je vprašanje bližnje prihodnosti, ki pa naše člane zelo skrbi. Mlečne kvote bodo predpisane za celotno državo in seveda za vsako kmetijo posebej. Že te dni je morala Slovenija
Evropski uniji predložiti pisno zahtevo o količini mleka, ki jo bo lahko proizvajala znotraj skupnega trga. Pri tem naj bi veljali rezultati prireje v obdobju 1995-1999, ko je bila naša tržna prireja mleka razmeroma nizka, letošnja bo dosegla okoli 470 milijonov litrov in je rezultat skoraj 10-odstotne letna rasti v zadnjih nekaj letih. Slovenski pogajalci, ki se bodo pogajali za 560 milijonov litrov letne prireje, bodo imeli zato dokaj težko delo, upajmo pa, da bodo pogajanja uspešna. Težko si namreč predstavljamo kmetije v največjem razvojnem obdobju ali kmetije, ki so kakorkoli zadolžene, pa bi morale sedaj prirejo mleka omejevati."
Dejali ste, da so uspehi prireje mleka tudi rezultat izobraževanja kmetovalcev. Boste tradicionalne oblike izobraževanja izvedli tudi letošnjo zimo?
"Tudi letošnji zimski čas bomo izkoristili za izobraževanje. Termini so že določeni; začeli bomo 3. januarja in nadaljevali vse do sredine februarja. Teme predavanj bodo zanimive in aktualne. Govorili bomo o zdravstvenem stanju krav molznic s poudarkom na mastiti-su, nova tema bo ekonomika prireje mleka na naših kmetijah, članom pa bomo ponovno podrobno predstavili delovanje zadruge in novosti, ki nas na področju mlekarstva čakajo v naslednjem letu. Želimo, da so naši člani čim bolj oboroženi z znanjem in popolnimi informacijami.
Ob koncu pogovora bi želel prek Tednika vsem članom za-želeti čim bolj plodno leto 2002, uspešno delo na njihovih kmetijah, čim manj težav in čim več namolzenega mleka."
J. Bračič
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
CAS ODLOČITEV O BODOČI LOKALNI SAMOUPRAVI
Trezna presoja, lokalne ali parlamentarne spletke?
Leto 2002 bo odločilno za bodočo obliko in vsebino slovenske lokalne samouprave. Državni zbor mora s spremembo ustave ustvariti pogoje za ustanovitev in delovanje pokrajin, odločiti mora o načinu financiranja občin in stopiti na tanek led ustanovitve ali neustanovitve nekaj nad 50 novih občin. Sedanja vladna koalicija je v pogodbo zapisala, da ne bo dopustila ustanavljanja občin, ki ne izpolnjujejo osnovnih pogojev, med katerimi je na prvem mestu 5 tisoč prebivalcev. Toda med sedanjimi 192 občinami jih je kar polovica takih, ki ne izpolnjujejo pogojev, pa jim je državni zbor pogledal skozi prste in jih ustanovil. Bo tokrat drugače?
Te dni po vsej državi potekajo razprave na zborih občanov in tistih občinskih svetih, pri katerih se del obmo~ja ob~ine poteguje za izlo~itev in ustanovitev svoje lokalne skupnosti. Na na{em območju naj bi se zmanj{ala ob~ina Lenart za nove ob~ine Voli~ina, Sv. Jurij in Sv. Trojica. Iz ormo{ke ob~ine bi radi od{li krajani Sredi{~a in Sv. Tomaža, iz občine Gori{ni-ca Cirkulančani in iz občine Videm Leskovčani. Vsi so poslali vloge državnemu zboru, ta pa je v decembru povpra{al občinske svete, če se s pobudo dela svojim občanov strinjajo. Večina občinskih svetov bo poslala pozitivno mnenje; nekateri s figo v žepu, drugi z odkritim sta-li{čem, da bi bili veseli, ko bi določena območja sedanje občine v bodoče skrbela sama zase. Končno besedo bo imel državni zbor, kjer se od prej{njega zelo odločnega stali{ča proti novim
občinam v zadnjem času stvari obračajo v drugo smer.
Nastopi poslancev dajejo slutiti, da je v koalicijskih vrstah tudi glede bodoče lokalne samouprave veliko trenje. Stranka SLS + SKD je že po naravi naklonjena podeželskim, tudi novim ob~inam, saj je v njej velik del njene volilne baze. Poslanci LDS so razdeljeni na zagovornike in nasprotnike novih ob~in, stali{~e drugih dveh pozicijskih strank je nekoliko manj znano. Opozicija je vsekakor za nove ob~ine in že vse od zadnjih parlamentarnih volitev odkrito podpira odcepitvena in ustanovitvena prizadevanja posameznih obmo~ij. Nastajanje novih ob~in bi lahko zavrl spremenjen zakon o njihovem financiranju, vendar bo, kot vse kaže, tudi tu prevladalo mnenje, da ga ne gre bistveno zaostriti in ob~inam zmanjšati koli~ine odmerjenih sredstev,
Izvedeli smo
ZA PROMOCIJO NA NACIONALNI RAVNI
V organizaciji predsednika Turističnega društva Ptuj Albina Piska je bila 20. decembra v ptujski Mestni hiši tiskovna konferenca, na kateri so govorili o pomenu mednarodnega tekmovanja Narodi v razcvetu in celega projekta za varstvo okolja in o širitvi projekta v Sloveniji. Ptuj se je letos že tretjič uvrstil v finale tekmovanja in prejel bronasto priznanje. Ptuj se je odmevno predstavil z nastopom pred žirijo, diapozitivi in filmom ter tudi s svojo stojnico. Ptuj si je z dosedanjimi rezultati naložil nalogo širše promocije tega projekta na nacionalni ravni. V letu 2002 naj bi na Ptuju organizirali delavnice za najboljše v vseslovenskem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna, v okviru katerih naj bi se tudi ža pričeli pripravljati na sodelovanje v mednarodnem projektu Narodi v razcvetu. Na tiskovni konferenci so se tudi zahvalili vsem sponzorjem s Ptujskega, ki so s sredstvi podprli udeležbo predstavnikov Ptuja na letošnjem finalu v Shenzhenu na Kitajskem. Vseh je bilo 44.
PROSLAVA DNEVA SAMOSTOJNOSTI
Sinoči je bila v ptujskem gledališču osrednja proslava ob dnevu samostojnosti v mestni občini Ptuj. S koncertnim programom je sodeloval Pihalni orkester Ptuj, zbrane pa je nagovoril župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci.
PODPIS POGODBE O ŠTIPENDIRANJU
Mestni hiši na Ptuju bo danes od 13.30 uri svečan podpis p ogodbe o štipendiranju v šolskem letu 2001/2002.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
V:
Četrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Goniči živine iz serije Bonanza.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Najprej bo novoletno poslanico izrekel ptujski župan Miroslav Luci, zatem bodo svoje želje ob novem letu predstavili nekateri Ptujčani. Sledilo bo več prispevkov: o letošnji udeležbi Ptuja v finalu mednarodnega tekmovanja "Narodi v razcvetu", o knjigi Glas-bilarstvo na Slovenskem dr. Darje Koter, Disko kraljica je naslov knjige izpod peresa Silvestra Vogrinca, Nova spoznanja so zajeta v knjigi Ivana Pšajda, Branko Gorjup se predstavlja z novo razstavo, najboljši športniki so obiskali ptujskega župana, Društvo upokojencev Ptuj je organiziralo prednovoletno srečanje svojih najstarejših članov, Božiček je v spremstvu miss Slovenije 2001 Rebeke Dremelj obiskal otroški oddelek ptujske bolnišnice, preden pa bomo z glasbo vstopili v novo leto, si bomo lahko ogledali še božične in novoletne voščilnice 20. stoletja.
MG
saj to v letu lokalnih in pred-sedniškh volitev pa~ ni modro dejanje.
ZAKAJ ŽELJE PO NOVIH OBČINAH
Razlogi, zakaj želijo posamezna obmo~ja sedanjih ob~in na svoje, so transparentni. Znotraj ve~jih okolij se po~utijo odrinjene s svojimi problemi. Nasprotja so toliko bolj kri~e~a, kolikor bolj neenakomerno je razvita ob~ina. V ob~inah, ki združujejo ravninska in manj razvita hribovita obmo~ja, se tako stanje z vso ostrino odraža tudi v odnosih na sejah ob~in-skih svetov. Medtem ko svetniki z razvitejših obmo~ij o~itajo nerazvitim previsoko investicijsko porabo, so slednji prizadeti, ker se še vedno borijo za osnovne življenjske dobrine, kot so vodovod in za silo prevozne ceste. "Ce bi bili sami svoj gospodar," so prepri~ani, "bi s po-mo~jo države bolje poskrbeli za svoje probleme."
V tem prepri~anju jih potrjuje praksa, saj so male ob~ine, ustanovljene v prvem ali drugem mandatu, poskrbele za hiter razvoj. Ob tem se obnašajo zelo var~no in velik del prora-~una usmerijo v nujne investicije, medtem ko se velike ob~ine že ponašajo z zunanjim bliš~em, razkošnimi ob~inskimi pala~a-mi, visokimi sejninami, številnim upravnim aparatom. Take ob~ine v svojih bogatih ob~inskih sobanah tudi težje prepri~ajo morebitne državne obiskovalce, da jim je potrebna ob~utnejša pomo~ pri realizaciji posameznih projektov na "pozabljenih" obmo~jih.
S POKRAJINAMI DO DECENTRALIZACIJE
Z oblikovanjem pokrajin bomo presekali sedanje stanje velike koncentracije oblasti in kapitala v Ljubljani, so prepri-~ani v Združeni listi socialnih demokratov, ki je v za~etku decembra organizirala v Ptuju posvet na to temo in v izhodiš~ih zapisala, da "primerjave razli~-nih kazalcev stopnje razvitosti posameznih obmo~ij v Sloveniji kažejo, da so razlike vse ve~je in ni~ ne kaže, da bi se stanje spreminjalo na bolje. Kazalci stopnje razvitosti so posebej neugodni za Pomurje in Podravje. V obeh pokrajinah je pri~akovana življenjska doba za 3 leta krajša od povpre~ne slovenske. K takemu stanju je veliko prispevala tudi hitra in intenzivna centralizacija oblastnih in gospodarskih funkcij ter kapitala. Cas je, da smer razvoja obrnemo, da se lotimo organizacije pokrajin."
Trditev bo zagotovo držala, zatakne pa se že pri prvih pogovorih o pokrajinah: koliko jih bo, kje bodo sedeži, bo sedež ene od njih tudi v našem mestu? Poslanec v državnem zboru Bojan Kontic je v svojem uvodu dejal, da naj bi bilo pokrajin med 12 do 15. Trdno je prep-ri~an, da so pokrajine razvojna priložnost predvsem v združeni Evropi. Z njimi bomo zagotovo zmanjšali razvojne razlike, saj bomo s tem decentrirali državo in del njenih funkcij prenesli na pokrajine. V svoji razpravi se je nagibal k temu, da ~e bi bilo pokrajin 15, potem bi svojo dobilo tudi "njegovo" Velenje in "naš" Ptuj.
Boris Sovic, mariborski župan, gleda na to vprašanje, razumljivo, nekoliko druga~e. V njegovem stališ~u ni ~utiti zgolj želje po veliki pokrajini Podrav-je, pa~ pa tudi argumente, kako bodo pokrajine funkcionirale v Evropski uniji. Nasproti našim malim bodo stale mo~ne pokrajine oziroma dežele v sosednjih državah, ki štejejo tudi po milijon prebivalcev. Gre za to, da se v združeni Evropi za razvojna sredstva pogajajo neposredno pokrajine in ve~je že imajo svoje predstavnike v Bruslju, kjer se o vsem odlo~a. Glas maj-
združevanja ob~in, vendar so te v prejšnjem obdobju verjetno že opravile dobršen del svojega posla, ko so poskrbele za razvoj komunalne infrastrukture, kar najbolj intenzivno po~nejo naše ob~ine.
Clan delegacije, ki si je ogledala delovanje ob~in na Nizozemskem, tajnik ob~ine Žetale Jože Krivec, pripoveduje, da imajo tam relativno velike ob-~ine z velikim številom uradnikov. Ob~ina z 20 tiso~ prebivalci ima 100 zaposlenih, vendar je potrebno povedati, da opravlja
Občine se ukvarjajo predvsem s komunalnimi problemi.
hnih, ekonomsko in s številom prebivalcev šibkih, se bo težje slišal. Slovenija je torej zrela za dve, tri pokrajine, toda v njih bo težko najti skupna stališ~a in zaradi raznolikosti v stopnji razvoja soglasja o prioritetah. Kakšna bo prihodnja usoda slovenske lokalne samouprave, je težko napovedati, prav tako usodo pisma o nameri za ustanovitev pokrajine Spodnje Podravje, ki ga je podpisalo 15 ob~in na Ptujskem.
Na omenjenem posvetu se je razprava usmerila v skupno mnenje, da smo pri ustanavljanju preštevilnih ob~in naredili napako, da pa sedaj napake ne smemo ponoviti z ustanovitvijo premalo pokrajin.
KAJ MENI STROKA
Dr. Janez Smidovnik, ki je
doktoriral iz teme o lokalni samoupravi, je za Ve~er dejal, da je "tudi regionalni problem vzrok za kaoti~no nastajanje ob~in, saj so ljudje ugotovili, da je ob~ina edini instrument, preko katerega je mogo~e kaj storiti. Ce bi se isto~asno gradile ob~ine in pokrajine, bi bilo druga~e, saj bi morali ra~unati s tem, kaj v razvojnem smislu premore pokrajina. Ker se to ni zgodilo, so se pognali v ustanavljanje ob~in. Ponekod se celo bojijo pokrajin, ker naj bi jim te omejevale samoupravo v ob~inah in onemogo-~ile neposredno komuniciranje z državo." To pa po Šmidovni-kovem mnenju ne drži, saj bodo pokrajine v pomo~ in ne ovira, tako je povsod po svetu, kjer jih imajo.
EVROPA RAZLIČNIH REŠITEV
Tudi pri zgledovanju po evropskih državah je težko najti enotno recepturo, v katero smer razvijati slovensko lokalno samoupravo. Vemo, da je mogo~e v najve~jih državah, ~lanicah unije, najti zelo majhne ob~ine. Tako je v Franciji, tudi v Avstriji. Res je, da je opazen trend
ob~anom popolni servis, tudi vse državne funkcije. Tamkajšnje ob~ine se povezujejo tudi v u~inkovito skupno službo, ki deluje usklajevalno do države in do sedeža unije v Bruslju.
Dejstvo je, da bo tudi slovenska lokalna samouprava morala prehoditi svojo razvojno pot, da bo postala zrelejša in u~inkovi-tejša. Ce so Nemci prehodili pot s 24 tiso~ na osem tiso~ ob~in, je zagotovo tudi pred nami pot ob~inskega združevanja. Vendar še ne tako kmalu, saj smo sedaj šele v fazi njihovega drobljenja. Ko bodo - vsaka na svojem ob-mo~ju - uredile najve~je komunalne probleme, bodo morda same in s pomo~jo politike financiranja ugotovile, da njihove funkcije ugašajo in da se kaže povezovati. Ob tem bo zorela tudi strokovna zavest, ki je v
slovenski teoriji lokalne samouprave še dokaj neizkušena. Zagotovo je precej resnice v trditvi dr. Šmidovnika, da ljudje v ~asu nastajanja in za~etnega delovanja ob~in vidijo samo vše~ne plati, recimo kilometre asfalta, vodovoda in podobno. Po drugi strani ob~ani zavestno, država pa zaradi nemo~i izvajanja kontrole spregledajo, da delajo ob-~ine velike napake in da kršijo predpise, predvsem s podro~ja financ. Ob~ine nerade vlagajo sredstva v projekte, ki jim niso tako blizu, recimo v kulturo, zdravstvo in podobno. Za številne funkcije, ki bi jih morale opravljati, sploh niso sposobne, ker nimajo kadra in ga tudi ne morejo imeti, je prepri~an dr. Šmi-dovnik. Ob~ine manipulirajo z državnimi sredstvi in jih vlagajo zgolj v atraktivne projekte, na drugi strani pa tudi država dela z ob~inami, kot da so nesposobne, in jih obravnava z vidika ozkega lokalnega podro~ja.
Pred nami so zanimivi meseci, ko bomo opazovali dogajanja na terenu in v državnem zboru. Ta utegne razpisati referendume o novih ob~inah, ki bodo, brez dvoma, v veliki ve~ini uspeli. Ob tem bo - že zaradi pritiska Evropske unije - državni zbor moral odlo~iti tudi o pokrajinah. Bodo prve in druge nastajale po presoji in pod pritiskom javnosti ali po ugotovitvah stroke, je že novo vprašanje. Praksa je pokazala, da nobena od odlo~itev ni dokon~no in za vselej prava. Tudi ob~utljiva lokalna samouprava ni nobena izjema. Zagotovo pa je najbolj prava pot, ki je vše~ ljudem in je v njihovo neposredno korist, pa ~eprav dolgoro~no gledano stane ve~ ali mnogo preve~. Toda ~lovek je bitje, ki rado dela napake, se na njih u~i in jih odpravlja. Vse manj pa imamo ~asa za eksperimente, lokalna igrice in parlamentarne spletke znotraj meja lastne domovine. Ko bomo odprli njene meje, bodo odprte tudi za ideje in zahteve po realnem urejanju medsebojnih odnosov.
J. Bračič
fh'&e^'Silbornajboljši sosed
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / GIMNAZIJA OMOGOČA DIJAKOM VSESTRANSKE AKTIVNOSTI
Socialno delo, debatni klubi, evropsko leto jezikov
Na Gimnaziji Ptuj se s svojimi projekti redno vključujejo v mednarodno sodelovanje, kar omogo~a dijakom vklju~-evanje v svetovne sociolo{ke, filozofske, civilne ter strokovne asociacije, ki mlade bodo~e strokovnjake vpeljuje v svetovne tokove in svetovljanstvo. Ob razumevanju vodstva {ole, ki najde re{itve tudi za finan~no zahtevnej{e zalogaje, gre posebna pohvala požrtvovalnemu delu mentorjev, ki svoje varovance pripravijo na {tevilne mednarodne preiz-ku{nje in tekmovanja.
V zadnjem mesecu so na Gimnaziji Ptuj bili posebej aktivni na podro~ju socialnega dela, debatnih klubov in obvladovanju tujih jezikov.
Na ptujski gimnaziji so vklju~eni v evropski program Sokrates Comenius z naslovom Prostovoljno socialno delo dijakov. Mentor projekta profesor zgodovine Brane Rokavec nam je dejal, da je namen projekta predvsem v tem, da bi dijaki spoznali pomen prostovoljnega socialnega dela in si nadgradili
svojo osebnost tudi s pomo~jo pridobljenih spoznanj v samem projektu. Vsaka sodelujo~a {ola sestavi svoj team dijakov s ciljem, ovrednotiti prostovoljno socialno delo dijakov v smislu vpliva na njihovo rast osebnosti ter na odzive pri vrstnikih. Projekt je vpet v vse družboslovne predmete in u~iteljski zbor na Gimnaziji Ptuj ga je sprejel zelo pozitivno. Konkretno dijaki v sklopu prostovoljnega socialnega dela pomagajo u~encem osnovnih {ol kot in{truktorji,
Mentorica Vida Otič z najboljšo govorko Simono Muršec
Branimir Rokavec s svojimi dijaki prostovoljnega socialnega dela
obiskujejo dom upokojencev v Ptuju, sodelujejo z obolelimi za cerebralno paralizo na zavodu Son~ek, sodelujejo pa tudi v pripravi Veselega decembra.
Ptujska gimnazija je koordi-natorska {ola in sodelujejo s profesorji in dijaki iz Avstrije in Francije. Pred dnevi so v Ptuju gostili partnersko {olo iz Tan-zenberga in jim predstavili svoje delo.
8. decembra so imeli na ptujski gimnaziji debatni turnir, ko so tekmovali debatni klubi iz Ru{, Celja, Maribora, z Raven na Koro{kem, iz Ljutomera, Lendave in Ptuja. Tekmovanja potekajo v okviru Zavoda za kulturo dialoga ZIP (za in proti). Mentorica ptujskih govorcev Vida Otic, profesorica filozofije, nam je razložila potek tekmovanja. Vsako ekipo tvorijo trije
tekmovalci. Prvi ~lan afirmacij-ske skupine nakaže problem ter na~rt za dosego dolo~enega cilja. Predstavnik negacijske skupine s svojimi argumenti nasprotuje trditvam predgovorca s svojimi argumenti , drugi govorec podaja dodatne argumente, tretji pa ima sklepni nagovor. Vsakega posameznega debitanta ocenjuje sodnik, ki ocenjuje retoriko, formalno in vsebinsko plat debate ter izrabljeni ~as. Cas je določen. Sodniški list s posameznimi ocenami določi zmagovalca skupine.
Tema tokratne debate je bila: Država bi morala olajšati postopek pridobivanja vizumov. Zmagovalci tokratnega regijskega turnirja so bili dijaki iz Celja, med posamezniki pa je zmagala Ptujčanka Simona Muršec.
Na Gimnaziji Ptuj so debatni
SLOVENSKA BISTRICA / RAZSTAVA VAZ V GALERIJI GRAD
Vaze - predmet obdaritve
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je v predprazničnih dneh presenetil z odmevno razstavo. Lansko leto so razstavili svetilke, letos pa vaze kot del bodoče stalne zbirke o steklu.
Iz gradiva o steklu, v depojih imajo že vec kot 3500 primerkov raznih steklenih predmetov, je zbiralec Franc Pajtler odbral okoli 90 vaz - od prvih glažutarskih primerkov iz druge polovice 19. stoletja pa do današnjih.
Razstava, ki so jo v galeriji Grad odprli minulo soboto, na ogled pa bo do 27. januarja, je prispevek Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica prazničnim dnem in sočasno promocija bodoče zbirke o steklu, ki jo bodo predvidoma postavili prihodnje leto v jugozahodnem — Gras-lovem mestnem stolpu. Razstava o vazah pa je obenem tudi javna predstavitev opravljenega dela iz programa zbiranja gradiva v okviru javnih del, s katerimi zavod za kulturo uspeva opraviti mnoge naloge, ki jih sicer ob pičlih rednih denarnih sredstvih ne bi mogel.
Zanimivo se je sprehoditi po razstavnih prostorih med steklenimi primerki, ki so si jih v drugi polovici 19. stoletja na podeželju lahko privoščili le premožni kmetje. Navadno so našle svoje mesto v hišnem (bogkovem) kotu, kjer je bila poleg slik svetnikov tudi vaza, napolnjena z raznim cvetjem. Navadno so bile vaze tujega izvora, kljub temu pa vemo, da so
jih izdelovali tudi pohorski in kozjanski glažutarji. Posebno lepe vaze so nastajale v Gornji glažuti pod Arehom na Pohorju, v Vivotovi glažuti pri Rušah, v Josipdolu, Lovrencu na Pohorju, Oplotnici in še kje.
Danes so primerki teh vaz pri nas izredno redkli, mnogi so se znašli v tujini, kar je za našo lokalno zgodovina velika škoda.
Ko so pohorske glažute prenehale delati, so vaze, okrasni predmet za polepšanje naših domov, brez katerih si danes stanovanja ne znamo predstavljati, pričeli izdelovati v tovarnah stekla, ne samo pri nas, temveč na območju celotne te-
danje Jugoslavije. Tudi nekaj teh "tovarniških" primerkov si lahko ogledamo na omenjeni razstavi.
Odprtje razstave so polepšali Jana Jeglič, ki je recitirala pesmi "pohorskega" pesnika Janka Glaserja, in kvartet mladih harmonikarjev Glasbene šole Slovenska Bistrica.
Vida Topolovec
PTUJ / DRUGA LETOŠNJA KNJIGA IVANA PSAJDA
Od nekod se prikrade novo spoznanje
Ivan P{ajd, ki smo ga v na{em ~asopisu predstavili pred približno {estimi meseci, ko je izdal knjigo Izrekov, nam je pred časom predstavil novo knjigo z naslovom Spoznanja.
Knjiga je zbir misli in spoznanj, ki se, kot nam je dejal
avtor, prikradejo nekega nenavadnega jutra ali v povsem obič-
Ivan Pšajd je v tem letu izdal dve knjigi. Foto: Tone
ajnem večeru preprosto in čisto, in ne glede na dejstvo, da jih je že tisočkrat srečal, ker se prikradejo na tako običajen način, jih ni prepoznal, dokler jih ni zapisal. Zdaj so na voljo, da jih prepoznamo tudi mi.
Promocija knjige je bila v ptujskem predstavništvu Zavarovalnice Maribor, kjer je avtor Ivan Pšajd predstavil tudi manjšo razstavo korenin, saj je po tej zbirki znan v slovenskem prostoru.
Ob predstavitvi knjige in razstave sta govorila Branko Smigoc, vodja ptujskega predstavništva Zavarovalnice Maribor, in ptujski podžupan Ervin Hojker.
Fl
klub ustanovili pred štirimi leti, pa dosegli so že nekaj uspehov; največji je zmaga na medre-gijskem tekmovanju leta 1999. Lani pa so se udeležili tudi de-batnega prvenstva v angleškem jeziku; dijakinja Simona Murš-ec je dosegla prvo mesto in si s tem zagotovila udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki bo januarja 2002 v Singapurju.
Simona Mur{ec, ki je v tem šolskem letu maturantka, nam je povedala, da sta v ptujski ekipi z njo @iva Keti{ in Jernej Vreg, državno reprezentanco pa ob njej sestavljajo še Barbara Rupnik iz Celja, Leon Žunec iz Ljutomera, Samo Novak iz Trbovelj ter Klemen Slavič iz Ljubljane. Imeli so že več skupnih priprav pod vodstvom Bo-
ditve, ki jo je pripravila z dijaki in sodelavci na ptujski gimnaziji, Tonja Neubauer. V nadaljevanju nam je povedala, da za učenje jezikov nismo nikoli niti prestari niti premladi. Učenje novega jezika je vedno izziv, če se ga lotimo prav, nam bo v užitek in nam daje občutek izrednega zadovoljstva.
Evropsko leto jezikov velja za vse jezike, ki se uporabljajo v Evropi, saj je vsak od njih del evropske kulturne dediščine in njene prihodnosti.
Prireditev so v angleškem, nemškem in francoskem jeziku z odigranimi prizori pripravili dijaki ob pomoči mentorjev Klav-dije Podhostnik za angleški jezik, Jasne Regent za francoski jezik ter Tonje Neubauer za
Ptujski gimnazijci z mentorico Tonjo Neubauer, ustvarjalci prireditve ob Evropskem letu jezikov. Foto: Fl
jane Skrt, direktorice ZIIÎ Za uspešno sodelovanje v debati je potrebna splošna razgledanost, poznavanje mednarodnih odnosov in seveda znanje angleškega jezika. Slednje si je Simona pridobila doma, ni bila v tujini na usposabljanju.
EVROPSKO LETO JEZIKOV 2001
"Svet Evrope je skupaj z Evropsko unijo leto 2001 proglasil za evropsko leto jezikov. Jezikovne spretnosti so pomembne za medsebojno razumevanje, strpnost, stabilnost demokracije, zaposlovanje in mobilnost, " nam je dejala mentorica prire-
nemški jezika. Pri pripravi programa so sodelovali Miha Ve-ingerl iz tretjega letnika, Sa{a Krajnc in Lovro Centrih iz 2. razreda ter Lidija Vindi{ in Vesna For{tnerič iz prvega razreda. Po prireditvi smo se pogovarjali z njimi in povedali so, da so se s tujim jezikom aktivneje ukvarjali že v osnovni šoli, bili tudi na tekmovanjih, da se tudi sedaj ob rednem pouku s tujim jezikom ukvarjajo preko branja tuje literature, pravljic, spremljanjem televizijskih programov ter tudi preko mednarodnih taborov in obiskov v tujini (šole za tujce).
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Novoletne želje
Ničesar ne vidimo pr^ti, a vemo in čutimo vsi: nekaj od nas odhaja in drugo nam sega v dlani.
Vsi pravimo NOVO LETO in mislimo Lepi čas, ko bo povsod po svetu tako, kot je zdaj pri nas:
jelke okra{ene in lučke na njih gore, novoletna darila bogata pod njimi leže ...
Ej, novoletne želje, hitite, hitite v svet, obiščite vse otroke in k meni se vrnite spet.
Jože Šmit v Ježek se ženi, Mladinska knjiga, 1980
Naj se vam izpolnijo vsakršne želje: tiste o zdravju in sreči, pa o družini ljubeči, o bogastvu in blagostanju, predvsem
duha, a tudi v denarnico naj vam pošteno kaplja. Naj bodo uslišane želje po miru, po razumevanju in spoštovanju, tudi tistega, kar ni povsem domače in razumljivo. Seveda je želja velika, da se ves svet bolj prijazno premika. Pa dobre besede naj bodo vaše sosede! In naj vas v letu 2002 razveseljujejo in učijo dobre knjige. Naj vam bo srečno!
Liiiana Klemencic s sodelavci iz knjižnice
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / GLASBILARSTVO NA SLOVENSKEM
Ptujski muzej hrani bogato zbirko glasbil
Prejšnjo sredo je v galeriji na ptujskem gradu dr. Darja Koter, vi{ja kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj, predstavila svojo novo knjigo Glasbilarstvo na Slovenskem, ki je izšla v Založbi Obzorja v Mariboru.
Vsebina knjige je razdeljena na tri poglavja. V prvem avtorica predstavlja izdelovanje glasbil v zahodnoevropski kulturi, v drugem opisuje instrumentalno glasbo na Slovenskem, pri ~emer posebej opredeli instrumentalno igro v samostanih, cerkvenih korih in posebej instrumentarij v posvetni praksi. Tretji del je posve~en glasbilarstvu in instrumentalni dedi{~ini, od splo{ne-ga razvoja obrti do izdelovanja orgel, instrumentov s tipkami, godal in brenkal, pihal in trobil ter tolkal.
Ob izidu knjige smo dr. Ko-terjevo poprosili za razgovor in nastal je zapis o glasbi in izdelovalcih glasbil na Slovenskem v ~asu od {tirinajstega stoletja do dana{njih dni.
TEDNIK: Ptujčani smo Vas spoznali kot profesorico glasbe na {olskem centru na Ptuju ter kot zborovodkinjo uspe{ne-ga me{anega zbora srednje{ol-cev. Kaj Vas je pritegnilo za delo v muzeju?
D. Koter: "Z dijaki smo ve~-krat obiskali glasbeno zbirko na ptujskem gradu, ki spada med najbogatej{e med slovenskimi muzeji. Po vsakem obisku me je zbirka bolj pritegnila, pojavljala so se {tevilna vpra{anja, na katera nisem dobila odgovora, saj {tevilne stvari v zvezi z zbirko niso bile jasne, bile so neraziskane. To je bil zame izziv in od-lo~ila sem se za delo v muzeju."
TEDNIK: Začetki verjetno niso bili lahki!
D. Koter: "Resni~no niso bili. Niti prave metodologije prou~-evanja glasbil nismo poznali, zato je bilo potrebno obiskati tiste muzeje in strokovnjake v svetu, ki so v tem poslu ve{~i. Prva pot me je vodila na Dunaj v Kunsthistorisches Museum, kjer so me prijazno sprejeli in
bili pripravljeni na strokovno sodelovanje. Strokovno sem se izpopolnjevala tudi v Nem~iji in ZDA."
TEDNIK: Ptujska zbirka je torej bila povod za raziskave o glasbilarjih.
D. Koter: "Da! Da bi pri{li do podatkov o izdelovalcih, smo skupaj z restavratorji instrumente najprej o~istili, mnogi so bili že prebarvani. Kaj kmalu smo ugotovili, da so instrumenti pri-{li k nam od drugod, najve~ z Dunaja, iz Gradca in drugih dežel, vmes pa so bili tudi slovenski (Ljubljana, Maribor, Ptuj), zato sem se v ~asu priprave doktorske disertacije za~ela intenzivno ukvarjati z glasbilarstvom na Slovenskem. Pregledala sem vse že objavljeno gradivo, a ga ni bilo veliko: stare jugoslovanske enciklopedije, ~lanki Hinka Druzovi~a, Ptuj~an Drago Hasl je raziskoval predvsem ljudska glasbila.
TEDNIK: V svoji knjigi ste podrobno opisali glasbene navade in instrumentalno prakso na Slovenskem. Ali je le-ta narekovala potrebe in razvoj glasbilarstva?
D. Koter: "Študija o izvajalski praksi je bila potrebna. Mejnik je 14. stoletje."
TEDNIK: Zakaj?
D. Koter: "Najstarej{i zaznamek o izdelovanju instrumentov na Slovenskem je leto 1381, ko je v Kopru nam neznani izdelovalec izdelal orgle za italijanski Videm. Na Ptuju so od {tirinajstega stoletja naprej v okviru me{~anske milice imeli svojo godbo (tudi v Ljubljani). Dokazi z dokumenti pa segajo v drugo polovico petnajstega stoletja in ti govorijo o mestnih piska~ih, trobenta~ih, gosla~ih. Ljubljanska stolnica je dobila sredi petnajstega stoletja orgle.
Tudi samostanski arhivi pričajo o bogati instrumentalni glasbi v samostanih. Iz virov je bilo moč sklepati, da je bila izvajalska praksa na Slovenskem povsem primerljiva z drugimi deli avstrijske monarhije. Redovniki so bili glasbeno izobraženi, po drugi strani pa so mladeniči iz plemiških družin obiskovali šole, kjer so se tudi glasbeno izobraževali.
TEDNIK: Kdaj so po imenih znani prvi izdelovalci glasbil?
D. Koter: Posamezniki so znani po imenih šele od začetka 17. stoletja, od tistega časa naprej lahko pri nas govorimo o glas-bilarstvu. Prvi so znani orglarji, kar je logi~no glede na cerkvene potrebe.
TEDNIK: V svojem raziskovalnem delu ste se veliko ukvarjali z obrtniki. Ali to pomeni, da so najrazli~nej{i obrtniki izdelovali tudi glasbene instrumente in ni bilo zgolj glasbilarskih delavnic?
D. Koter: "Glasbila so bila droben segment v posameznih delavnicah. To pa nam otežuje delo. Kotlarji so izdelovali trobila, skrinjarji, ki so predniki mizarjev, so izdelovali godala in brenkala, strugarji lesena pihala (šalmaji, korneti), sitarji tolkala. Pri nas lahko komaj v devetnajstem stoletju govorimo o čistih glasbilarji, ki pa so izdelovali različne vrste instrumentov."
TEDNIK: So bili instrumenti dragi?
D. Koter: "Vedno so bili dragi. V poznosrednjeveškem času so si glasbeniki izdelovali instrumente sami. Pri nas ni bilo tako velikih potreb po instrumentariju, zato je bilo izdelovalcev manj. Skozi naše kraje so potekale živahne trgovske poti, zato ni bilo težko priti do instrumentov, ki so bili narejeni v drugih deželah."
TEDNIK: V knjigi so tudi podatki o instrumentalni dedi{č-
ini po slovenskih muzejih. Ti kažejo, da hranimo v glavnem glasbila, ki so bila narejena drugod (Dunaj). Ali to pomeni, da so na{i izdelovalci v kvaliteti izdelkov vendarle zaostajali za drugimi?
D. Koter: "Vzrokov je več. Eden je recimo ta, da naši mojstri niso imeli velike proizvodnje. Med našimi tudi ni bilo tako vrhunskih mojstrov, Dunaj je bil v 18. stoletju svetovni cen-
povabili številne glasbenike od drugod, med njimi tudi iz Ptuja (pevce in instrumentaliste)."
TEDNIK: So bili profesionalci?
D. Koter: "Da, imeli so status mestnih glasbenikov."
TEDNIK: Kje so se izobraževali?
D. Koter: "Različno! Bili so tudi samouki ali so izhajali iz piskaških družin. Za Ljubljano
Andrej Brvar, Darja Koter in Aleš Arih na predstavitvi knjige.
Foto: Fl
ter v izdelovanju instrumentov. Kljub vsemu pa imamo nekaj mojstrov, ki so primerljivi s tistimi v Gradcu in Pragi. Vzrok pa je tudi v tem, da se jih je zaradi majhnega števila instrumentov malo ohranilo. Odnos do starih instrumentov pa tudi ni bil dober, saj so lastniki ob nabavi novih stare zavrgli. Tudi v muzejih instrumentarij dolgo ni bil na prioritetni listi za vestno zbiranje. Ptujčanom je to pot pokazal Franc Ferk, ki je podaril muzeju svojo veliko zbirko različnih instrumentov (okrog 40)."
TEDNIK: Kam lahko uvr{č-amo Ptuj glede glasbe in njenega razvoja?
D. Koter: "Ptuj resnično ni zaostajal glede izvajalske prakse v monarhiji. Po podatkih so ob nekem velikem slavju v Gradcu
PTUJ / SLOVENEC IN INDIJEC PREDSTAVILA INDIJSKO GLASBO
Glasba, stara štiri tisoi let
Prejšnji ponedeljek smo v stari steklarski delavnici prisluhnili klasični indijski glasbi, ki sta jo izvajala Damir Višic na sarodu in Ashiem Royem na tolkalih. Izvajala sta tri indijske klasične kompozicije, imenovane rage.
Ker se redko dogaja, da se "na{e gore list" odlo~i za {tudij v Indiji, smo Damirja Vi{i~a iz Maribora, ki se je kot solist na sarodu predstavil ptujskemu ob~instvu, poprosili za razgovor. Povedal nam je, da se je po kon~ani srednji veterinarski {oli v Mariboru odlo~il za {tudij klasi~ne indijske glasbe v New Delhiju. Po opravljenem sprejemnem izpitu (prej je igral kitaro in mandolino) je sedem let {tudiral na zasebni indijski akademiji ({tudij se mu je nekoliko podalj{al, ker je periodi~no obiskoval predavanja, kar pomeni, da ni ves ~as živel v Indiji), kjer so v za~etku bili trije Maribor~-ani (dva sta odnehala), sicer pa so na akademiji bili {tudentje iz vsega sveta. Letos je Damir diplomiral.
Indijsko klasi~no glasbo je
opisal kot najstarej{o od vseh (stara je {tiri tiso~ let, torej je 1000 let mlaj{a kot indijska umetnost — stavbarstvo, kiparstvo, slikarstvo), imela pa naj bi velik vpliv na razvoj arabske glasbe. Rage so kompozicije klasi~ne indijske glasbe, pri ~emer je pomembna melodija, resonan~na spremljava ni har-monska spremljava, kot jo pojmujemo v evropski glasbi.
Damir nam je opisal tudi instrument sarod, s katerim se je predstavil. Sarod je triindvaj-setstrunski instrument, ki ima {tiri igralne strune (ugla{ene so F, C, G, C), ostale so resona~ne in se ugla{ujejo glede na kompozicijo. Kot zanimivost je potrebno povedati, da izvajalec na sarodu strune pritiska z nohti (sicer ne bi zvenele). Znani strunski instrument je tudi si-
Ashiem Royem in Damir Vi{i~, izvajalca klasi~ne indijske glasbe. Foto: Fl
tar, od godal so poznani saran-gi, {enaj pa je pihalo, podobno bambusovi flavti.
Indijec Ashiem Royem je spremljal Damirja na tolkalih; tabla, večji boben, je uglašen na C, manjši bajan na G.
Rage je glasba za poslušanje; od več kot tisoč, kolikor jih je, jih Damir izvaja okrog štiride-
set. Indijci poznajo tudi šest vrst plesov. Indijska klasična glasba uporablja vse možne tonske lestvice in tudi vse možne ritme.
Damir je s svojim indijskim prijateljem nastopal v številnih državah, nekaj posebnega pa je v glasbenem smislu prinesel tudi na Ptuj.
Franc Lačen
so znani podatki, da je imel pi-skaški mojster ob sebi še štiri glasbenike, ki jih je sam izobraževal."
TEDNIK: So bili glasbeniki rangirani glede na obvladanje posameznih instrumentov?
D. Koter: "Najviše so kotirali trobentači (status deželnih glasbenikov), sledili so mestni piskači, goslači so bili v podrejenem položaju. Vsi pa so igrali za duhovne in posvetne potrebe."
TEDNIK: Ali lahko na kratko predstavite glavne glasbilarje na Slovenskem?
D. Koter: "Orglarstvo ima pri nas že štiristoletno tradicijo. S tem so se ukvarjali že drugi raziskovalci, področje sem dopolnila z nekaterimi imeni. Znan je podatek, da je Matej iz Maribora leta 1502 za zagrebško kapiteljsko cerkev popravljal orgle. Od 17. stoletja naprej pa si kar sledijo ljubljanski krog, celjski krog (Janeček - njegove procesij-ske orgle so v ptujskem muzeju, priznan mojster, ki je izdelal orgle za ljubljansko stolnico, še danes pa so njegove orgle v Olimju, Rušah in Čermožišah pri Žeta-lah), mariborski krog (Otonič). V drugi polovici 19. stoletja je najbolj znani Brandl, ki je imel pravo tovarno, prišel pa je iz Bavarske. Izdeloval je tudi piani-na. Orglarji so izdelovali tudi druge instrumente.
Doslej poznamo enajst imen izdelovalcev klavirjev pri nas (prvi klavir leta 1709). Prvi imeniten mojster je bil Heiche-le, ki izhaja iz družine urarjev (ohranjenih je pet njegovih klavirjev). Med Ljubljančani je najpomembnejši Andrej Bitenc, ki je deloval v štiridesetih letih devetnajstega stoletja (dva ohranjena klavirja - Narodni muzej in Ptuj)."
TEDNIK: Ptujčanov torej ni med izdelovalci instrumentov s tipkami.
D. Koter: "Pri Ptujčanih odpremo segment izdelovanja pihal. Zaradi godbe so bile potrebe tudi po instrumentih. V drugi polovici 18. stoletja, ko je bila ptujska godba na vrhuncu, je Ptujčan Michael Pohm izdeloval
lesena glasbila, klarinete, flavte in oboe. Ena njegova flavta je v mariborskem muzeju, druga v Milanu, oboa se je izgubila. Ptujski muzej pa hrani flavto mariborskega mojstra Mathia Pojeta."
TEDNIK: Kako bi predstavili goslarje in izdelovalce tolkal?
D. Koter: "Najstarejši podatek, ki je znan za Ljubljano, sega v leto 1691. Takrat je v Ljubljani deloval lutnjar, ki je po običajni praksi najverjetneje izdeloval tudi druga brenkala in godala. V Ljubljani so delovali tudi strunarji, ki so s strunami oskrbovali godalce in brenkal-ce."
TEDNIK: So strunarji izdelovali tudi strune za klavirje?
D. Koter: "Ne, za klavirje so bile posebne strune. Strunarji so izdelovali črevesne strune, tudi kovinske so ovijali. Skratka dvomim, da bi izdelovali strune tudi za klavirje, doslej nimamo o tem nobenih dokazov. Tudi za čembalo so strune uvažali.
Velikega razmaha goslarstva na Slovenskem ni bilo. Perfek-cija na področju goslarskih instrumentov v svetu je bila tako velika, da ni bilo zaslužka za domače mojstre. Od 19. stoletja naprej pa poznamo slovenske mojstre: Bajde, Mušič, v dvajsetem stoletju pa smo v Ljubljani dobili banovinsko šolo (v Sloveniji imamo primeren les za godala)."
TEDNIK: V knjigi omenjate kot glasbilarja tudi nekdanjega profesorja violine na Ptuju gospoda Skalarja!
D. Koter: "Maksimiljan Skalar se je začel ukvarjati z izdelovanjem godal (največ je naredil violin) že v zgodnjih letih. Kot študent violine v Pragi je spoznal glasbilarja in pri njem se je usposobil za ta poklic. Ves čas je počasi goslaril, tega pa ni obešal na veliki zvon. Danes njegovo priročno delavnico lahko občudujemo v ptujskem muzeju (naslovnica knjige). Izdelal je več kot dvesto violin, ki so v glavnem vse aktivne. Skalar spada med pomembnejše slovenske goslarje.
Goslarstvo na Slovenskem je v upadanju, najbolj zvest je ostal Blaž Demšar, čigar sin Vilim še danes nadaljuje družinsko tradicijo."
TEDNIK: Za Vami je desetletno znanstvenoraziskovalno delo. So pri izidu knjige bile tudi kak{ne težave?
D. Koter: "Avtor z oblikovanjem teksta želi le-tega čimbolj približati bralcu. Knjiga ni namenjena zgolj strokovnjakom, temveč tudi ljubiteljem, ki imajo morda kak instrument, a morda ne vedo veliko o njem; morda bodo našli v knjigi nekaj odgovorov.
Prava golgota pa se začne, ko se začneš pogovarjati za izid knjige. Naletiš na številna zaprta vrata. Založbo Obzorja in urednika Brvarja je tekst pritegnil in uvrstili so ga v program publikacij. Za pridobitev ustreznih sredstev pa je pač takšna praksa, da tudi avtor hodi od vrat do vrat in s pomočjo sponzorjev je lahko prišlo do izdaje knjige."
TEDNIK: Kak{ni so bodoči načrti?
D. Koter: "Izzivov je veliko. Veliko je še odprtih vprašanj. Nabralo se je že nekaj novih podatkov, povpraševanje po novem katalogu glasbil na ptujskem gradu je veliko (stari je pošel). In katalog je prvi izziv."
Franc Lačen
PTUJ / ROMANA GRMIČ DIHA Z NOVIMI PLJUČI
Romanino drugo rojstvo
Romana Grmič je 37-letna Ptujčanka, ki so ji 3. novembra letos na Dunaju presadili plju~a. Od leta 1997 so plju~a presadili {estim Slovencem in Slovenkam; med njimi so tri ženske in najstarejša živi z novimi pljuči zelo kvalitetno dve leti in pol, druga eno leto, Romana pa slaba dva meseca.
Kot je povedala prim. Majda Šarman, dr. med., spec. aneste-ziologinja in koordinatorica za transplantacijo za ptujsko bol-ni{nico, vsa plju~a, ki jih odvzamejo v Sloveniji, po{ljejo na Dunaj. Slovenski pacienti imajo prednost na ~akalni listi. Če gre kak organ iz Slovenije, ne pomeni, da je "izgubljen". Slovenija je od lani ~lanica Euro-transplanta. Slovenski zdravniki želijo, da bi tudi v Sloveniji pri~eli kmalu presajati plju~a; priprave so že zelo dale~. Veliko ve~ življenj pa bodo lahko re{i-li, ~e bo tudi ve~ darovalcev -ve~ tistih, ki se bodo že za življenja odlo~ili za darovanje organov.
Romanina diagnoza je bila emfizem plju~. Kot je povedal Bojan Novak, dr. med., specialist internist pulmolog iz ptujskega plju~nega dispanzerja, se emfizem lahko pojavi kot ~ista oblika brez nekih drugih znakov, lahko pa skupaj s hudim bronhitisom. Pri Romani je šlo za pomanjkanje nekega encima, ki preprečuje uničenje pljučnih mešičkov. Bolezen se je pri~ela napovedovati pred desetimi leti s težavami pri dihanju ob naporih, pozneje pa že tudi v mirovanju. Z leti so njena pljuča tako oslabela, da se jih z nobeno terapijo in zdravljenjem z do-
datnim kisikom in inhalacijami ni dalo vzpostaviti v normalno stanje. Rešitev je bila samo presaditev. Zadnje leto se je Roma-nino stanje tako zelo poslabšalo, da je prešla na trajno zdravljenje s kisikom na domu.
Romana je poročena, mama dveh otrok, sina in hčerke, kmalu bo tudi babica. Ob našem obisku je brez dlake na jeziku govorila o svoji bolezni, o tem, da je bila zelo nedisciplinirana pacientka, da predpisanih zdravil ni jemala, bolj je zaupala lastnemu zdravljenju z zelišči in čaji, veliko je tudi kadila, zadnjo cigareto pred operacijo pa je pokadila doma. Na Dunaju kar niso mogli verjeti, da so kljub hudi bolezni njeni drugi organi še tako zdravi, kajti glede na veliko zdravil, ki bi jih bila morala pojesti, bi morala biti slika njenega zdravstvenega stanja drugačna. Na listi za presaditev pljuč se je njeno ime našlo trikrat. Ob prvi napovedani operaciji se je pokazalo, da pljuča niso prava, drugo je sama odpovedala zaradi bolezni, šele v tretje je prišlo do operacije, ki je velik operativen poseg. Trajal je osem ur.
Pred presaditvijo ni razmišljala o ničemer, pravi Romana, vse je šlo tako hitro. Nato se je počasi prebujala tri dni. Ko
je prvič odprla oči, si je rekla: "Preživela sem; to sem obljubila tudi hčerki, ko sem odhajala na Dunaj. Prve trenutke sem preživela čisto v svojem svetu. Vse moje življenje se je odvrtelo za nazaj. Oči sploh nisem več želela zapreti več, ker ko sem jih zaprla, so mi šle po glavi same no-rije."
Deveti dan po operaciji je šla iz šok sobe, po treh tednih so jo preselili v klinični center v Ljubljano; pravi, da verjetno tudi zato, ker je nenehno silila domov. Njen operater ji je obljubil, da jo bo obiskal na Ptuju. Mesto že pozna in mu ugaja, še bolj pa ribe, ki jih znajo tako odlično pripraviti v restavraciji Ribič. Do njegovega obiska se Romana želi naučiti nekaj več nemških besed, ne samo "Nach Hause", s katerima je spravljala ob živce osebje dunajske kli-
Romana Grmič z možem. Foto: MG
nike. Tja mora po presaditvi na kontrolne preglede vsake tri mesece, vmes hodi na preglede na oddelek za pulmologijo v klinični center v Ljubljano, za osnovno zdravljenje pa je poskrbljeno v ptujskem pljučnem dispanzerju.
Čeprav je osebje ljubljanskega pulmološkega oddelka zelo prijazno, jim zameri, da jo skušajo ob vsakem obisku za nekaj dni
zadržati. V bolnišnici se ne počuti dobro, pravo zdravilo zanjo je ob veliki količini zdravil -včasih jih golta tudi eno uro -njena družina, ki ji vseskozi stoji ob strani. Veliko zdravil mora jemati že zato, da ne bi prišlo do zavrnitvene reakcije. Zaradi jemanja kortisteroidov pa se ji povečal sladkor. Pravega apetita nima, zelo pa ji dišijo sladkarije. Vesela je, da lahko že pos-
krbi sama zase, se uredi (za lep in urejen videz skrbi že od nekdaj), malo pa tudi že pomaga v kuhinji, ki je zadnji dve leti v rokah hčerke Amande, ki obiskuje 8. razred OŠ Olge Meglič.
Družina je vesela, da je mama uspešno prestala operacijo, njen glas se že sliši, so povedali. Glede na njeno trmo in vztrajnost pa so prepričani, da se bo vse dobro izteklo. Romana ve, da jo najhujše čaka v prvem letu po presaditvi; sedaj je tako, da se boji vsakogar, ki kiha ali smrka, tudi udariti se ne sme. Z novimi pljuči sicer športnica ne bo, lahko bo opravljala vsakdanja opravila, ne pa tudi fizičnih.
Njene želje po zdravju niso prazne; šele ko zdravje izgubiš, se zaveš, kako je v resnici dragoceno, poudarja.
MG
vsak četrtek
vaia itajeiska kronika
www.iadio-tednik.si tednik@amis.net
PTUJ / BOŽIČEK OBISKAL OTROŠKI ODDELEK BOLNIŠNICE
Da bi se zdravje kmalu povrnilo
•••
Otroški oddelek ptujske bolnišnice je 21. decembra obiskal Božiček in prinesel zvrhan koš daril, ki so jih za male bolnike pripravili v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah, Vrtcu Ptuj, podjetju Efekt, PKS - Štamberger in Repro MS Ljubljana. Veliko vrečo igrač je prinesla tudi miss Slovenije 2001 Rebeka Dremelj ter skupaj z Božičkom darila tudi razdelila, otrokom zapela in se z njimi na kratko pogovorila.
Še posebej se je Rebekinega obiska razveselil 11-letni Mat-
PODLEHNIK / BISERNA POROKA
Šestdeset skupnih let Janeza in Jere Cafuta
Na domu zakoncev Janeza in Jere Cafuta v Podlehniku 49 je bila v soboto slovesnost biserne poroke. Za biseropo-ročenca ju je razglasil župan občine Podlehnik Vekoslav Fric, cerkveni obred pa je opravil p. Alojz Klemenčič iz domače župnije pri Sv. Trojici.
Biserna nevesta Jera, rojena Fridl, se je rodila leta 1921, ženin Janez pa leta 1919, oba v Podlehniku. Na skupno življenjsko pot sta stopila 20. de-
cembra 1941 prav tako v Podle-hniku. Njuno skupno življenje je teklo na prijazni haloški domačiji. Medtem ko je bil Janez zaposlen v Kmetijskem kombi-
natu, je Jera gospodinjila in skrbela za družino.
Vzgojila sta 12 otrok, ki so poskrbeli za veliko družino, saj imata danes 37 vnukov, 33 prav-nukov in enega prapravnuka.
Čestitkam in dobrim željam ob 60-letnici skupnega življenja se pridružuje tudi uredništvo Tednika.
JB
Del velike družine, zbrane ob biserni poroki Janeza in Jere Cafuta iz Podlehnika 49
jaž iz Mihovcev, ki si je pri sankanju zlomil nogo. Ker se pred-novoletne prireditve in srečanja z Božičkom ni mogel udeležiti, saj mora mirovati, ga je Rebeka s spremstvom obiskala v bolniški sobi. Presenečenja ni mogel skriti; želi si, da bi čim prej ozdravel in da bi v novem letu bili vsi veseli in srečni. Skorajšnje okrevanje mu je zaželela tudi Rebeka.
Letošnji prihod Božička so s svojim prisrčnim nastopom obogatile tudi članice dekliškega pevskega zbora Cabaleta iz Ormoža, ki jih vodi Helena Polic. Mali bolniki so skupaj z njimi zapeli in zaplesali. Otroke je za prireditev pripravila vzgojiteljica Vanja Žuran, pomagale so ji tudi oddelčne sestre.
Čeprav se bolnišnični oddelek vrtca nenehno bori z vprašanjem, kako dolgo bo še obstajal, ker so občine, ki bi morale za njegovo delo prispevati denar, neredne plačnice, pa se je vnovič pokazalo, da je tudi po njegovi zaslugi vzdušje na oddelku veliko boljše, saj malim bolnikom ob polni zaposlitvi dnevi v bolnišnici hitreje minevajo, pa tudi z boleznijo si ne dajo toliko opravka.
Mali bolniki so se vsem gostom za pozornost zahvalili z darili, ki so jih izdelali v okviru oddelčnega vrtca. Direktor bolnišnice Lojze Arko pa se je že dogovoril, da bo tudi nova slovenska miss, ki bo nosila lento 2002, ob božiču obiskala male bolnike otroškega oddelka ptujske bolnišnice. Rebeki Dremelj se je za prinešene igrače še posebej zahvalila vzgojiteljica Vanja Žuran in povedala, da jim vsaka nova igrača pride prav.
MG
Dekliški zbor Cabaleta iz Ormoža je s programom otroških pesmi navdušil mlade bolnike, da so z njimi zapeli in zaplesali ...
Otrokom je zapela tudi miss Slovenije 2001 Rebeka Dremelj. Obljubila je, da se bo do prihodnjega božiča naučila še nekaj otroških pesmi. Fotografije: Črtomir Goznik
11-letni Matjaž iz Mihovcev si je pri sankanju zlomil nogo, na prihod božička je zato počakal v postelji. Srečanje z miss Slovenije je bilo zanj še posebno presenečenje. Mami v Mihovce je kmalu sporočil, kakšno presenečenje je doživel.
PTUJ / V KOLNKISTI NA OGLED RAZSTAVA PLAKATOV LOESJE
"Zdi se preprosto - in tudi je"
Loesje je mednarodna organizacija, ki preko različnih izraznih sredstev, zlasti plakatov, širi nenavadne ideje in spodbuja k razmišljanju. Decembra je razstava izbranih plakatov Loesje na ogled v Kolnkišti. Pogovarjali smo se s predsednikom slovenskega Društva kreativnih ljudi Loes-je, Ptujčanom Robertom Križaničem.
co prebivalcev demokratičnih držav. V tem smislu je Loesje seveda tudi politi~na. Gre za spodbujanje odprtosti, sveto-vljanskosti, strpnosti, pa tudi za večanje veselja do življenja."
-	Kdo je Loesje?
"Loesje je pametna in razgledana deklica, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja na svetu. Po na{e bi bila to Lu~ka, torej simpati~na pun~ka, ki s svojo lucidnostjo in dvomom v splo{no sprejete samoumevnosti spodbuja avtonomno razmi{ljanje. Loesje pi{e zanimive misli in izreke ter jih objavlja na plakatih, ki se pojavljajo že v {tevilnih evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji."
-	Zakaj prav plakati?
"To je preprost, a zelo pronicljiv in u~inkovit medij za komunikacijo. Namen Loesje je pripraviti ~loveka k razmi{lja-nju, in to v vsakdanjem življenju, v konkretnem trenutku, tukaj in zdaj. Plakati na nenavadnih mestih, kakr{na so elektri~ne omarice in smetnjaki, nagovorijo ~loveka tako reko~ spotoma. Loesje nas spremlja na vsakem koraku: izziva, opozarja in razveseljuje. Vendar pa plakati {e zdale~ niso njen edini izrazni medij."
-	Kakšen pogled na svet ponuja Loesje? Ali je politi~na?
"Nikakor ne gre za vsiljevanje kakr{ne koli ideologije, idej ali politi~nih stali{~. Nasprotno, Loesje je vse tisto, kar se porodi v glavi posameznika, ki je prebral plakat. Slogani dobesedno silijo k samostojnemu raz-mi{ljanju, s tem pa, nenazadnje, pove~ujejo politi~no kompeten-
- Loesje je torej pozitivka.
Foto: Boris Forič
"Seveda. Loesje je znana kot vesela, polnokrvna in pozitivi-stično usmerjena. Vendar pa nikakor ni patetična. Njen pogled na svet je zabaven in duhovit, hkrati pa je tudi kritična: rada piči, provocira, opozarja na probleme v svetu. Loesje je nekonvencionalna in s tem daje navdih za igro življenja."
- Katerih problemov se loteva?
"Loesje se odziva na vse izzive časa in kraja. Je povsod, ukvarja se z vsem mogočim, vse jo zanima. Praktično ni stvari, o kateri ne bi bilo plakata ali akcije. Od-
mevnih dogodkov je bilo ve~, na primer akcija pred mariborskim zdravili{~em Fontana leta 1998, katere rezultat je bil, da so za~eli manj diskriminatorno obravnavati invalide in druga~-ne. Ali pa na primer postavitev table z napisom "Slovenske ceste — ceste v nebesa" na cestninski postaji v Arji vasi leta 1994, s katero je Loesje želela opozoriti voznike na po~asnej{o vožnjo, pa grafit "Ne kadim, pa vseeno vedno vžgem" na Toba~-ni v Ljubljani _ V zadnjem letu so bile zlasti aktualne teme na primer sre~anje Busha in Putina v Sloveniji, prebežniki, aids, pedofilija, globalizacija in seveda 11. september. Slogani pa ne govorijo samo o aktualnih, tem-ve~ tudi o ve~nih zadevah, na primer o prijateljstvu in ljubezni. Loesje torej zanimajo tako lokalne kot globalne in ob~e~-love{ke teme."
-	Prvo slovensko mesto s plakatom Loesje je bil prav Ptuj.
"Res je, jeseni 1990 se je na Ptuju pojavil prvi Loesje plakat v Sloveniji. Kmalu se je zbrala entuziastična skupina ljudi, ki se je z lahkoto identificirala z idejo. Sprva je bila slovenska Loesje najbolj aktivna na Sta-jerskem, kmalu pa se je začela pojavljati tudi po drugih slovenskih mestih."
-	Kaj je pripeljalo Loesje v Kolnkišto?
"Loesje ima rada vse, ki imajo koga radi, in rada pride tja, kjer jo imajo radi. Kolnkišta je tak pozitiven prostor, z ogromno ustvarjalne energije. Zato smo z veseljem sprejeli povabilo Kluba ptujskih študentov in 8. decembra postavili razstavo. Iz-
brali smo plakate, stare in nove, in jih ponudili na ogled in v premislek. Kolnkišta je tako v tem prazničnem času še posebej ljubezniva; odeta je v čisti optimizem."
- Ali niso prav plakati Loes-je tisto, kar iz Ptuja dela mesto?
"Ptuj je izjemno mesto, mesto z dušo. Ima bogato zgodovinsko dediščino, slikovito podobo in ogromne potenciale za prihodnost. Vendar pa mu včasih manjka življenja, odprtosti, sodobnega urbanega utripa. S tem nočem reči, da je Ptuj dolgočasen, nedvomno pa bi bilo mogoče njegove posebnosti bolje izrabiti; da ljudje ne bi prihajali gledat samo znamenitosti, ki so tu že stoletja, temveč bi jim mesto ponudilo tudi kakšno novejšo zanimivost. Tisto, na čemer bo treba še graditi, je miselnost, svetovljanskost. Verjamem, da lahko naša Lučka Ptuju največ pomaga prav na tej točki."
Nina Milošič
PTUJ / PTUJSKA DEKLETA SO BILA TUDI LETOS USPESNA
Prednovoletni klepet z Ano in Tanjo
Tanja Hauptman je doma v Vintarovcih v občini Destrnik. Obiskuje tretji letnik ptujske gimnazije. Na lanski avdiciji za bodoče manekenke in manekene v organizaciji Tednika je bila druga.
Letošnje leto pa je bilo zanjo uspešno: postala je prva spremljevalka miss Term Ptuj in miss fotogeničnosti na podobnem tekmovanju Term Maribor ter finalistka tekmovanja za naj smrkljo leta 2001 - med devet najlepših se ji je uspelo uvrstiti med več kot 150 finalistkami. To je bilo zanjo veliko presenečenje.
Sodelovala je na več modnih revijah, najbolj pa se ji je vtisnila revija v SNG Maribor za majhne ljudi Slovenije. Ob novem letu si želi čim več uspehov v šoli, zdravje in še več povabil za modne revije. Nekaj agencij ji je že posredovalo ponudbe ta sodelovanje, izbrala pa še ni nobene.
Tanjina vzornica je Ana Sero-na, ker je lepa, prijazna, simpatična, kljub svoji uspešnosti v manekenstvu pa še zmeraj ostaja preprosta in vesela punca.
Z Ano in Tanjo smo se srečali predzadnjo decembrsko nedeljo. Bil je to prijeten klepet z dvema dekletoma, ki vesta, kaj hočeta.
Ana [erona sodi med najboljše mlade manekenke in fotomodele Slovenije. Vse skupaj se je za~elo pred dvema letoma, ko je zmagala na tekmovanju za miss smrklje 1999.
V letu 2001 se ji zgodilo veliko novega in lepega, nabrala si je veliko izkušenj, od blizu je spoznala modni svet Koreje in Japonske. Uspešno je opravila maturo, zatem pa je sprejela izziv, spoznati tujo modno sceno. V Koreji in na Japonskem je imela veliko nastopov na modni brvi in kot fotomodel. Spoznala je nove ljudi, nove dežele, njihovo kulturo - dragocena spoznanja, ki ti jih ne da nobena šola, poudarja.
Ob novem letu si želi, da bi bil najboljši dan prejšnjega leta najslabši dan novega leta. Do prihodnje jeseni, ko se bo po vsej verjetnosti vpisala na biotehniško fakulteto, si želi preizkusiti tudi manekenske odre v Evropi, potem pa se želi posvetiti študiju. Manekenstvo ni lahek posel, kot se zdi večini na prvi pogled, potrebnega je veliko dela pred sprehodom na modni pisti in po njem. Spre-
Tonjo Houptmon in Ano Šerono; Tonjo je letošnjo finolistko noj smrklje, Ano je noslov miss smrklje osvojilo leto 1999. Foto: Črtomir Goznik
hod po njej je samo vrhunec vsega in je ponavadi najbolj bleščeč, zakulisje pa je drugačno, pravi. Manekenstvo ji je odprlo pot v svet, zato se je tudi odločila zanj. Dela za razliko od drugih mladih deklet, s katerimi se je družila v Koreji in na Japonskem, ni pretirano postavljala
v ospredje. "Prišla sem, da vidim svet, ne pa da se izgubim v delu," je še povedala Ana, ki je v zadnjem času s svojo podobo olepšala marsikatero slovensko revijo, njen obraz pa krasi tudi decembrsko številko modne Jane.
... PA BREZ ZAMERE
Kozmeti~na jelka
ŠE O DVOJNI NARAVI BOŽIČA
Sic^-r je božič že za nami, a vendar je dogodek, ki bo razjasnjen v nadaljevanju, tako simboličen, da pravzaprav skoraj ne moremo mimo njega. Dotični pripetljaj je čudovit primer in ponazoritev tega, o čemer smo govorili prejšnji teden. In zato, četudi je božič že za nami, se zdi vseeno smiselno, da najprej navedemo tale pripetljaj, nato pa rečemo še kakšno v zvezi s starim letom, ki se poslavlja. Saj sta, kot smo ugotovili že prejšnjikrat, božično in novoletno praznovanje pravzaprav združeni v eno samo veliko fešto, ki traja več kot mesec dni.
Dobro. Za kaj sploh gre? Zadeva je sicer sila preprosta in morda bi lahko šli mimo nje, ne da bi sploh opazili dvojni moment, ki ga nosi s seboj. Gre pa takole. Ce vas je v decembru pot slučajno zanesla v prestolnico ter ste imeli priložnost malo pohajkovati po mestu ali pa ste se, če ste bolj romantično navdahnjena duša, načrtno podali na ogled okrašenega mesta (ali in kje se vse skupaj že preveša v kič, pustim vaši lastni presoji), potem v obeh primerih niste mogli mimo instalacije, ki se ji reče nekaj takega kot pojoča božična jelka. Prva asociacija vam verjetno potegne na pojoči božični venček, hit lanskega prazničnega obdobja, katerega življenjska doba pa očitno ni zdržala celo leto, saj to čudo letos nič kaj ne paradira po malih ekranih. Ampak ta asociacija ni najbolj točna. Morda bi se jo sicer dalo razviti ter pri tem ugotoviti, da imata obe stvari pravzaprav isto idejo, ampak se s tem tukaj ne bomo zabavali, saj imamo premalo prostora. Ce želite, se lahko s tem pozabavate vi, če že res ne boste imeli kaj početi.
No, kot rečeno, pojoča božična jelka naj vsaj po zasnovi ne bi imela preveč skupnega s pojočim božičnim venčkom. Ta instalacija je namreč kakih deset metrov visoka postavitev v obliki enakokrakega trikotnika - jelke, ki je okrašen ter simbolizira božično drevo - božična jelka, torej. Pojoča pa zato, ker je razdeljena na nekaj nivojev, kamor se povzpnejo pevci ter potem od tam gori ljudstvu prepevajo božične pesmi. Na prvi (pa tudi na drugi) pogled zelo posrečena zadeva. Skoraj nič kičasta. Tako da se je tudi spodaj podpisani prejšnji teden odločil, da malce pade v božično praznično razpoloženje ter si ob šestih zvečer (takrat so namreč napovedane predstave) zadevo ogleda in se v živo naposluša božičnih melodij, ki že same po sebi delujejo skrajno pozitivno in tako prisrčno sladkobno, da se ob njih raznežijo tudi največji zateženci.
Okej. Točno ob šestih se iz zvočnikov zraven pojoče jelke zasliši zvonjenje. V redu, pač ni v bližini nobene cerkve, pa so vse skupaj posneli. Treba je torej odmisliti, da je zvonjenje posneto, ter si še dalje domišljati, da je vse pristno. Nato počasi, pokriti s kapucami, začno prihajatipevci, od katerih vsak drži v rokah svečko. Lepo. Ah, svečke so sicer električne, ampak tudi to se da odmisliti. Idila se torej na-
daljuje. Pevci so pravzaprav zgolj pevke, ženski zborček. Tudi prav. Poslušali bomo torej božične pesmice v nežno ženski (dekliški) izvedbi. Ko se dekleta razporedijo po jelki, priskaklja božiček in vabi vse otroke k sebi. Aha, nekaj nam bo povedal. Pričakovane fraze z najlepšimi željami, bla, bla, na koncu pa še najbolj odmevno in razločno poudari in nam ter otrokom položi na srce, da si ja naj zapomnimo in še enkrat, da si ja naj zapomnimo, da je ta pojoča jelka sponzorirana od neke kozmetike, hm, nekaj na L (ha, vidite, nisem ubogal Božička, adijo darila). In da naj mamice le skočijo v market tukaj zraven in se prepričajo, kako dobra kozmetika je to. ??? Kako, prosim? Zadeva je postala resna. Ce še nekako sprejmeš zvonjenje iz zvočnikov ter umetne lučke namesto pravih, potem pa nekakšen Božiček, ki z brezžičnim mikrofonom skače naokrog in nam razlaga, da je ta jelka pravzaprav jelka tiste kozmetike, predstavlja že resno grožnjo za božično idilo, ki se je človek nadeja. Ampak, v dobro božiča, tudi to človek še nekako pogoltne, čeprav hudo zapeče po grlu. To so, recimo, postranske stvari, saj si še vedno lahko misliš, da si pač prišel sem z namenom poslušat pojočo jelko in da pravzaprav sploh ni tako hudo pomembno, ali to jelko sponzorira neka kremica za noge ali pa kakšen šampon. In če Božiček o tem na ves glas seznanja in poučuje publiko. Glavno je petje, glavne so pesmice, mar ne? Božični duh, ne? Malce zamižimo, potrpimo in poč-akajmo torej na ubrano večglasje dekliških glasov, da nam napolni ušesa in srca. Uh, napaka. Ko končno napoči čas za pesmice, se iz zvočnikov zasliši glasba in petje, deklice pa samo odpirajo usta (precej neusklajeno). Playback torej. In to ne samo ženski, celo moški glasovi se slišijo. Moških (pa magari dečkov) pa na jelki sploh ni. ?!? Gledam okoli sebe. Narod uživa. Ploskajo. Komu? Jelki. Pojoči jelki. Zabavajo se. Kot da je vse popolnoma naravno. Sprejmejo iluzijo. Cona somraka, vam rečem. No, mogoče je samo prva pesem posneta. Počakajmo naslednjo pesem. Nak, tudi pri tej je vse skupaj posneto. Pa tudi pri tretji, četrti in peti. Cisti playback. Fikcija... Hm, toliko o božičnem duhu in sladkih melodijah. Naslednjič bom šel rajši delat snežaka.
Kot vidite, je meja med božičem kot tistim pravim (pa karkoli vam že to pomeni) in božičem kot zba-naliziranim materialističnim skrpucalom včasih lahko zelo tanka. Včasih je skoraj ni. No, pa smo rekli, da bomo pomodrovali tudi o starem letu. Eh, pa drugič. Saj verjetno o starem letu veste že dovolj. Konec koncev, saj ste ga tudi sami preživeli.
Gregor Alič
--ÇR^ÎACMOm«^
__^^^ aa,«.fl«,p
mmt--
----zOù/A^êim&^elljji^--
PTUJ / ZBOR BRIGADIRJEV MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ
Za brigadirji je leto velikih aktivnosti
Zadnjič v letošnjem letu so se v petek, 12. decembra, v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju sestali na zboru brigadirji in udeleženci mladinskega prostovoljnega dela s ptujskega območja. Po poročilu predsednika kluba Feliksa Bagarja o delu in aktivnostih v letošnjem letu ter vodje projekta Pesnica 1946 Staneta Lepeja o vsebini srečanja brigadirjev v Dornavi in spremljajočih prireditvah so se dogovorili o proslavi 25-letnice delovanja ptujskega kluba brigadirjev in MDA Haloze -Slovenske gorice 1975-1989. Po dopolnitvi pravil o delovanju kluba pa so si skupaj ogledali video kaseto o dokumentacijski razstavi Pesnica 1946 v Ptuju ter o letošnjem vseslovenskem srečanju brigadirjev v Dornavi.
Predsednik kluba brigadirjev Feliks Bagar je dejal, da je za njimi leto številnih in pomembnih aktivnosti. Med ve~-je sodita organizacija in izvedba pohoda po poteh upora in mladinskega prostovoljnega dela v Kicar in brigadirski praznik, ki so ju izvedli 27. aprila. Pred 27. aprilom, 8. avgustom in 1. novembrom so ~istili okolje spomenikov padlim borcem Slovenskogoriške ~ete v Kicar-ju in Mostju. V po~astitev poslednjega boja Slovenskogoriške ~ete so 8. avgusta ob spomeniku v Mostju pripravili spominsko slovesnost.
Najve~ dela, energije in prostega ~asa pa so seveda porabili za pripravo proslave in sprem-ljajo~ih prireditev ob 55-letnici MDA Pesnica 1946 in na vseslovensko sre~anje brigadirjev, ki je bilo 15. septembra v Dornavi, o ~emer smo posebej poro~ali. Poleg tega so ves ~as sodelovali tudi z drugimi klubi brigadirjev v Sloveniji, jeseni pa so se udeležili sre~anja brigadirjev Slovenskega Primorja v Piranu.
Stane Lepej se je kot vodja projekta osredoto~il na vsebino praznovanja 55-letnice takrat najve~je mladinske delovne ak-
pripraviti zanimivo razstavo o akciji Pesnica 1946, ki je bila najprej na ogled v Mestni hiši, zatem pa v OŠ Dornava. Še ve~: uspelo jim je pripraviti obsežno publikacijo o akciji Pesnica in tedanjem mladinskem prostovoljnem delu, ki jo je prejel vsak udeleženec sre~anja v Dor-navi. V zahvalu za njegovo veliko delo so mu izro~ili posebno knjižno nagrado.
Po sprejemu manjše spremembe pravil kluba brigadirjev v delu, ki govori o podeljevanju priznanj, pa so se v drugem delu zbora dogovorili o praznovanju 25-letnice delovanja ptujskega
O letošnjih aktivnostih brigadirjev je govoril Feliks Bagar; druga z leve je Ivanka Vitez, ki je sodelovala na vseh dosedanjih udarni{kuh akcijah. Foto: M. Ozmec
cije Pesnica 1946 in na uspelo vseslovensko sre~anje brigadirjev v Dornavi. Menil je, da so opravili veliko in pomembno delo, saj jim je kljub pomanjkanju arhivskih dokumentov in slikovnega materiala uspelo
kluba brigadirjev, ki sovpada s pri~etkom MDA Haloze - Slovenske gorice. Sedež MDA Haloze je bil najprej v Majšperku, nato je bil kar nekaj let MDA Slovenske gorice v stari osnovni šoli v Dornavi, zadnjih nekaj
PTUJ / FOLKLORISTI - AMBASADORJI KULTURNE DEDIŠČINE
Navdušili na Hrvaškem
Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj končuje bogato in uspešno leto 2001. Ne samo da je letos ob svojem 25-letnem uspešnem delovanju pripravila nepozabni koncert, številni nastopi v teh letih doma in v tujini dokazujejo umetniško rast skupine pod vodstvom Grete Glatz.
Doslej so nastopali že v francoskem mestu Saint Cyr sur Loire, na Madžarskem v mestu Mola~ in na folklorni reviji v mestu Ajka ter v nemškem Bur-
ghausnu. Zadnje gostovanje v zamejstvu je bilo letos na Hrvaškem, v zibelki folklore Djakovu, kamor so jih prireditelji, znani po folklornih sre~anjih "Djako-
Uspešen nastop Ptuj~anov v Djakovu
va~ki vezovi", povabili 24.no-vembra na Smotru dvorskih i starogradskih plesova i pjesama Hrvatske. Nastopilo je 12 skupin, med njimi Ptuj~ani, edini iz zamejstva.
Njihov nastop, glasba in ples iz meš~anskega obdobja ter petje skupine Spomin~ice je razvnel obiskovalce, kar so dokazovali številni aplavzi že med izvajanjem in po nastopu. Zapisati moramo, da so poleg kvalitetne izvedbe plesov vseh skupin dali prireditvi poseben ~ar tudi kostumi iz 16., 18. in 19. stoletja.
Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje, kako v bodo~e ohranjati to kulturno dedi~ino. Ni dediš~ina našega naroda samo tisto, kar je restavrirano in shranjeno v naših muzejih, to so tudi pesmi, plesi in glasba. Vse to pa je potrebno ohranjati, doživljati in v živo predstavljati, da se ne pozabi. Pri tem in za to pa namenjati kakšen tolar ve~ kot doslej.
Stanko Lepej
Kako razli~ne, a vseeno prisr~ne so lahko predno-voletne pogostitve. Eno najskromnejših so zagotovo doživeli nekdanji prostovoljni graditelji porušene domovine - nekdanji udarniki, sedaj že osiveli in sklju~eni, a še vedno brigadirji, niso prav ni~ dvigovali nosov pred doma~im kruhom z zaseko in ~ebu-lo. Za ve~ jim je ob vsem, kar so letos organizirali in postorili, zmanjkalo denarja. Pa jim je vseeno teknilo. Nekomu bi se ob tem vendarle lahko kolcalo!
let pa v dijaškem domu v Ptuju. Kot je obujal spomine Feliks Bagar, je bila najprej ustanovljena ptujska lete~a delovna ~eta ter se razširila v pet brigad. Takrat je bilo najve~ prostovoljnega dela namenjenega gradnji zadružnih domov.
Leta 1977 pa so v Ptuju ustanovili klub brigadirjev, ki so ga najprej poimenovali po borcu Francu Belšaku - Tonetu. Dogovorili so se, da bodo ena od oblik njihovega dela udarniške akcije, ki so jih opravljali ob sobotah. Prvi udarniški dan ~la-nov kluba brigadirjev je bil še istega leta 1977 na odseku gradnje vodovoda v Podvincih, kjer se jim je priklju~ila še mariborska brigada, izvajali pa so jih vsako leto do zaklju~ka akcije v letu 1989. Do sedaj je bila na vseh udarniških akcijah kluba brigadirjev Ivanka Geza iz Kidri~evega, najpogosteje pa so na udarniških akcijah sodelovali Marija Šprah, Stanko Kova-~ec, Franc Žinko, Rudi Košir in drugi. Vedno so jih doma~ini na terenu toplo sprejeli, sicer pa so bili v klubu vedno v stiku tudi s ~lani štaba MDA Haloze in pozneje Slovenske gorice.
Po letu 1989 in prva leta smo-stojne Slovenije je delo kluba zamrlo, zaživelo pa je spet leta 1996, ko so se 8. avgusta na novo formirali in se prilagodili družbenim razmeram, leta 1999 pa so se registrirali kot Klub brigadirjev in udeležencev mladinskega prostovoljnega dela s ptujskega obmo~ja.
25-letnico kluba in MDA Haloze - Slovenske gorice bodo prihodnje leto obeležili s številnimi aktivnostmi. V ta namen so že imenovali tro~lansko projektno skupino, v kateri so Feliks Bagar, Stane Lepej in Marko Poto~nik. Podrobnejši program aktivnosti in prireditev bodo pripravili do naslednjega zbora ~lanov kluba brigadirjev, ki bo februarja 2002. Osrednjo prireditev s proslavo jubileja na~rtujejo v avgustu v okviru ob~inskega praznovanja mestne ob~ine Ptuj in 60-letnice boja Sloven-skogoriške ~ete v Mostju.
M. Ozmec
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
PODLEHNIK / SPREJELI OBČINSKI GRB
Vas pod Lehnikom
Grb občine Podlehnik predstavlja gričevnasto pokrajino, na njem je grad Lehnik, po katerem je dobilo ime središče sedanje občine, poleg tega pa je na grbu upodobljena vinska trta, kar priča o največjem bogastvu tega dela Haloz.
Ob~ina Podlehnik je svoj grb izbrala na podlagi zgodovinskih dejstev, ki jih je raziskal Ivan Tušek, univ. dipl. arheolog, konservator svetovalec z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediš~ine Maribor. V svojem zapisu ugotavlja, da najstarejše arheološke najdbe v naselju in okolici sodijo v ene-olitsko obdobje; to so glajene kamnite sekire in preluknjana kamnita kladiva iz serpentina.
V srednjem veku je po dolini vodila pomembna trgovska pot z Dravskega polja na Hrvaško, ki jo je ~uval manjši grad nad Rogatnico, imenovan Lehnik ali Liechtenegg. Prvi~ se je grad v zgodovinskih zapisih pojavil leta 1248 z vitezom Luitholdom de Trewenom ali de Liechteneg-gom. Vitez je bil sorodnik leta 1257 umrlega deželnega maršala Bertholda von Treuna, ki je bil lastnik gradu. Grad se je pozneje prenašal iz rok v roke raznim dedi~em, leta 1354 pa so ga kupili ptujski gospodje. Leta 1399 je ptujski gospod Bernard Ptujski obljubil graš~ini Leh-nik in Jesenice minoritskemu in dominikanskemu samostani na Ptuju, ~e njegova rodbina izumre. To se je zgodilo leta 1438. Sprta samostana pa sta si leta 1461 dediš~ino razdelila tako, da je bil sedež minoritske-ga samostana v gradu Gojkova v Spodnjih Halozah, kjer je danes lovski dom, sedež dominikanskega samostana pa v Zgornjih
Grb ob~ine Podlehnik
Halozah v gradu Jesenica, kot se imenuje tudi potok, pritok Dravinje. Grad Lehnik je verjetno propadel leta 1532, ko so se Turki vra~ali ~ez Haloze v Slavonijo.
Spodnji Lehnik, Podlehnik ali Unter-lichtenegg je bil od leta 1354 s 36 kmetijami svobodna last majšperške gospode, pozneje pa je šel iz rok v roke razli~nih lastnikov: Mosconov, Sauerjev z Borla, Thurnov s Turniš~a, ptujskih minotirov in tako naprej.
Vsekakor je pestro zgodovinsko dogajanje na tem obmo~ju pustilo pe~at tudi na imenu sre-diš~a sedanje ob~ine. Odlo~itev o upodobitvi gradu, ki je stal na hribu nad Rogatnico levo nad Podlehnikom, na ob~in-skem grbu je toliko bolj utemeljena.
JB
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
Belin-IPP d.o.o., Rogaška Slatina	3.169.588,80 SIT
Občina Starše	100.000,00 SIT
TAHT-Lazar & Co. d.n.o., Markovci	200.000,00 SIT
Smiljan Trop, klima, s.p.	50.000,00 SIT
Gretica Žnidarič, Rimska pl. 12, Ptuj	25.000,00 SIT
Cestno podjetje Ptuj, d.d.	300.000,00 SIT
(sredstva, predvidena za voščilnice)
S podarjeni prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost.
Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711.

...in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki
. 080 22 66
PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 30, 1527 Ljubljana
MAKOLE / NA OBISKU PRI ŽUPNIKU MARJANU BANICU
Na pragu jeseni življenja teie vse bolj umirjeno
Srečal se je z Abrahamom, bral je že srebrno mašo in zato meni, da na pragu jeseni poteka življenje bolj umirjeno. Rad ima jesen z vsemi darovi, ne mara pa zime. Ko ga vprašam, kje se je na svoji poti službovanja najlepše počutil, brez premisleka odgovori: "Pri Tomažu."
Menda malokdo ve, da je Marjan Banic po rojstvu Gorenjec, izhaja iz Gornjih Gorij pri Bledu. Seveda si ob tem podatku nehote začuden, kaj neki dela Gorenjec v štajerskem predelu. Pove, da sta se oče in mati, ko sta odhaja v pokoj, ker je mama Haložanka iz Leskovca, odločila tu kupiti hišo in tako se je z njima v konec Slovenije preselil tudi sam. Teologijo je tako kot takrat vsi študiral v Ljubljani in Mariboru in bil 1975. leta posvečen v duhovnika. Njegovo prvo službeno mesto je bil sv. Tomaž pri Ormožu, kjer je bil dve leti kaplan. Od tam je odšel v mariborsko stolno cerkev, kjer je kot kaplan služboval pet let in nato je bil dve leti še v Rušah. Od 1984. leta je župnik v Ma-kolah in od 1992. leta opravlja pastirsko delu še v sosednji stu-deniški župniji.
Kot takole nizava podatke, ga vprašam, kje se je na teh poteh življenja počutil najlepše, mi brez premisleka odgovori: "Pri Tomažu. To so različni kraji in različne navade. Veste, prva ljubezen, prva služba, prva župnija, to vam najbolj ostane v spominu, ne glede na objektivno stanje, vendar tako je. Tam, kjer začneš, kjer je prvič, na tisti kraj te vežejo - idealizirano seveda - najlepši spomini."
Meni, da je težko primerjati Makole s temi kraji. "To je povsem drugačen svet, ne da se primerjati s Prlekijo, ne z Rušami; z Mariborom, ki je mesto, pa sploh ni primerljivo. V Mariboru je bilo vse skrito. Tam si bil v službi skoraj kot uradnik. Ko si bil v službi, si nosil uniformo, ko se je ta nehala, si opravo od-
ložil in postal zasebnik. Na ulici te ni nihče poznal ali pa zelo malo," nadaljuje s svojo življenjsko zgodbo.
"POJDITE V MAKOLE!"
Potem je prišel v Makole, kjer župnija z okoli 2100 prebivalci gravitira deloma na svet Dravinjskih goric in deloma na Holoze s povsem drugačnimi problemi in načinom življenja, kot ga je poznal dotlej. Pravi, da problemov takrat na začetku sploh ni videl, saj je v kraj komaj dobro prišel. "Menjava je bila hitra, stari župnik je odšel, novi je prišel in sem pač začel. Seveda ni bilo vse idealno, slabo pa tudi ne, kot so govorili. V Rušah mi je kuharica, kadar je bila jezna name, rada rekla: 'Pojdite v Makole!' Odgovoril se ji: 'Seveda bom šel!' in sem šel. Pa to 'Pojdite v Makole!' uporabljajo eni kot kletvico, takole priročno. Je pa bilo takrat 1984. leta, ko sem prišel v kraj kot župnik, veliko več pristnega stika med ljudmi, več so se medsebojno družili. Kraji so bili revni, vendar pa so bili ljudje bolj odprti, drugačni, bolj človeški, ljudski, bi rekel. Vsak je z vsakomer govoril, vsak se je vsakomur posvetil, nikomur se ni mudilo. Po tej plati so bili to prijetni trenutki. Gostoljubni ljudje, sicer na drugačen način kot Prleki, ampak gostoljubni. O Makolčanih ne bi mogel reči nič slabega. Pa skromni so bili. Takrat ni bilo - ne bi rekel, da ravno pomanjkanja, obilja pa sploh ne, bilo pa je prijetno," je o svojih prvih vtisih v novi župniji in med novimi župljani po-
vedal Marjan Banič.
Seveda me je zanimalo, kdaj so se te tople medčloveške vezi pričele razkrajati. "Žal, z demokracijo," doda, "vendar so bili vzroki in povod za takšno stanje starejši. Vse se je začelo z raznimi gospodarskimi reformami, stečaji in podobnim." Spomnimo se samo, kaj vse se je v minulih letih dogajalo z makolsko tovarno Iskra releji in mirno lahko temu pritrdimo. "Ljudje so ostajali doma, morali so bolj hiteti, se boriti za vsakdanje preživetje in ni bilo več ne časa in ne volje za soljudi. Tega sicer nisem posebej raziskoval, ven-
Osrednji kulturni spomenik v Makolah je cerkev sv. Andreja, prvič omenjena 1441. leta.
Foto: VT
dar se je s tem odtujevanje med ljudmi pričelo. Pa tudi sicer se je življenje od takrat, ko sem prišel v kraj, do danes v mnogočem spremenilo. Takrat je bilo v ma-kolski osnovni šoli 300 otrok, danes jih je samo še okoli 170, s tem da pa je število prebivalstva ostalo isto. Povečala se je samo starostna struktura prebivalstva, z mano vred," je nekoliko trpko nadaljeval.
DELOVNI DAN ŽUPNIKA MARJANA BANICA
Delovni dan župnika v Ma-kolah se začne okoli šeste ure zjutraj, ko ga zbudi ropotanje budilke, na katero je najprej nekoliko jezen. Mašo ima ob sedmih, nato se odpravi v trgovino po obveznih nakupih, vmes je tudi žemljica za zajtrk, nato gre v župnišče in potem se začne obvezno vsakodnevno telefoniranje. Ko je prvi val obojestranskih klicev pri koncu, odide na pošto in nato na kavo v bližnjo Lesjakovo gostilno, kjer z gostilničarjem rečeta katero, in ponovno v župnišče. Dopoldne še vedno kdo pride na obisk in nato ima čez opoldne še obvezni verouk. Popoldne, če ni pogreba ali drugih nujnih obveznosti, gre v Studenice, kjer ga že tudi čakajo tamkajšnji ljudje s svojimi problemi.
Vprašam ga, kakšna je razlika med eno in drugo župnijo, pa hudomušno pove, da je v Stude-nicah že tako polovico priženje-nih Makolčanov. "V Studenicah se pozna, da je bil tam ženski samostan, eden najbogatejših v Sloveniji. Vsi so v trgu živeli od njega, kar je še vedno prisotno v podzavesti tamkajšnjih ljudi in zaradi tega imajo tudi svojstven odnos do cerkve. Ce rečeš, da je potrebno darovati za cerkev in njeno obnovo, te debelo gledajo, saj jim v preteklosti to ni bilo potrebno.V Makolah je glede tega drugače.Vse v studeniški cerkvi je za število tamkajšnjih vernikov preveliko in v primerjavi z makolsko je tista prava katedrala. Žal pa se je po propadu samostana v kraju marsikaj spremenilo na slabše. Danes tam ni več ne šole in ne pošte. Je pa potrebno krajane pohvaliti, saj si zadnja leta izredno prizadevajo za novo prepoznavnost
POLICIJA OPOZARJA / PETARDE IN RAKETE SO LAHKO NEVARNE
Nepravilna uporaba kazniva
Konec minulega tedna je minil v znamenju predpraznične nakupovalne mrzlice, v nestrpnem pričakovanju prazničnih dni ter v znamenju praznovanj ob zaključku leta. Glede na vse to - še posebej pa na zasnežene ceste in poslabšane vozne razmere - se je na območju policijske uprave Maribor pripetilo kar 119 prometnih nesreč, v katerih je bilo pet oseb huje, sedem pa lažje telesno poškodovanih. Poleg tega so policisti obravnavali še 39 kaznivih dejanj in prekrškov, tri osebe pa so pridržali do iztreznitve. Tragičnih posledic tokrat na srečo ni bilo.
V teh prazničnih dneh pa policisti opozarjajo na previdnost pri uporabi pirotehničnih sredstev, predvsem petard in različ-
nih raket. Pri tem opozarjajo na uredbo o uporabi pirotehničnih izdelkov, ki je bila objavljena v Uradnem listu 21. decembra.
Zanimanje za pirotehnična sredstva je v teh dneh zelo veliko, še posebej med mlajšimi. Foto: M. Ozmec
Ta po novem za kršitelje predvideva mandatno kazen na mestu prekrška, sicer pa je novost v uredbi tudi, da je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov 1. in 2. razreda oziroma malih ognjemetov in pirotehnične igrač le, če so otroci, ki še niso dopolnili 14 let, pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Po novem je strogo prepo-vedno in kaznivo povezovanje pirotehničnih izdelkov zaradi
povečanega učinka, uporaba pirotehničnih sredstev v steklenicah in drugih predmetih ter lastna izdelava pirotehničnih sredstev.
Policisti bodo vse to intenzivneje nadzirali in vse kršitelje strogo kaznovali. Seveda bodo sankcionirali tudi vse kršitelje odredbe o hrupu in nočnem počitku, ne glede na starost!
-OM
Makolski župnik Marjan Banič je nadvse zanimiv sogovornik.
Foto: VT
kraja, še posebej na področju kulture. Trudijo se, da bi ponovno oživili marsikaj, kar je morda že pozabljeno. Letos so že tretjič imeli žive jaslice. Na ta dogodek so se pripravljali skoraj dva meseca. Vsi so pri tem sodelovali, pridno vadili, pa še zeblo jih je v tem času.
V Makolah za božič ne počnejo nič posebnega. Tu je božič bolj kot družinski praznik in ga ne praznujejo toliko navzven. Polnočnica, jaslice v cerkvi, to že, drugo pa ni nič kaj posebnega," pove v nadaljevanju pogovora. Je pa mogoče najti razliko med obema župnijama tudi v odnosu ljudi do nekaterih cerkvenih opravil. Mednje sodi blagoslov hiš, ki ga mora župnik opraviti v času med božičem in tremi kralji. Pri večini hiš so veseli, če gospod pride k njim, drugje ga bolj na hitro opravijo. So pa tudi takšni, ki tega ne želijo. Tudi to župnik razume, se jim zahvali in gre dalje. So pa tudi takšne hiše, kjer se preprosto domačini naredijo, da jih ni doma. Pravi, da je v Studenicah več tistih, ki ne želijo, da jim duhovnik s škopljenjem blagoslovi hišo, kot v Makolah. Praviloma ne izpusti nobene hiše, vendar
vsi kraji v župniji v enem letu ne pridejo na vrsto, vsako leto to opravi v drugem kraju.
Makolski župnik Marjan Banič ima z dvema župnijama veliko dela, vendar še vedno najde dovolj časa tudi za druge reči. Tako je bil med drugim pred časom aktiven pri društvu vinogradnikov. "V teh krajih, bogu za hrbtom, je bilo dobro, da se je začelo nekaj dogajati tudi na tem področju. Z ustanovitvijo društva se je začelo izobraževanje vinogradnikov in kletarjev. Pomembno je, da se to, kar je nekoč že bilo, ko so makolsko vino pili tudi na Dunaju, ponovno vzpostavi. Prej se je pogosto dogajalo, da je avgusta vinogradnik komaj lahko še komu ponudil svoje vino, odkar pa obstaja društvo in se vinogradniki redno izobražujejo in znajo bolje kletariti, dajo veliko na kvaliteto svojega pridelka.. Makolska vina že segajo po visokih priznanjih na ocenjevanjih ne samo doma, temveč tudi na višjih ravneh," rad pove o društvu vinogradnikov. Seveda pa si vzame čas tudi za kakšno potovanje, dopust ali krajše potepanje, saj ga marsikaj zanima, tako ljudje kot tudi pokrajine.
Klepet skleneva s tistim že običajnim vprašanjem o osebnem počutju. Pove, da je abraham že mimo, srebrna maša tudi. Zime nima rad, jesen z vsemi njenimi sadovi pa ima rad. V jeseni se tudi življenje vse bolj umirja, s tem pa, da toliko dela, kot ga je zadnja leta, v življenju še ni imel. Vse to hitro življenje pa je tudi za duhovnika posledica časa, v katerem živimo. Vendar ima svoj poklic, za katerega se je odločil po svobodni presoji, rad, prav tako pa tudi svoje župljane, za katere ima veliko mero razumevanja.
Vida Topolovec
KIDRIČEVO / ZLATA POROKA ZAKONCEV GREIFONER
Cvetje v jeseni
Po 50 letih zakonskega življenja sta v soboto, 24. novembra, pred župana občine Kidričevo Alojza Špraha stopila zlato-poročenca Elizabeta in Jožef Greifoner iz Cirkovc 68 c.
Zakonsko zvezo sta sklenila 25. novembra 1951 v Cirkov-cah. Zlata nevesta Elizabeta, z dekliškim priimkom Frangež, se je rodila 19. novembra 1928 v Spodnjih Jablanah in je ves čas pridno gospodinjila; zlati ženin Jožef Graifoner pa je zagledal
luč sveta 8. septembra 1929 v Pivoli pri Mariboru in je bil zaposlen na železnici. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa ju razveseljujejo še trije vnuki.
-OM
Zlatoporočenca Elizabeta in Jožef Greifoner. Foto: Langerholc
SELA / S SKUPSCINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ
Za strokovno in organizacijsko rast
V gostilni "Pri kostanju" na Selih se je 19. decembra sestala skupščina Območne obrtne zbornice Ptuj. Veliko preveč energije so člani vložili v razpravo glede plač strokovne službe zbornice kot njeni strokovni in organizacijski rasti, da bodo lahko skupaj s svojo krovno organizacijo enakovreden partner vladi pri sprejemanju obrtne zakonodaje.
V bistvu gre za problem, ki ga prenašajo s četrte skupščine, na kateri stvarem niso znali priti do dna. Do sprejema finančnega poročila (upravni odbor zbornice ga mora sprejeti do 28. februarja 2002) bo nadzorni odbor pregledal vse dokumente v zvezi s plačami treh delavcev strokovne službe. Posebne komisije za to ne bodo ustanavljali, čeprav so nekateri člani skupščine bili za to.
Prav tako so sprejeli znižan finančni plan za leto 2002, čeprav so imeli tudi pri tej točki dnev-
nega reda veliko pripomb na plače strokovne službe; skrbelo jih je tudi zmanjšanje sredstev za sekcijsko delovanje, prevelika se jim je zdela postavka za koledarje, sporno pa je bilo tudi, da jih je raznosil delavec strokovne službe z bistveno manj stroški, kot bi jih plačali, če bi jih poslali po pošti. Menili so, da bi v ta namen morali opraviti razpis, da bi ta dela lahko opravil kateri od taksistov oziroma prevoznikov, ki imajo težave pri pridobivanju dela, delavci strokovne službe Območne obrtne
zbornice Ptuj pa po prepričanju večine članov skupščine za svoje delo že tako prejemajo visoke osebne dohodke.
Novih prostorov v tem letu niso kupili kljub sklepu, ki so ga sprejeli na 4. skupščini, gre pa za vprašanje, ki ga bodo v letu 2002 morali razrešiti. Ob tem se bodo v novem letu trudili tudi za boljše sodelovanje s petnajstimi občinami na Ptujskem, za večjo kvaliteto storitev in povečanje obsega izvajanja javnih pooblastil ter izobraževanja za potrebe obrti, v okviru priprav na volitve v organe in telesa zbornice v novem štiriletnem mandatu pa bodo dali prednost tistim kandidatom, ki imajo pozitiven odnos do obrti, obrtnikov in stanovske organizacije.
HAJDINA / PET LET LJUDSKIH PEVK
Ob jubileju koncert
Z uprizoritvijo pevskih vaj se je v petek, 14. decembra, pričel koncert ob 5. obletnici delovanja ljudskih pevk na Hajdini. Obletnico so pevke želele praznično obeležiti, zato so v goste povabile pevce iz domače in bližnjih vasi.
Slišali smo ljudske pevce s Hajdine, ljudske pevke KD Skorba, pevke folklornega dru-
štva Lancova vas, recitatorko Olgo Vidovič, pevke Druge pomladi Kidričevo, Uroša Sagadi-
SVETI TOMAŽ / KRAJANI O SAMOSTOJNI OBČINI
Prihodnost vidijo v svoji ob~ini
Minuli teden so se Tomaževčani sestali na zboru krajanov, ki ga je sklical župan Vili Trofenik, na dnevni red pa so uvrstili le eno točko: odločitev krajanov krajevne skupnosti Sveti Tomaž, da se odcepijo od matične občine Ormož in ustanovijo lastno občino.
Zbranih 146 krajanov se je z glasovanjem odločilo za lastno občino. O dobrih in slabih straneh te odločitve je govoril župan občine ormož Vili Trofe-nik ter poudaril predvsem majhnost bodoče občine in izpostavil dejstvo, da so finančni odhodki majhne občine še toliko večji.
Krajane je pozdravil tudi predsednik občinskega odbora Nove Slovenije Ormož in po-
slanec v državnem zboru Alojz Sok, ki podpira utanovitev lastne občine, saj je po njegovem mnenju na ta način laže odločati in imajo krajani več možnosti za neposredno odločanje o stvareh, ki jih zadevajo.
O odločitvi so govorili tudi krajani in v nekaj manj kot triurni debati skoraj vsi podprli ustanovitev lastne občine.
Mh
na in Marka Cartla. Seveda so se s svojimi pesmimi največkrat predstavile slavljenke.
Skupina, v kateri danes prepevajo voditeljica Marta Sitar, Olga Nahberger, Ljuba Cafu-ta, Karolina Korošec, Rozika Cestnik in Marjana Veronek, je nastala na pobudo Ljube Ca-futa in Maksa Kampla. Pevke nastopajo na prireditvah v občini in okolici. Vsako leto se udeležujejo tradicionalnih prireditev: revije ljudskih pevcev in godcev, Pesmi klopotcev na Borlu, Glasbenega popotnika na Destrniku, Martinovanja na Ptuju, nastopajo na prireditvah ob občinskem prazniku na Hajdini, na občnih zborih društev ter na drugih prireditvah in proslavah, na katere jih povabijo. Posebej ponosne pa so, da so prepevale na obisku pri Štefki Kučan.
Za koncert, ki ga je organiziralo KPD "Stane Petrovič" Hajdina, lahko rečemo, da je bil resnično praznično obarvan. Slišali smo veliko lepega petja in dobrih želja za uspešno delo v prihodnje. Koncert so vsi nastopajoči in obiskovalci zaključili s skupno pesmijo Najlepša je hajdinska fara.
Nataša Štumberger
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / 99 LET ELIZABETE FEKONJA
Naistareiša obtanka proslavliala
Pred kratkim je Elizabeta Fekonja iz Velikega Brebrov-nika, najsatrejša krajanka KS Miklavž pri Ormožu, slavila 99. rojstni dan.
Gospa Elizabeta se je rodila 18. decembra 1902 v Pavlov-skem Vrhu. Ob njenem rojstnem dnevu so jo obiskali tudi župan občine Ormož Vili Trofe-nik, predsednik KS Miklavž pri Ormožu Anton Kirič, tajnica KS Miklavž Zdenka Golob ter predsednik vaške skupnosti Veliki Brebrovnik Jože Zemljič.
Foto: Eva Zalar
Za novega podpredsednika Območne obrtne zbornice so izvolili Jožeta Kokota.
Konec novembra letos je imela Območna obrtna zbornica Ptuj 1385 članov, od tega je največ samostojnih podjetnikov. V letu 2002 jih bosta po prepričanju predsednika Območne obrtne zbornice Ptuj Jožeta Mi-lošiča precej zaposlovala uresničevanje zakona o varnosti in zdravju pri delu in še naprej davek na dodano vrednost, kjer je še veliko nedorečenega.
Leto 2001 bo šlo v kroniko dela Območne obrtne zbornice Ptuj tudi kot leto, ko so praznovali 30-letnico dela stanovske organizacije, in leto, v katerem so organizirali že peto razstavo izdelkov in storitev. Uspešno so se obrtniki s Ptujskega predstavili tudi na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. V okviru promocijskih aktivnosti pa je gostinska sekcija izdala zložen-
ko, v kateri so se s svojo ponudbo predstavili člani te sekcije. Veliko pozornost so v letošnjem letu posvetili dualnemu sistemu izobraževanja, pet obrtnikov s Ptujskega pa si je pridobilo mojstrski naslov. Preko Obrtne zbornice Slovenije, ki prevzema del stroškov, so obrtnikom ponudili možnost prijave za uvedbo standardov ISO 9000 in ISO 14000.
Dejavnost 16 registriranih sekcij je med letom različno potekala, nekaj jih je zelo aktivnih. Mednje sodi tudi gradbena sekcija, ki je letos uspešno izvedla že 3. državno srečanje slikopleskarjev Slovenije. Od tega, kako močne bodo sekcije, je odvisna uspešnost delovanja zbornice, zato bodo morale vse veliko več truda v bodoče posvetiti lastnemu izobraževanju in enotnemu delovanju.
MG
ORMOŽ / SE O 30-LETNICI VRTCA
Sklenili decembrsko slovesnost
V Ormožu že ves december praznujejo 30-letnico Vrtca Ormož v Žigrovi ulici. Osrednja slovesnost, ki si jo je ogledalo veliko število obiskovalcev, je bila minuli petek v domu kulture.
Zakljucna prireditev ob 30-letnici Vrtca Ormož. Foto: Hozyan
Prisotne sta najprej pozdravila ravnateljica vrtca Marjeta Meško in župan Vili Trofenik,
zbranim pa je govorila tudi Fa-nika Fras.
Na prireditvi so obudili spomine na premnoge generacije otrok od leta 1971 do danes in predstavili malčke, ki danes obiskujejo vrtec Ormož. Nekdanji malčki, ki so danes že odrasli, so prepevali otroške pesmice in navdušili obiskovalce, prebirali pa so tudi svoje spomine na mlade dni, preživete v vrtcu.
Posebej zanimivi pa so bili malčki, ki danes obiskujejo vrtec in malo šolo v Žigrovi ulici ter na osnovni šoli Stanka Vraza. Z veseljem so zaplesali, prepevali in se predstavili z igro. Svoje starše in druge obiskovalce so vrnili v lepi čas mladost, sami pa so se z veseljem predstavili in marskimu z otroško radoživostjo in nedolžno iskrenostjo polepšali večer.
Mh
PTUJ / IZ AMBULANTE ZA NUJNO MEDICINSKO POMOČ
Donacij za skoraj sedem milijonov
Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - prehospitalna enota v okviru JZ Zdravstveni dom Ptuj - si je s pomo~jo donacij podjetij in zasebnikov zagotovila sredstva za nakup potrebne opreme.
Kot poudarja njen predstojnik mag. Branko Babi~, dr. med., spec. kirurg, so
s tem prispevali tudi k dvigu kakovosti uslug, ki jih enota nudi pacientom. Tega zagotovo ne bi bilo, ~e ne bi bilo prijaznih donatorjev, ki se jim v imenu vseh zadovoljnih pacientov zahvaljujejo za izkazano nesebi~nost. Donatorji so bili: Perutnina Ptuj, Šiviljstvo Schmidt, Lekarna Toplek, Cesta Varaždin, Asfalti Ptuj, IGM Trade Ptuj, PPS Ptuj, Avto hiša Hvalec Ptuj, Andrej Šoemen, Revet Ptuj, Certus Maribor, VGP "Drava" Ptuj, Vida Brodnjak, s.p., Ptuj, Roman Sagadin, Ptuj, PAAM AVTO Zavr~, JZ Lekarne Ptuj, Herman Kokol, KZ Ptuj, Janez Gornik, Vi~ava, Atriji, d.o.o, Ptuj, Ljuba Neudauer Resnik, dr. med., Vladimir Toplak, Čebelica, d.o.o., Belvi sport, Tina Šprah, NLB - podružnica Ptuj in Lek, d.d., Ljubljana.
MG
êà^êintam,
SREDIŠČE OB DRAVI /
S SEJE SVETA
V	četrtek so zasedali člani sveta krajevne skupnosti Središče ob Dravi in med drugim razpravljali o proračunu občine Ormož za prihodnje leto. Predvsem so se dotaknili dela, ki zadeva krajevnO skupnost Središče ob Dravi. Sklenili so, da se podaljša pogodba za izvajanje zimske službe z Bankom Rakušem in sprejeli predlog, da se podeli priznanje krajevne skupnosti mejni policijski postaji in Mejnemu prehodu Središče ob Dravi.
SVETI TOMAZ /
NOVOLETNE DELAVNICE
Minuli petek so v osnovni šoli Tomaž pri Ormožu potekale novoletne delavnice. Učenci in njihovi mentorji so izdelovali sveče, božično-novoletne aranžmaje, papirnate rože, pekli drobno pecivo ter izdelovali so izdelke iz umetne mase. Delavnice so vodili člani etnografsko-turističnega društva društva Lukar iz Dornave - sekcija za aranžiranje pod vodstvom Zvonka Mikša, članice PD Janeza Trstenjaka s Huma pod vodstvom Anice Ratek in Aktiv kmečkih žena od Svetega Tomaža pod vodstvom Anice Škrinjar. Učenci so lahko sodelovali tudi v delavnici, ki sta jo vodili Zdenka Plenjšek in Neven-ka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Nastale so izdelke razstavili, obiskovalci pa so jih lahko kupili in si z njimi na tak način polepšali dom ob praznikih.
Ob 11.00 uri so v telovadnici osnovne šole proslavili prihajajoči državni praznik — dan samostojnosti in na prireditev povabili tudi druge krajane. Popoldan so osmo-šolci pripravili še novoletni ples s srečelovom.
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / DELAVNICE ZA ŠOLARJE
V	pričakovanju novega leta in božiča so minuli petek pripravili vesele delavnice tudi učenci in njihovi mentorji v osnovni šoli Miklavž pri Ormožu. Na razredni stopnji so izdelovali novoletne voščilnice pod vodstvom Angele Jurkovič, novoletne aranžamaje pod vodstvom Kristine Podgorelec, pekli praznično pecivo, vodila jih je Angela Topolinjak, izdelovali okraske in slikali na steklo pod mentorstvom Danice Zorec, izdelovali dekorativno emblalažo za darila in voščilnice, delavnico je vodila Leonida Novak, glasbeno-plesno delavnico pa je vodila Milena Ore-šnik. Na višji stopnji so izdelovali okraske iz slanega testa, vodila jih je Emilija Prosnik, delavnico izdelovanja okraskov iz drugih materialov pa je vodila Sonja Fajfar. Pekli so tudi prazni~no pecivo pod vodstvom Irme Murad in Slave Mi-hori~, izdelovali vo{~ilnice in praz-ni~ne dekoracije pod vodstvom Cirila Vnuk, okrasili razstavni prostor in novoletno jelko pod mentorstvom Mojce Grula in Leona Laha, plesali v delavnici skupinskih družabnih in party plesov, ki jo je vodil Bojan Cunk, družabne igre pa Franc Fajfar. Zbirali so tudi stare razglednice pod mentorstvom Ane Jovanovi~ ter jih razstavili.
U~enci so svoje delo predstavili in pripravili prodajno razstavo, u~-enci vi{je stopnje pa so se pomerili {e v finalu družabnih iger.
ORMOŽ / PRAZNIČNE PRIREDITVE
Tudi letos si bodo lahko mal~ki ormo{ke ob~ine ogledali zanimive predstave, ki bodo v prazni~nih dneh potekale po vseh krajevnih skupnostih. Organizira jih Ob~-inska zveza prijateljev mladine Ormož. Predstavilo se bo gleda-li{~e Potujo~i {krat iz Izole, ki bo zaigralo predstavo Poje vam gospa opica. Po igrici bo otroke obiskal dedek Mraz.
mh
HAJDINA / S 24. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Nezadovoljstvo zaradi neenakomernega razvoja
Hajdinski svetniki so se 20. decembra sestali na 24. seji. Uvodoma se je župan Radoslav Simonie zahvalil vsem članom občinskega sveta za njihov prispevek pri pripravi tretjega občinskega praznika, še posebej pa Branku Burja-nu za odgovorno delo pri ocenjevanju hiš, poslovnih objektov in naselij, ter vaščanom Dražencev, ki so letos imeli v rokah izvedbo praznika. V letu 2002 ta naloga čaka Gereč-jo vas, iz katere bodo tudi izbrali kletarja letnika 2002.
Na 24. seji so razpravljali o 14 točkah dnevnega reda, med najpomembnejšimi pa je bil osnutek proračuna za leto 2002, ki je povzročil največ razprave.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Hajdina so sprejeli po skrajšanem postopku. Po tem odloku se morajo v enem letu na javno kanalizacijo priključiti vsi objekti, ki še niso pri-
ključeni. Nekaj pomislekov so imeli svetniki o tem, ali bodo vsi občani zmogli plačati ceno priključka, ki znaša 180 tisoč tolarjev. Socialnih problemov je v občini veliko, nekateri starši ne morejo otrokom plačati niti malice v šoli, ki znaša 2500 tolarjev. Ker pa imajo vsi možnost, da dajo vlogo na občinski svet, da se jih oprosti plačila oziroma kako drugače uredi plačevanje, skozi ta odlok socialnih proble-
mov ne bodo reševali, so bili odločni. Po skrajšanem postopku so odlok morali sprejeti, da bodo omogočili priključitve na kanalizacijo na Spodnji Hajdini. Potem bodo lahko pričeli uporabljati sredstva vodne takse in se bodo lahko kot občina prijavljali na razpise za sofinanciranje za izgradnjo kanalizacije.
Hajdinski svetniki so se prejšnji četrtek odločili tudi za spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki prinaša manjše obremenitve za gospodinjstva in tudi za dejavnosti. Spremenili pa so tudi kriterije za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za pravne osebe in podjetnike, ki so bili ustanov-
ljeni na Hajdini in imajo tudi sedež firme registriran na Hajdini. Po teh kriteriji bodo vsi zavezanci, ki bodo na območju občine Hajdina pričeli opravljati dejavnost na novo, za dobo enega leta v celoti oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, v naslednjih letih pa je po sprejetih kriterijih možna olajšava le do 50 odstotkov.
PREMALO DENARJA ZA VSE POTREBE
Četrti proračun občine Hajdina predvideva, da bodo za vse oblike javne porabe v občini imeli v letu 2002 na voljo okrog 380 milijonov tolarjev. Iz dohodnine bodo dobili okrog 144 milijonov, iz nadomestila za upo-
MAJSPERK / VROČA DECEMBRSKA SEJA SVETA
Svetniki zavrnili proraiun za leto 2002
Ker na zadnji seji sveta občine Majšperk v sredo, 19. decembra, po drugi obravnavi svetniki niso potrdili predloga občinskega proračuna v višini 666 milijonov tolarjev, je župan Franc Bezjak izdal sklep o začasnem financiranju občine v letu 2002.
Čeprav je zadnja letošnja, sicer 22. redna seja sveta občine Majšperk vsebovala le štiri točke dnevnega reda in je kazalo, da ne bo trajala dolgo, se je obrnilo drugače. Zapletati se je pričelo že v uvodnem delu, ko je župan Franc Bezjak predlagal,
da bi na seji zaradi časovne nujnosti obravnavali še spremembe odloka o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča. Svetnik Kokot je namreč predlagal nasprotno, da o tem razpravljajo kdaj drugič, ko bodo lahko predlagane spremembe podro-
bneje preu~ili. Svetnik Novak pa je predlagal zamenjavo dveh to~k, tako da so pred predlogom prora~una sklepali {e o gradnji doma krajanov v Sestržah.
Ob tem je župan opozoril na mnenje vladne službe za lokalno samoupravo, ki je zapisala, da ob~ina ne more vlagati v tujo lastnino, in nadaljeval, da lahko iz ob~inskih sredstev sicer sofinancirajo dokon~no gradnjo doma krajanov v Sestržah, ven-
MARKOVCI / ZADNJA LETO[NJA SEJA
v	'
OBČINSKEGA SVETA
Proraiun je sprejet
Zadnjič v letošnjem letu so se v četrtek, 20. decembra, sestali tudi svetniki občine Markovci ter po uvodnih pobudah in vprašanjih z dvema amandmajema sprejeli odlok o občinskem proračunu za leto 2002, ki predvideva 809 milijonov prihodkov.
V razpravi o nekajkrat usklajenem dokončnem predlogu proračuna občine Markovci za leto 2002 so svetniki razpravljali o več amandmajih oziroma predlogih za spremembe, vendar se z vsemi niso strinjali.
Na predlog svetniške skupine Nsi in SDS so v predlogu rorač-una povišali sredstva za vaške odbore za 1 milijon, niso pa se strinjali s predlaganim povišanjem sredstev za gasilsko dejavnost v višini 3 milijone ter s povišanjem sredstev za gradnjo gasilskega doma v Markovcih v višini 2 milijona. Na predlog svetnika Franca Kostanjevca pa so znesek za izgradnjo večnamenske dvorane v Markov-cih s 143 milijonov znižali na 135 milijonov tolarjev, razliko v višini 8 milijonov pa so porazdelili takole: 1 milijon za pre-plastitev lokalne ceste v Novi vasi, 1,5 miljona za ureditev pločnika v Stojncih, 1 milijon za izgradnjo dveh priključkov na javno pot v Borovcih, 3 milijone za preplasitev javne poti skozi naselje Strelci in 1,5 milijona za preplastitev javne poti v Sobetincih.
Z omenjenimi spremembami
so svetniki soglašali in z večino glasov proračun za leto 2002 v višini 809 milijonov sprejeli. Med predvidenimi prihodki pričakujejo največ, kar 595 milijonov davčnih prihodkov, okoli 117 milijonov pričakujejo za investicije iz državnega proračuna, dobrih 52 milijonov pa prenašajo neporabljenih sredstev iz lanskega in letošnjega leta.
Med odhodki naj bi okoli 96 milijonov namenili za javno upravo, 40 milijonov za tekoče odhodke, za protipožarno varnost naj bi namenili okoli 25 milijonov, za gospodarske dejavnosti okoli 207 milijonov -od tega za kmetijstvo, ribištvo in šport okoli 111 milijonov, okoli 54 milijonov za cestni promet, za varstvo okolja 42 milijonov, 33 milijonov za drobno gospodarstvo in druge gospodarske dejavnosti, za kulturo in dejavnost društev okoli 99 milijonov, okoli 216 milijonov za izobraževanje, za socialno varnost okoli 50 milijonov itd.
Po krajšem pojasnilu Dušana Murovca iz Podjetja UMARH so svetniki soglašali s predlagano spremembo in dopolnitvijo odloka o zazidalnem načrtu
za obrtno cono Novi Jork, ki jo bodo gradili v dveh fazah na dobrih 93.800 kvadratnih metrih površin na obmo~ju nekdanje sanirane gramoznice. Poleg spremenjenega sistema odvajanja in ~iš~enja odpadnih voda ter energetske oskrbe so na zahtevo investitorjev spremenili tudi parcelacijo in prometno omrežje dela cone.
Soglašali so z osnutkom odloka o komunalni taksi ter s predlogom treh pravilnikov: o finan~nih intervencijah v kmetijstvu, o kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v ob~-ini ter pravilnika o dolo~anju dežurnih prodajaln, zavrnili pa predlog o povišanju cen odvoza, baliranja in za~asnega odlaganja odpadkov v Čistem mestu.
Potem ko jim je župan Franc Kekec predstavil še projekt bo-do~e vaške dvorane Bukovci, so za oskrbo s pitno vodo dolo~ili Komunalno podjetje Ptuj in soglašali s ~lanstvom ob~ine Mar-kovci v konzorciju za namakanje Podravja. O vlogi ustanove dr. Antona Trstenjaka bodo do-kon~no sklepali po podrobnejšem pojasnilu, ob koncu seje pa so se županu in svetnikom zahvalili za sodelovanje in razumevanje predstavniki gasilskega poveljstva Markovci.
M. Ozmec
dar je to potrebno urediti s posebno lastniško pogodbo, s katero naj bi si ob~ina zagotovila sorazmerni delež lastnine nad svojimn vložkom. Kljub županovemu prepri~evanju je ve~-ina svetnikov zavrnila županov predlog najemniške pogodbe za najem doma krajanov v Sestrž-ah.
Po krajši razpravi predloga ob~inskega prora~una za leto 2002 ter po vmesni prekinitvi seje zaradi usklajevanja mnenj poslanskih skupin so svetniki sicer soglašali z edinim predlaganim amandmajem k predlogu prora~una, v katerem skupina svetnikov s prvopodpisano pod-županjo Darinko Fakin zahteva še gradnjo odseka ceste Ptujska Gora - Zolar. Kljub temu pa so predlog prora~una z ve~ino glasov zavrnili in se ob tem dogovorili, da bodo o njegovi do-kon~ni potrditvi sklepali 8. januarja prihodnje leto.
Zatem so po krajši obravnavi zaradi ~asovne stiske po hitrem postopku sprejeli predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš~a. Ta med drugim predvideva pla~ilo nadomestila za vsak steber primarnih vodov za elektro ali PTT omrežje, za nekatera nadomestila pa je predvideno tudi povišanje.
Preden so se razšli, je župan Franc Bezjak izrazil obžalovanje, ker svetniki niso sprejeli ne predlagane najemne pogodbe za dom Sestrže in ne prora~una za prihodnje leto. Eno in drugo bo po njegovih besedah povzro~-ilo nove stroške. Ob koncu pa je svet seznanil z vsebino posveta županov petnajstih ob~in s ptujskega obmo~ja, ki je bil nekaj dni prej v Majšperku in na katerem so župani premle-vali zapuš~ino nekdanje ptujske ob~ine. Ker še vedno niso dosegli dokon~nega dogovora o delitveni bilanci, je najbolj pe-re~a usoda 27-odstotnega lastninskega deleža v ptujskih Termah ter usoda zaradi nerednega vzdrževanja že propadajo~ega po~itniškega doma v Biogradu na morju v sosednji Hrvaški.
M. Ozmec
rabo stavbnega zemljiš~a okrog 197, ostali prihodki ob~ine pa naj bi dosegli okrog 31 milijonov tolarjev; med temi je najvišji znesek vodna taksa v višini 15 milijonov tolarjev. Na sredstva finan~ne izravnave tudi v letu 2002 ne morejo ra~unati, podobno kot je bilo tudi v letu 2001.
O osnutku prora~una so razpravljali vsi ob~inski odbori ter oblikovali stališ~a in pripombe. Odbor za komunalno dejavnost, ki ga vodi Alojz Sijanec, je predlagal, da se sredstva za skupne potrebe prerazporedijo; med te sodijo tudi nakup za-mljiš~a za razširitev industrijske cone v Slovenji vasi v višini 4 milijone tolarjev, projektna dokumentacija za vrtec in upravno zgradbo v višini 10 milijonov tolarjev, razsvetljava Haj-doše - Slovenja vas v višini 30 milijonov tolarjev.
Za kanalizacijo (dokumentacija, hišni priklju~ki in lokalne ~istilne naprave) naj se po predlogu odbora za varstvo okolja in urejanje prostora, ki ga vodi Karl Svenšek, nameni 11,545 milijonov tolarjev. Odbor za družbene dejavnosti, ki ga vodi Janko Merc, je predlagal, da se za 276 tiso~ pove~a postavka športa in rekreacije, za enak znesek pa zmanjša postavka kulturne dejavnosti - aktivne po~-itnice. Pri postavki osnovnošolsko izobraževanje se doda nova - servisiranje kurilnih in ventilacijskih naprav, pove~a naj se tudi postavka socialna varnost na 3 milijone tolarjev, da se bo lahko rešil primer družine Po-lajžar.
Odbor za gospodarsko in kmetijstvo, vodi ga Ivan Brodnjak, je predlagal, da se v delu pro-ra~una za gospodarstvo in kmetijstvo doda postavka 4 milijone tolarjev za nakup okrog 5 ha zemljiš~a v Slovenji vasi za potrebe gospodarske cone.
Po predlogu odbora za finance in ob~insko premoženje, ki ga vodi Martin Turk, naj bi se pove~ala postavka ogrevanje domov za 400 tiso~ tolarjev, investicijski odhodki za pokopališ~e za 6 milijonov tolarjev, stanovanjska dejavnost za 30 milijonov tolarjev, za projekt CRPOV naj se nameni milijon tolarjev, pove~a naj se tudi postavka za ob~inski praznik za 220 tiso~ tolarjev. Odbor za finance in ob~-insko premoženje je tudi mnenja, da je v prora~unu za leto 2002 potrebno zagotoviti izvajanje investicij v izgradnjo kanalizacije, da bodo lahko koristili sredstva vodne takse. Če tega ne bo, bodo morali prora~un v prihodkih in odhodkih zmanjšati za 15 milijonov tolarjev. V letu 2002 pa bi morali zagotoviti tudi ve~ denarja za investicije v vaških skupnostih.
Da ne bo lahko sestaviti predloga prora~una, o katerem bodo razpravljali na januarski seji, je pokazala nadaljnja razprava, v katero se je vklju~ilo vseh 14 svetnikov. Vsak je predstavil svoje videnje prora~una. Ignac Skaza iz Slovenje vasi je osnutek prora~una ocenil kot zelo slabega; že pri rebalansu je opozarjal, da bi se morali v ob~ini zavzemati za enakomernejši razvoj. Tudi v Slovenji vasi si želijo razsvetljavo, igriš~a, industrijska cona mo~no onesnažuje vas. 20 milijonov sredstev novega prora~una je bilo porabljenih že v letu 2001, nanje so ra~unali tudi v Slovenji vsi. Branko Bur-jan je opozoril na dejstvo, da je bil osnutek prora~una že pripravljen, ko so vaški odbori šele za~eli pisati svoje programe želja. Glas ljudstva pravi, da je uspešnejši tisti, ki ima ve~jo mo~ pri županu oziroma koaliciji, je še povedal. Župan Radoslav Simonič je povedal, da je teh 20 milijonov, ki so jih že porabili, posledica razli~nih izsiljevanj, pla~ati bo potrebno KTV Draženci, dokon~anje igriš~a na Zgornji Hajdini, razsvetljavo v Dražencih, asfaltiranje ceste in igriš~a v Hajdošah.
Slavko Burjan se je med drugim zavzel za sestavo pregleda investicija, iz katerega bi bilo razvidno, zakaj so se nekatere investicije tako podražile. Pre-ve~ se tudi obljublja. Župan Si-moni~ je prepri~an, da morajo skupne potrebe vsi videti, drugo pa je tisto, o ~emer je govoril Ignac Skaza. Do predloga odloka bo moral o tem premisliti. Karl Fridl je prepri~an, da bi moral prora~un imeti tudi pisni del, ne samo številke, na podlagi takšnega prora~una ni mo-go~e odlo~ati. Če ni vizije, je težko voditi kvalitetni razvoj.
Anton Cestnik si je lokalno samoupravo predstavljal dru-ga~e: da bodo vsako leto maja ali junija zbori ob~anov, na katerih bodo ljudje povedali, kaj naj bi se delalo pri njih. Sedaj nimajo nobenega vpliva, vaški odbori so le skupina petih, šestih ljudi, ki potem odlo~ajo. Alfonz Strnad je menil, da bi morali biti v investicijah bolj racionalni, ne iti v neke nadstandarde, kot je na primer razsvetljava na Zgornji Hajdini. Preve~ se tudi vlaga v pokopališ~e.
Vrednost to~ke za izra~un komunalne takse v letu 2002 bo v ob~ini Hajdina znašala 500 tolarjev. Hajdinski svetniki so na 24. seji sprejeli tudi sklep o za~-asnem financiranju prora~una v letu 2002, odlo~ili pa so se tudi, da bodo soustanovitelji JZ Zdravstveni dom Ptuj.
MG

E
m
NAGRAJUJEMO
v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ ZYES1Ï NAROČNIKE
KMOUPMOmSKIlEmBh
ime in priimek
Mar^aLESJAK
naslov:
Turniška ulica 18, PTUJ S3850
Nagrajenci pr^m^o nagrado po pošti.
PO SLOVENSKIH GORICAH
LENART / SPREJELI PRORAČUN
O oknih, proraiunu in razdružitvi
V torek, 18. decembra, so se svetniki občine Lenart sestali na 25. redni seji. Med odgovori na vpra{anja svetnikov je bila svetnikom dana pisna obrazložitev na vpra{anje svetnika Darka Frasa v zvezi z izgubami vode na območju KS Sv. Trojica.
Med predlogi in pobudami svetnikov je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin povedal, da prejema veliko anonimnih pisem in prebral eno od njih. V njem je anonimni pisec od njega zahteval, da ~lanom ob~-inskega sveta pojasni, zakaj je ravno njegovo podjetje bilo izbrano za menjavo oken na občinski stavbi.
Obrazložitev je dal direktor občinske uprave Bojan Mažgon
in povedal, da so okna na občinski stavbi nameravali zamenjati v prihodnjem letu, ter nadaljeval: "Pred tremi meseci smo dobili informacijo servisa skupnih služb vlade, da so še v letošnjem letu pripravljeni sofinancirati vzdrževalna dela na občinski stavbi, kajti v tej stavbi domuje tudi upravna enota. Upravna enota je zbrala tri ponudbe, med njimi pa je bil najcenejši Interles (županovo pod-
jetje). Kasneje smo se odločili za menjavo tudi na občini, saj je država ponujala 50 % sofinanciranje. Skupaj z upravno enoto in servisom skupnih služb vlade smo zbrali tri ponudbe, med njimi pa je bil Interles najcenejši, saj je cena znašala dobrih 9 milijonov tolarjev, pri drugih pa čez 10. Sklenili smo tripartitno pogodbo, po kateri servis skupnih služb vlade direktno plača izvajalcu. Na podlagi tega so delavci podjetja INTERLES pristopili k delu. Država je svoj del že poravnala, mi pa svoj delež prenašamo v naslednje leto."
V nadaljevanju so svetniki razpravljali o proračunu občine
SVETA TROJICA / IZDALI TROJISKO KRONIKO
Knjiga za vsako hišo
V petek, 21. decembra, so pri Sveti IToJici predstavili prvo TToJiško kroniko, ki so jo izdali v kulturnem društvu Ernest Golob Peter Sveta TToJica ob 100-letnici kulturnega in družabnega življenja pri Sveti TToJici in ob 50. obletnici ustanovitve kulturnega društva Ernest Golob Peter.
Trojiška kronika je ena izmed najlepših kronik društva, narejena po vsebinski zasnovi Toneta Stefaneca. Člani uredniškega odbora so bili mag. Nataša Kolar, Dragica Lovše, Drago Lipic, Ludvik Matjašič, Adela Neuvirt, Slavko Stefanec in
mag. Marjan Toš.
V kroniki je predstavljeno razvejano in bogato društveno življenje v zadnjih sto letih s poudarkom na kulturnem delovanju. Številni avtorji pa so obdelali druge pomembne kulturne ustvarjalce, ki so kakorkoli
Priznanje ob jubileju in izdaji Trojiške kronike sta Dragu Lipicu, predsedniku KUD Ernest Golob Peter, izročila predsednik Zmago Kokol in vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Lenart Breda Slavinec
povezani s Sveto Trojico. Kronika je opremljena z bogatim dokumentarnim gradivom in s fotografijami, kar izpričuje bogato razvojno pot kraja in njenih prebivalcev. V njej so navedeni številni zgodovinski viri in drugi dokumenti, ki so izziv za raziskovalce.
Kronika je izšla v nakladi 1000 izvodov in je stala dobra 2 milijona tolarjev. Avtorji člankov in uredniški odbor pa so se odpovedali honorarjem. S pomočjo krajevne skupnosti Sveta Trojica in občine Lenart, ki sta odkupili 500 izvodov, pa bodo kroniko prejele vse hiše v KS Sveta Trojica. Izid so omogočili še drugi številni sponzorji.
Predstavitev Trojiške kronike so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopili: mešani pevski zbor kulturnega društva Frančišek od Svete Trojice, učenci OŠ Sveta Trojica, ljudske pevke od Svete Trojice in iz PGD Osek, mlada skupina Atlantida, Vanja Fekonja - klavir in mlada rock skupina kulturnega društva Ernest Golob Peter.
Tekst in foto: Zmagosla^ Šalamun
za prihodnje leto. Ta se je od prvega do drugega branja zaradi usklajevanja spremenil za 3,2 %, to je 50,5 milijona tolarjev, in po novem znaša milijardo in 629 milijonov tolarjev. Za investicije je namenjenih 50,97 % proračuna. Glavne investicije so modernizacija cest, za katere je namenjen 32,4 % delež vseh investicijskih odhodkov, naslednja je dokončanje prizidka h knjižnici, nato gradnja čistilnih naprav, kanalizacije, javne razsvetljave, opremljanje stavbnih zemljišč, prostorsko planiranje itd.
V razpravi so svetniki občinskemu vodstvu očitali, da se odloča za investicije, ki niso v programu posameznih krajevnih skupnosti, da predlog proračuna ne zagotavlja enakomernega razvoja zunanjim krajevnim skupnostim, predstavniki krajevnih skupnosti pa, da je v proračunu za prihodnje leto preveč sredstev namenjenih za KS Voličina. Predlagatelji so odgovarjali, da je to posledica preteklih vlaganj, saj KS Volič-ina še vedno nima vodovoda. Pobude, da bi sestavili nov proračun, svetniki niso podprli niti niso vložili amandmajev na podani predlog. Po dolgi razpravi je 12 svetnikov glasovalo za proračun, osem jih je bilo proti.
NA LENARŠKEM ŠE TRI OBČINE
Nato so govorili o razdružitvi. Zunanje tri krajevne skupnosti Voličina, Sv. Trojica in Sveti Jurij so se odločile za izločitev iz sedanje občine. Njihove pobude je obravnaval državni zbor in ponovno prosi svetnike za mnenje. Brez razprave so sprejeli sklep, da občinski svet občine Lenart ne nasprotuje nadaljevanju postopka za ustanovitev občin Sv. Jurij, Voličina in Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini Lenart poviša za rast življenjskih stroškov in po novem znaša 0,43 tolarja. Podali pa so tudi pozitivno mnenje k imenovanju Darka Škergeta za ravnatelja OŠ Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Zmago Šalamun
eOCOVA / SREČANJE GASILK GASILSKE ZVEZE LENART
Za spoznavanje in izmenjavo izkušenj
V nedeljo, 23. decembra, Je Gasilska zveza Lenart organizirala že 14. srečanje gasilk Gasilske zveze Lenart. Ta deluje na območju upravne enote Lenart in združuje prostovoljna gasilska društva v vseh štirih občinah na Lenarškem. Tako Je v gasilsko zvezo Lenart vključenih deset prostovoljnih gasilskih društev: Lenart, Gočova, Sv. Trojica, Osek, Cer-kvenjak, Benedikt, Sv. Ana, Sv. Jurij, Selce in Voličina.
Srečanje so popestrile ljudske pevke prostovoljnega gasilskega
društva Osek.
Zmago Šalamun
Nedeljskega srečanja, ki je potekalo v gasilskem domu v Goč-ovi, se je udeležilo okrog 70 gasilk iz vseh društev v zvezi. Zbrane sta pozdravila predsednik GZ Lenart in član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Stanko Steinbauer in predsednica članic pri Gasilski zvezi Lenart Frančiška Lešnik. Oba govornika sta poudarila, da se ob koncu leta želita zahvaliti vsem gasilkam za vse opravlje-
no delo.
Letošnje srečanje je potekalo malo drugače, saj so dosedanja srečanja potekala v poletnih mesecih in so ob srečanju organizirali igre, letos pa so te zaradi množice drugih prireditev odpadle. Namen srečanja pa je bilo družabno srečanje, na katerem se gasilke med seboj spoznajo in izmenjajo izkušnje o svojem delu v tej humani organizaciji.
LENART IN SVETA TROJICA
Silvestrovanje na prostem
Tudi letos v Lenartu pripravljajo silvestrovanje na prostem, ki se bo pričelo 31. decembra ob 20. uri na Trgu osvoboditve pred spomenikom NOB. Zbrane bosta v novo leto popeljala ansambel Štirje kovači in Vinko Šimek. Kmalu po polnoči pa se bodo obiskovalci prepustili čarom ognjemeta. Za bogato gostinsko in kulinarično ponudbo je poskrbljeno.
Pri Sveti Trojici pa bodo silvestrovali na prostem pred kulturnim domom. Po polnoči bosta zbrane pozdravila predsednik krajevne skupnosti Sveta Trojica Franc Rojko in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Ob pol enih pa bodo pripravili na šolskem igrišču ognjemet.
Zmago Šalamun
BENEDIKT / COLNIKOVA POT, ZLOŽENKA IN RAZGLEDNICI
Colnikovi dnevi 2001
V sklopu Čolnikovih dnevov so v sredo, 19. decembra, na tiskovni konferenci v občini Benedikt predstavili Čolnikovo učno pot, prvo turistično zloženko in razglednici naselja Benedikt in Svetih Treh Kraljev.
Z učno potjo Dominika Colni-ka se v Benediktu spominjajo rojaka, narodnega buditelja Dominika Colnika, ki se je rodil 3. avgusta 1830 v hiši ob cerkvi Svetih Treh Kraljev.
Colnikova učna pot se začne ob rojstni hiši Dominika Colni-ka in vodi po 119 stopnicah proti Benediktu do cerkve Sv. Benedikta in naprej po dolini Drvanje, kjer si lahko ogledate 15 obnovljenih vodnjakov. V gozdu ob novem naselju si lahko ogledate gomilna grobišča. Na informativnih tablah je veliko podatkov o prazgodovinski naselitvi teh krajev in o rimskih poteh, ki so vodile tod mimo. Lahko pa se tudi odžejate ob treh slatinskih vrelcih, ki so poimenovani po Heleni, Pavli in Ani. To izredno bogato pot lahko prehodimo v dveh urah.
Turistično zloženko so natisnili v nakladi 5000 izvodov in 2000 izvodov v nemškem jezi-
ku, saj bodo s Colnikovo učno potjo seznanili vseh 1200 osnovnih šol v Sloveniji. Promocijski material bo na voljo na različnih mestih v občini Benedikt -od gostinskih lokalov do trgovin.
Na tiskovni konferenci župan občine Benedikt Milan Gum-zar ni skrival zadovoljstva in je dodal, da bodo označili še eno pot, ki bo zanimiva predvsem za kolesarje, vodila pa bo med obnovljenimi studenci.
V prihodnjem letu bodo pričeli zbirati gradivo za občinski zbornik, ki bi ga radi izdali leta 2003, ko bodo praznovali 1150-letnico prvega sakralnega objekta v Benediktu.
Za letošnji promocijski material so namenili 2 milijona tolarjev, tudi v prihodnje pa bodo namenjali turizmu del občinskega denarja.
Zmago Šalamun
BENEDIKT/ SPREJELI PRORAČUN
V	ospredju šola in telovadnica
V	sredo, 19. decembra, so se benediški svetniki sestali na letošnji zadnji, 25. seji občinskega sveta. Po skrajšanem postopku so sprejeli rebalans proračuna za letos zaradi uskladitve proračunskih prihodkov vključno s finančno izravnavo. Tako so se prihodki občine zmanjšali za dobrih 32 milijonov, odhodki pa za 23 milijonov tolarjev.
Nato so v drugem branju sprejeli proračun občine za prihodnje leto. Ta znaša 403 milijone tolarjev. Največji del investicijskih odhodkov v višini 85 milijonov tolarjev je namenjen gradnji prizidka k osnovni šoli s 13 učilnicami in večnamenske telovadnice.
Zraven teh dveh gradenj pa v prihodnjem letu načrtujejo še sofinanciranje nabave reševalnega vozila in nadgradnje gasilskega vozila, nadaljevali bodo gradnjo kanalizacije, moderni-
zirali nekaj lokalnih cest in javnih poti, obnovili dvorano in komunalno opremili zemljišča v centru občine.
Sprejeli so tudi odlok o turistični taksi v občini Benedikt, po katerem bodo turisti ob plačilu prenočišča plačali še takso, ki se bo zbirala na posebnem računu. Turistična taksa je strogo namenski prihodek občine in se nameni za projekte za razvoj turizma in turistično promocijo občine.
Zmago Šalamun
CERKVENJAK / SPREJELI PRORAČUN
80 milijonov za pitno vodo
Tudi cerkvenjaški svetniki so se v sredo, 19. decembra, sestali na 22. redni seji. V drugem branju so sprejeli proračun občine Cerkvenjak za prihodnje leto, ki znaša 372 milijonov tolarjev. V novem proračunu je za oskrbo s pitno vodo namenjenih 80 milijonov tolarjev, za modernizacijo lokalnih cest in javnih poti namenjajo dobrih 40 milijonov tolarjev, dobrih 11 milijonov tolarjev pa za adaptacijo prostorov in strehe ter ureditev vhoda v kulturni dom Cerkvenjak. S {estimi milijoni tolarjev bodo sofinancirali adaptacijo cerkve sv. Antona, če se bo ta pričela.
tudi ceno vzdrževanja pokopališča in okolice mrliške veže.
Ob ravnavo poročila nadzornega odbora so svetniki prestavili na naslednjo sejo.
Po končani seji so si svetniki ogledali preurejene občinske prostore in s kozarčkom vina nazdravili prihajajočemu letu. Zmagoslav Šalamun
Sprejeli so tudi sklep o dvigu ekonomske cene v vrtcu Cerkvenjak za 11 odstotkov, tako ta za januar 2002 znašala 52.500 tolarjev. Ce ne bi povišali cene, bi izguba v vrtcu v prihodnjem letu znašala 2,2 milijona tolarjev. Vrtec pa tudi letošnje leto končuje z osemsto tisoč tolarji izgube.
Za 20 odstotkov so povečali
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Mladinski svetovni prvak v kikboksu
Andrej Bezjak iz Zabovcev je član Kluba borilnih veščin Ptuj in se s tem športom pod taktirko trenerja Vladimirja Sitarja ukvarja od leta 1995. Danes se udeležuje tekmovanj v kikboksu po Sloveniji in Evropi, za seboj ima precej laskavih naslovov in je kategorizirani športnik državne mladinske reprezentance. Do uspehov, ki jih dosega so mu veliko pripomogli tako trener in klubski kolegi, kot tudi družina, ki mu nudi vso podporo.
Učim se tudi, ko opazujem
šestnajstletni Andrej trenira vsaj trikrat tedensko, pred velikimi tekmovanji pa še več, tudi pet ali šestkrat na teden, medtem ko si mora kondicijski trening organizirati individualno. »Če čutiš, da ti manjka, moraš tudi sam,« je povedal, k temu pa dodal, da mu veliko pomeni skupni trening s klubskim kolegom Davorinom Gab rovcem, saj je trening z močnejšim nasprotnikom učinkovitejši. Poudaril je, da treningi sami po sebi ne zadostujejo za dobre rezultate. Prave izkušnje in znanje dobiš šele na tekmovanjih. Sam si na tekmovanjih zmeraj ogleda nastope drugih kolegov, ker tako najlažje spozna njihove tehnike, prijeme in stil.
V {estih letih do naslova svetovnega prvaka
Prvi sadovi Andrejevega trdega treninga so se pokazali že po dveh letih, ko je na medobčinskem tekmovanju
leta 1998 na Ptuju dosegel 2. mesto. Uspehi s tekmovanj pa so se začeli kar vrstiti. Naslednje leto je med drugim osvojil 16. mednarodni turnir Slovenija open in 5. mednarodni pokal, leto
2000 pa mu je prineslo naslov medobčinskega prvaka. Med drugimi vidnejšimi uspehi je tega leta osvojil mednarodni turnir Avstrija open, Odprti turnir Izlake ter 6. mednarodni pokal Avstrija 2000. V letošnjem letu pa je Andrej poleg naslova občinskega in državnega prvaka osvojil še naslov svetovnega mladinskega prvaka. Kot je dejal, se mu je izmed vseh tekmovanj v spomin najbolj vtisnilo letošnje svetovno prvenstvo v avstrijskem Celovcu, ki mu je prineslo zgoraj omenjeni uspeh.
Do svojega 18. oziroma 21. leta, odvisno od pravil različnih organizacij, namerava Andrej tekmovati v mladinski konkurenci, udeležuje pa se že tudi članskih tekmovanj. Pravi, da ga članskih nastopov ni strah in je z njimi kar zadovoljen, saj je članskega boja navajen že iz kluba.
Tekmovati v ZDA, Kanadi ali Aziji
Andrejev cilj, za katerega se že trudi, pa je udeležba na največjih turnirjih v ZDA in Kanadi, kjer je moč doseči največ. Zanimiva se mu zdi tudi Azija, ker od tam izvirajo največji mojstri borilnih veščin, kar bi mu prineslo ogromno novih izkušenj. Dejal je: »Veš, da so tam boljši. Od njih se lahko veliko naučiš in tudi sam postaneš boljši.«
Mojca Zemljarič
DRUGI OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKIH ZENA OBČINE MARKOVCI
@enske so najhitrej{e
Da s(m)o ženske najhitrejše, trdimo zato, ker smo kot eno izmed mnogih društev, ki delujejo v naši občini, že udejanjile redni letni občni zbor, večina ostalih bo to storila šele v začetku prihodnjega leta. No, morda pa ta značilnost izhaja iz našega življenja nasploh, saj mnoge že sedaj razmišljamo o tem, kako bomo ocvrle čim boljše krofe (z božično potico smo pravkar opravile) - ta krapčič pa je tudi osrednja podoba našega grba.
Sredi decembra se je mnogo članic Društva podeželskih žena naše občine zbralo v dvorani PGD Stojnci. Uvodoma smo lahko prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, kvintet Kelenc, tokrat v kvartetni izvedbi, je zaigral dve priznani melodiji, razveselili smo se ob pogledu in poslušanju Ljudskih pevk iz Stojncev, navdušila sta nas še dva mlada Stojnčana z imenitnim »opernim« nastopom.
Sam občni zbor je potekal po ustaljenem dnevnem redu, predsednica društva pa je med nami pozdravila še gostje iz sosednjih društev, župana, svetnika in svetnico, predsednika TD in pred-
sednika GD Stojnci. Izvoljeno delovno predsedstvo, ki ga je vodila Brigita Ver-lačnik je potem občni zbor dobro vodilo h koncu. Pregled delovanja društva je bogato in hudomušno opravila predsednica Marta Lešnik, ki se radostila nad številnim članstvom, saj nas je zdaj že 168, kar sto več kot ob ustanovitvi. Vlasta Golob je podala blagajniško poročilo, Marija Kristovič pa je kot predsednica nadzornega odbora ugotavljala, da društvo dobro deluje.
In kaj bomo počele v prihodnjem letu? Naša prva aktivnost bo vidna že 5. januarja, ko bomo na svoj gostoljubni način spremljale dogodek ob 100.
rojstnem dnevu najstarejše občanke, 2. februarja, na svečnico pripravljamo razstavo in prodajo sladkih pustnih jedi, z delom pa bomo potem nadaljevale skozi vse leto. Večer je popestril še prihod Nade Pignar, ki je predstavila knjigo Sodobne domače jedi in prav rade smo se odločile za nakup le-te. V družabnem delu večera so članice društva dokazale, da se znajo tudi imenitno zabavati. Pri tem jim je pomagal glasbeni kvartet Hamreki.
Karolina Pičerko
ZATISKANJE OČI NE POMAGA - DROGE SO MED NAMI!
Zlu se je mogo~e opreti le
«	• •	v •
s skupnimi mo~mi
Na pobudo župana Franca Kekca je pred časom potekala v Markovcih okrogla miza o straneh in stranpoteh mladih, v okviru te pa so udeleženci spregovorili tudi o drogah, ki so vse večje zlo tudi v tem našem, sicer podeželskem okolju. Pogovora so se udeležili predstavniki policije, nekaj svetnikov, prišel je župnik Janez Maučec, o tem, da nimajo kam pa so govorili tudi mladi. Žal le tisti, ki kljub temu, da v občini (menda) res ni prostora za mladinsko dejavnost, vendarle aktivno preživljajo svoj prosti čas. O narkomaniji, pa tudi alkoholizmu in drugih stranpoteh mladih, so menili, je treba govoriti čim več, še najbolje že takrat, ko je nevarnost še daleč, a je mogoče z
dobrim informiranjem rešiti marsikaterega mladostnika in prihraniti skrbi njegovi družini. Za vse tiste pa, ki se s tovrstnimi težavami že srečujete in ne veste, kako iz začaranega kroga pekla in zla; na policijski postaji imajo tajno telefonsko številko na katero je mogoče zaupati svoje težave, postaviti vprašanja, za srečanje se je mogoče dogovoriti tudi s katerim od svetnikov, ki bo potem poiskal možne poti do rešitve, v šoli deluje svetovalna služba, v Ptuju center za socialno delo. Pomoč je mogoče najti, a brez sodelovanja že vpletenih v kakršnokoli odvisnost seveda ne bo šlo.
(PS)
Člani odbora Nove Slovenije Markovci o občinskem proračunu 2002
Tudi člani občinskega odbora in svetniki Nove Slovenije Markovci so se na svoji seji lotili predloga proračuna, ter pripravili amandmaje za občinski svet. Predvsem se niso strinjali, da je prišlo do občutnega krčenja sredstev namenjenih vaškim odborom. Z amandmajem so podprli ureditev prostorov za mlade v okviru Mladinskega centra Markovci, ki bi jih uredili v župnijskih prostorov v Markovcih. V razpravi so bili člani enotni, da sta dve večnamenski dvorani v občini Markovci dolgoročno nepotrebni in predstavljata prevelik finančni zalogaj, tako za samo izgradnjo, kot kasnejše vzdrževanje. V Bukovcih je res potrebna vaška dvorana, kjer se bodo lahko srečevali vaščani, ampak naj bo ta izkoriščena racionalno, kot je to primer v ostalih vaseh (Stojnci).
Člani vedno bolj ugotavljajo, da je bila investicija v ureditev vrtca v sklopu osnovne šole zgrešena, saj se je že v prvem letu vpisalo v vrtec več otrok, kot je bilo prostih mest. Hkrati pa sama prostorska postavitev vrtca ne dopušča možnosti razširitve oz. povečanja števila otrok v vrtcu, kot bi lahko bilo to ob postavitvi samostojnega vrtca.
Darko Meznarič
NA MLADIH SVET STOJI
Sabina Strelec, dijakinja 2. letnika Srednje zdravstvene šole v Mariboru
To sami veste, kak{ne smo punce!
Dobro leto je že minilo, odkar sem tudi jaz prestopila prag srednje šole. Ker rada pomagam ljudem in predvsem, ker me veseli delo z otroci, sem se odločila za srednjo zdravstveno šolo. To je bil zame velik korak, saj sem morala čez noč iz maminega zavetja stopiti na pot samostojnosti. Takrat so se začela moja vsakodnevna potovanja v Maribor. Bil je kar težak začetek; novo okolje, novi obrazi, predvsem pa druga šola in neznani profesorji. Vedela sem, da me tam ne čakajo več tako prijazni profesorji kot v naši markovski šoli. Bili je treba poprijeti zvezke in knjige - in se učiti! To sem tudi storila in uspešno končala prvi letnik. Že po dobrem mesecu pouka smo se morali seliti na drugo šolo, saj so našo začeli obnavljati. To nam je takrat vsem ugajalo, saj smo se znašli v središču mesta. To pa sami veste, kakšne smo punce! Ne moremo mimo trgovin ne da bi vstopile in se vsaj malo razgledale. In tega užitka nam v mestu še zdaleč ni manjkalo.
Moja mama pravi, da je za ljubezen {e čas
Po zasluženih počitnicah, ki so bile seveda prekratke, sem stopila v drugi letnik. Ponovna selitev, saj v mestu za nas, bodoče zdravstvene delavce, ni bilo več prostora in znašli smo se na Studencih. To pa je zame pomenilo novo veliko spremembo, saj se je bilo prenaporno dnevno voziti v Maribor in odločila sem se preseliti v dijaški dom. Bilo je kar hudo, saj sem pogrešala dom, prijatelje, svoje prejšnje življenje. Pa se je pokazalo, da sprememba niti ni tako slaba! Spoznala sem veliko novih prijateljev in obenem spoznala, da je v življenju največ vreden res dober prijatelj. No, v teh naših letih, se začenjajo tudi prve ljubezni, najprej se prižgejo iskrice, človeka kar nosi naokoli, potem pa običajno sledi razočaranje in zgodba se začenja znova. Izkušnje, iz katerih se človek veliko nauči, moja mama pa pravi, da je za
ljubezen še čas. Mislim, da imam prav, to ji tudi povem, a kaj, ko je tako lepo biti zaljubljen. Punce, saj me razumete, kajne?
Ko me prebudi vonj po sveže pečenih piškotih
In tako so minevali dnevi, tedni in meseci. Vse do današnjega dne, ko smo sredi praznovanja in pričakovanja novega leta. Zdi se mi, da je to čas, ko se imamo ljudje preprosto bolj radi, občutimo mir, srce nam poskakuje od radosti. Rada grem k polnočnici. Pevci nam z angelskim petjem sežejo do dna srca, božične pesmi pa verjetno omehčajo še tistega, za katerega radi rečemo, da ima kamen namesto srca.
Minilo je že mnogo let, a vedno znova podoživljamo rojstvo božjega sina. Trenutek, ko mati Marija položi svojega Jezuščka v jasli se ohranja za vedno. Sama v takih trenutkih spoznam, da na svetu nisem sama in da je okoli mene mnogo ljudi, predvsem otrok, ki potrebujejo mojo pomoč.
Verjetno bi v teh dneh težko našli dom, ki ga ne krasi božična smreka, lahko tudi novoletna jelka. Vsak otrok se je veseli in komaj čaka, da bo lahko nanjo obesil svoj najljubši okrasek. Smreko nazadnje ovenčamo še z lučkami in zvezdo. Pri nas pod smreko postavimo jaslice in samo še čakamo na čarobni trenutek rojstva, ko sklenemo roke, se zazremo drug drugemu v oči in si zaželimo srečo.
Do še enega prelomnega trenutka, novega leta je še nekaj dni. Moja babica pravi: Če bo zdravje, potem bo tudi vse ostalo! «
Moj Maribor je v tem decembru praznično okrašen, od vsepovsod diši po dobrotah, onidan sem se zaletela v Božička. Ali pa je bil morda dedek Mraz? S prijateljicami smo se veselile teh dni in obenem slišale kar nekaj zgodb o pokih petard in raket, ki so poškodovale otroke in mladostnike. Zato, fantje, lepo vas prosim, pamet v roke! Ta presneto vabljiva pirotehnična sredstva pa pustite kar tam kjer so, v trgovinah.
Vam povem, kaj je tisto, kar me še dolgo spominja na praznike? To je vonj po komaj pečenih piškotih, ki me zjutraj zvabi v kuhinjo. Mamo sem prosila, da bova nekaj dobrot spekli tiste dni, ko bom doma. Da bodo prazniki res praznični in vam bom dobro razpoložena lahko zaželela veliko medsebojnega razumevanja, sreče, zadovoljstva, zdravja in - ljubezni, seveda. Saj veste, me punce!
Srečanje sošolcev, zdaj že Abrahamovcev
V začetku decembra so se v gostilni pri Ribeku srečali nekdanji sošolci -zdajšnji Abrahamovci. Generacija rojena 1951. leta je štela kar 80 osnovnošolcev, vendar pa se je srečanja udeležilo le 36, med njimi tudi nekaj iz tujine, žal pa so na srečanje »pozabili« tisti iz bližnje soseščine. Kakorkoli že, tisti, ki so prišli in skupaj proslavili prvih petdeset let življenja, so se prijetno zabavali kar do jutra in sklenili, da se še srečajo. (MZ)
IZ SOLSKIH KLOPI
MLADI GLASBENIKI
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj ima na naši šoli tri glasbene oddelke: glasbeno delavnico za najmlaj{e u~ence -u~i jih u~iteljica Majda Kramberger, trobila in harmoniko. Trobila u~i prof. Marjan Rus, harmoniko pa u~iteljica Sonja Tram{ek, ki u~i tudi mene.
Harmoniko vadimo dvakrat tedensko, k teoriji pa moramo v Glasbeno {olo Ptuj. V skupini harmonikarjev nas je šest u~encev. Veliko smo se že nau~i-li. Jaz sem eno leto obiskovala Glasbeno šolo v Dornavi. Letos sem imela že moj prvi nastop na kocertu v Glasbeni šoli na Ptuju. Priznati moram, da sem imela tremo, a ko sem stopila na oder pred množico ljudi, sem za~utila, da me je trema minila. Zaigrala sem skladbo Mala polka. Sedaj se pripravljam na prvi nastop na doma~i šoli, ki bo pred novim letom.
Špela Bezjak
Za igranje harmonike me je navdušil moj dedek Janko Horvat, ki je bil prav tako muzikant. Igral je klarinet. Za to sem mu zelo hvaležna.
Želim, da bi se {e ve~ na{ih u~encev odlo~ilo za igranje kakega instrumenta, sploh sedaj, ko so glasbeni oddelki na na{i {oli.
[pela Bezjak, 3.a
INTERVJU Z MARTINOM KRPANOM
Znani slovenski junak Martin Krpan, velikodu{en in zvest svojemu narodu, nas je obiskal v uredni{tvu tednika Ptujski tednik. Novinar Marko je opravil z njim intervju.
Marko: Spo{tovani Krpan, lepo pozdravljeni. Zelo nas zanima, kako se po-~utite po dobljenem boju z Brdavsom?
Krpan: Zalo sem ponosen nase in na svojo mo~ ter iznajdljivost.
Marko: Vemo, da imate ženo. Ali imate tudi otroke?
Krpan: Imam sina Žana in h~erko Natalijo.
Marko: Ima kateri od otrok kak{en skriti talent?
Krpan: Žan je zelo dober v izdelovanju sekir, Natalija pa obvlada borilne ve{~ine.
Marko: Kaj ste po poklicu?
Krpan: Nisem se kaj dosti {olal, sem preprosti kmet, vendar obvladamtiho-tapljenje angle{ke soli, menda veste, da je to smodnik.
Marko: A smodnik, tega pa nisem vedel. Zanima me, ali sta z Janezom Drnov{kom prijatelja?
Krpan: Seveda, saj sva se skupaj borila za samostojno Slovenijo.
Marko: Vas je pretreslo teroristi~no dejanje v ZDA?
Krpan: Ja, vendar se bom teroristom ma{~eval.
Marko: Kaj menite o gospodarski krizi v zvezi z BSE?
Krpan: Zelo sem prizadet, saj je za virusom zbolela tudi moja krava Lizika.
Marko: Ali imate kak{en vzdevek?
Krpan: Da, moj vzdevek je BEJŽI PA LETI.
Marko: Katera je va{a najljub{a slovenska glasbena skupina?
Krpan: Moja najljub{a skupina je KARIZMA s pesmijo TANGICE. !!!
Marko: Krpan, zahvaljujem se vam za koristne odgovore in {e se trudite v korist slovenskega naroda.
Krpan: Vsekakor, Slovence imam najraj{i.
Hura, tekmovanja.....!
V tem {olskem letu so se nekateri u~enci že udeležili tekmovanj, predvsem s podro~ja matematike. Septembra je potekalo v Ljubljani državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Udeležili so se ga {tirje tekmovalci, in sicer Katja Zemljari~, Ana Nu{a Puk{i~, Nejc Zemljari~ in Aleksander Kelenc.
U~enec Aleksander Kelenc, u~enec 6.a razreda, je prejel priznanje za 8.me-sto. Prav tako se je udeležil državnega tekmovanja iz logike, kjer je osvojil zlato priznanje. Na ta njegov uspeh smo vsi ponosni. Tega tekmovanja se je udeležil tudi Niko Koro{ec . U~enci so se na tekmovanja pripravljali pri krožku logike s pomo~jo mentorice ge. Marije Petek, u~iteljice matematike.
Čestitamo !	Aleksander Kelenc
MARKOVCI - THE BEST ODBOJKA IN ZMAGA - STAREJŠIH DEKLET
Prosili so me, da napi{em nekaj vrstic o odbojki in tako bom kar pri~ela.
Letos smo pri odbojki STAREJŠIH deklic dekleta 7 in 8 razredov. Ve~i-na nas odbojko trenira že nekaj ~asa, seveda pa sprejemamo tudi novinke. Treninge imamo zaenkrat 2x tedensko, udeležba je kar dobra (v mislih sem na{tela 12 najbolj resnih).
Na uspeh, kakršnega smo dosegle, je gotovo vplival tudi na{ trener Martin Kure{, ki nas je v ~asu treningov veliko nau~il. Seveda pa ne smem pozabiti na{ih dveh {portnih pedagogov (Draga Prislan in Roberta Bezjak, ki sta si pri urah ŠV prizadevala, da bi spoznali osnove odbojke).
Torej - tekmovanja;
Na 1. tekmovanje smo se odpravile 21/11-2001, in sicer na Zavr~, kjer smo na{i {oli priigrale same zmage. Tekmovale smo z ekipo Dornave, Zavr~a in Podlehnika.
S temi zmagami smo se 26/11-2001 znašle na Ptuju v športni dvorani Mladika, kjer smo tekmovale z ekipama Mladike Ptuj in Kidri~evim. Izkazalo se je, da smo bile tudi tukaj najboljše in tako smo se že naslednjega dne odpeljale z avtobusom na OŠ Breg, kjer smo se potegovale za naslov medob-~inskih prvakinj.
Mislite, da nam je uspelo? Seeeveedaa! ! ! S tem, ko smo znova premagale Dornavo, smo si že priigrale 2. mesto in ~akala nas je tekma z OŠ Breg. In tako je že bilo pri~akovati, da smo zmagovalke. V kon~nici nam je uspelo in že tretje leto zapored smo ob~inske prvakinje.
RAZPORED: 1. mesto - OŠ Markovci !!!
2.	mesto - OŠ Breg
3.	mesto - OŠ Dornava
4.	mesto - OŠ Mladika Ptuj
Sedaj nas ~akajo še tekme regijskih tekmovanj, ki bodo potekala decembra ali januarja. Žal to~nega podatka nimam.
Menim, da ste s tem dosežkom lahko ponosni na nas, se vam ne zdi?
PS: Za vse tiste, ki se sprašujete, zakaj neki smo se v sredo, 28/11-2001, nekatera dekleta krasila v {oli s svojimi klubskimi dresi.
Gotovo zdaj razumete, da je {lo na proslavitev ZMAGE !!!
Nataša Vidovic, 7.b
PLAVALNI TEČAJ
V ponedeljek, 12/11 se nam je pri~el plavalni te~aj, ki je trajal pet dni. Vsak dan smo se zbrali ob 12,30 pri naši šoli. Z u~itelji smo se odpeljali v Ptujske Terme.
Plavalni u~itelji so z nami vadili plavanje. U~ili smo se plavati kravl, žabico in hrbtno. Lahko smo tudi skakali v vodo. Veliko smo se zabavali in smejali. Čeprav smo se ob plavanju utrudili, smo šli domov vedno dobre volje. To pa tudi zato, ker nismo imeli pouka. Zadnji dan plavalnega te~aja smo se potegovali za plavalna priznanja. Temu priznanju se re~e Delfin~ek. Jaz sem osvojil srebrnega Delfin~ka in zato sta me pohvalila tudi ati in mamica. Pet dni je hitro minilo in škoda, da nimamo ve~krat na leto plavalnih te~ajev. Morda bi tako enkrat le dobil zlatega Delfin~ka.
David Rihtarič, 4. A
USTVARJAMO, SE UČIMO IN OBENEM ZABAVAMO ^
Vsakih štirinajst dni se nekateri u~enci šestih razredov in u~iteljica slov. jezika Natalija Plohl sre~ujemo pri dodatnem pouku. Delo je zelo zanimivo, saj poteka nekoliko druga~e kot pouk. U~iteljica pravi, da smo zelo ustvarjalni, radi brskamo po slovarju in se seznanjamo z novostmi na knjižnih policah. Pred kratkim smo pripravili tudi manjšo razstavo, kjer so lahko ostali u~enci naše šole ob~udovali naše ustvarjalno delo. Med drugim je nastal tudi intervju z Martinom Krpanom. Naš delo bomo pridno nadaljevali, saj nas v 7. in 8. razredih že ~akajo tekmovanja, tudi iz materinš~ine.
Učenci dodatnega pouka slovenščine
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Stanko Toplak, Marjan Horvat, Marinka B. Kolenko, Marta Prelog Rožanc, Ivan Štrafela, Karolina Pi~erko, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Slavica Pi~erko Peklar. Fotografije: Slavica Picerko Peklar in OŠ Markovci Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si
NASE PESMICE
SNEG
Prvi~ zapadel je sneg, z lepih sneženih oblek. Pobelil je polja in trate, Hiše in ceste, Da postale so bele neveste. Tedaj so otroci pritekli na plano, v en glas zadrli se zbrano, naredimo snežaka zanj porabi naj kepa se vsaka. Pisker na glavo,
Pa koren~ek za nos, na noge pa ~evlje,
Da snežak ne bo bos.
Pa je otroke zazeblo v dlani,
Hitro v hiše stekli so vsi.
Snežak pa je v belem snegu,
sam sameval na bregu.
Mojca Kostanjevec, 2. b
SNEŽAK
Beli mož - sneženi mož, kaj tako se nam smejiš? Mraz pritiska, vem, mrazi te, ledu se veseliš?
Beli mož - sneženi mož, zakaj se kislo ti držiš? Sonce sije, vem, skrbi te, da prehitro se stopiš!
Eva Murko, 2. b
VESELA PESEM
Pišem mirno, veselo pesem, tako, ki je pou~na, pametna, to je pesem za otroke, ki sladko sanjajo, o lepi domišljiji, pesem, ki gre vsakemu, do srca, pesem ~istega, vrednega zlata, na koncu pa se pesem zapre v svoje majhno skrivališ~e.
Mateja, Monika, Miha in Rok - 4.b
MIRNA PESEM
Nekje v gozdu pišem mirno pesem, tako, ki jo prenaša veter, tako, ki se nikoli ne smeji, le resno se drži. Ko dež z neba pada, milo se smeji, ko listi zašumijo, se rahlo zableš~ijo. Pesem ta kon~ana je, veter jo odnesel je.
Sanja, Sara, Nastja, Matej, Peter in David - 4.b
PESEM IZ DALJAV
Pišem mirno pesem, vidim jo iz daljav,
son~ni žarek ji posveti, lahni veter iz daljav.
Ko sonce zaide, nekaj veselega se zgodi. Zabava se naredi, pleše se in poje, res zabavno je, do mraka vse pospravi se in vse enako je.
Amadeja, Tjaša, Boštjan, Roland, Denis in Silvo - 4.b
Zahvala vsem ljudem dobre volje!
Zdaj, ko končujem s pisanjem svojega prvega romana, čutim, da se moram zahvaliti vsem vam, dragi bralci mojega pesni{kega prvenca, ki ste mi s svojim prebiranjem mojih verzov pomagali stopiti iz anonimnosti. [e posebej hvala Francu Kekcu, županu občine Markovci, ki mi je finančno pomagala pri izidu knjige Utrinki iz moje mladosti, hvala pa tudi Marti P. Rožanc in Karolini Pičerko.
Danica Š. Petrovič
27. decembra 2001 -
2. januarja 2002
Srecfta 2002!
Četrtek, 27. december
SLOVENIJA 1
7.30 Mostovi, ponovitev. 8.00 Mavrične stopinje, oddaja. 8.35 Zgodbe iz prazni~ne školjke. 9.15 Dvojne po~itnice, serija. 9.45 Pogumni opekaček, risani film. 10.55 Oddaja za otroke. 11.30 Avstralska kronika, pz. serija. 12.20 Obiskali smo..., dokumentarna serija, . 13.00 Poro~ila. 13.10 Glasbena oddaja. 13.35 Intervju: Janko Messner, pon.. 14.30 Novoletni super 3 x 3, pon. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 16.30 Poro~-la. 16.45 Poštar, kratki film. 17.05 Enajsta šola, oddaja. 17.45 Zenit. 18.20 Dosežki. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.05 Odmevi. 22.55 Imago Sloveniae - zbor glasbeno dramske šole. 0.10 Zenit, ponovitev. 0.45 Dosežki, pon.
SLOVENIJA 2
10.30 Vremenska panorama. 15.30 Videospotnice, pon. 16.05 Metropolis. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka. 17.00 Med prijatelji, nanizanka. 18.00 Goljufi, am. film. 19.30 Videospotnice. 20.05 Gospod Bean, nanizanka. 20.30 Roseanna Vitro in Mariborska filharmonija, oddaja TV Maribor. 22.00 Šoferja, nadaljevanka. 22.50 Stražarji sodnega dne, 1. in 2. del nadaljevanke. 1.50 Akcija!, nanizanka. 2.40 Videospotnice, pon.
POP TV
7.40 Otroški vitez, mladinski film. 9.10 Dragon Ball, 39. del serije. 9.35 Hroščeborgi, 18. del serije. 10.00 Vsiljivka, ponovitev 51. dela. 10.55 Črni biser, pon. 193. dela. 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 63. dela. 12.40 TV prodaja. 13.10 Lepo je biti milijonar, ion. 14.05 Zakon v Los Angelesu, 168. del. 15.30 Oprah show: Nicole Kidman, pogovorna oddaja. 16.25 Prepovedana strast, 64. del. 17.20 Črni biser, 194. del. 18.15 Vsiljivka, 52. del. 19.15 24 ur. 20.00 Raztresena Ally, 17. del nanizanke. 20.55 Prijatelji, 17. del. 21.30 Seks v mestu, 17. del. 22.00 Zahodno krilo, 17. del. 22.50 JAG, 4. del. 23.40 M.A.S.H., 76. del. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
9.10 TV prodaja. 9.15 Ricki Lake, ponovitev. 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev. 11.00 TV prodaja. 11.30 Begunec, ponovitev 17. dela. 12.30 Obala ljubezni, 198. del. 13.25 Mladi in nemirni, 64. del. 14.45 Spet zaljubljena, 21. del. 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.35 Tretja izmena, 18. del. 17.30 Shasta, 3. del nanizanke.^ 18.00 Jesse, 8. del. 18.30 Korak za korakom, 10. del. 19.00 Šov Jerryja Springerja, oddaja. 19.45 Skrita kamera. 20.10 Kapitan Kljuka, pustolovski film, 1991. 22.40 Pa me ustreli!, 7. del. 23.10 Tretji kamen od sonca, 4. del. 23.40 Noro zaljubljena, 20. del. 0.10 Dannyjeve zvezde, pon.
TROJKA
7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 10.00 Poke-moni, serija. 11.00 Notredamski zvonar, melodrama, pon. 13.00 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Videostrani. 15.15 Vera in čas. 15.45 Naš vrt. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja. 21.30 Miss, jugoslovanski film. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videostrani.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Herbie, serija. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Serija. 13.15 Obra~un s o~etom, am. film. 15.00 Novice. 15.10 Film. 16.40 TV spored. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Izbrisani prostor, magazin. 21.10 Željka Ogresta z gosti. 22.15 Poslovni klub. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.20 Znanstveno sre~anje. 0.25 Rainbow Drive, am. film. 2.00 Sodnica Amy, serija. 2.45 Na zdravje!, serija. 3.10 Od prijema do sojenja, serija. 3.30 Za vedno Heidi, dokum. film. 4.20 Remek. 4.30 Obra~un z o~etom, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.10 TV spored. 10.15 Zabavni program. 11.45 Film. 13.25 Zabavni program. 14.15 Herbie, otroška serija. 15.05 TV spored. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, otroška serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija . 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Na zdravje!, humor serija. 19.27 TV spored. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Secreto del corason, film. 23.10 Seinfeld, humor serija. 23.35 Mucke, serija. 0.05 Highlander, serija.
HTV 3
19.15 TV spored. 19.20 Glasbeni program. 20.00 Jane Eyre, angl. film. 21.55 Hit-depo. 23.55 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Otok zakladov, komedija. 7.45 Sabrina, serija. 8.05 Robin Hood, serija. 8.50 Prvak na štirih tačkah, film. 10.20 Preprosta želja, film. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Bobri, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Sam svoj mojster, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Posebna enota Kitzbuhel, serija. 21.10 Kdor je izbirčen, ostane, kriminalka. 22.45 Dober tek, show. 23.15 Dober tek, show. 23.45 Umetnine. 0.45 Riba, po imenu Vanda, kom.. 2.30 Kdor je izbirčen, ostane, pon. 4.00 Za udarec več, film.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dekliška leta kraljice, drama. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Alpe, Donava, Jadran. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Malce propadimo, kabare. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. ^9.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Mar-lene, drama. 22.20 Čas v sliki. 22.45 Euroaustria. 23.10 Malce propadimo. 0.10 Čas v sliki. 0.40 Domače kraljestvo, serija. 1.05 Shalako, vestern. 2.45 Pogledi s strani. 2.50 TV kuhinja. 3.15 Milijonsko kolo.
Petek, 28. december
SLOVENIJA 1
7.30 Prisluhnimo tišini. 8.00 Poštar, film. 8.15 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 8.45 Dvojne počitnice, serija, zadnji del. 9.15 Babar, kralj slonov, film. 10.35 Zenit, ponovitev 11.00 Na pepelu raja, dokum. oddaja. 11.30 Alpe, Donava, Jadran, podobe iz srednje Evrope. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.25 Čari začimb: jagnjetina in duhovita polivka. 13.55 Osmi dan, pon. 14.35 Božični vsakdanjik in praznik. 15.50 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Afna Friki, 5. oddaja. 17.10 Iz popotne torbe, 13. oddaja. 17.40 National geographic. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Vrtičkarji: Mafija, nadaljevanka. 20.35 Deteljica. 20.45 Tisoč in ena noč, nadaljevanka. 22.20 Odmevi. 23.10 Polnočni klub. 0.20 Pacquito D'Rivera z Mariborskimi filharmoniki. 1.50 National geographic, pon.
SLOVENIJA 2
10.20 Lienz: veleslalom (ž), prenos 1. vožnje. 13.20 Lienz: veleslalom (ž), prenos 2. vožnje. 14.35 TV prodaja. 15.05 Videospotnice, ponovitev. 15.40 Stoletje odkritij, dokum. nanizanka, zadnja epizoda. 16.30 Rad imam Lucy, 143. epizoda. 17.00 Med prijatelji, nanizanka, 13., zadnja epizoda. 18.00 Leteča vraga, am. film. 19.30 Videospotnice. 20.05 Nebesa, pekel in nirvana, dokumentarna serija, 3., zadnji del. 20.50 Gospod Bean, nanizanka. 21.15 Med ženskami, nadaljevanka. 22.05 South Park, nanizanka. 22.30 Čarovnica iz Blaira, am. film. 23.50 Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka. 0.40 Videospotnice, pon.
POP TV
7.40 Poredna dvojčka, komedija. 9.10 Dragon Ball, 40. del. 9.35 Hroščeborgi, 19. del serije. 10.00 Vsiljivka, pon. 52. dela. 10.55 Črni biser, pon. 194. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 64. dela. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Zakon v Los Angelesu, 169. del. 15.00 TV prodaja. 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja. 16.25 Prepovedana strast, 65. del. 17.20 Črni biser, 195. del. 18.15 Vsiljivka, 53. del. 19.15 24 ur 20.00 Zgaga, komedija. 21.50 Privid zločina, 9. del nanizanke. 22.40 JAG, 5. del nanizanke. 23.50 M.A.S.H., 77. del. 0.00 24 ur, ponovitev.
KANAL A
9.15 Ricki Lake, pon. 10.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 11.30 Pop'n'Roll, pon. 12.30 Obala ljubezni, 199. del. 13.25 Mladi in nemirni, 65. del. 14.45 Spet zaljubljena, zadnji del. 15.40 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.35 Tretja izmena, 19. del. 17.30 Shasta, 4. del. 18.00 Jesse, 9. del. 18.30 Korak za korakom, 11. del. 19.00 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 19.45 Skrita kamera. 20.10 Čarovnice, 17. del. 21.00 Izganjalka vampirjev, 17. del. 21.50 Gremlini 2, zabavna grozljivka. 23.45 Pop'n'Roll, pon.
TROJKA
7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 10.00 Pokemoni, serija. 10.30 11.00 Miss, jugoslovanski film, pon.. 13.00 Kuharski dvoboj, pon. 15.15 Risanke. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, oddaja. 21.30 Ljubezenske igre, film. 23.30 Kuharski dvoboj, pon.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.30 Stanje: kritično, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Dokum. film. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.25 Dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, oddaja. 21.00 Film. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 The Last Tango In Paris, it. film. 1.20 Ognjeni trk, film. 2.55 Begunec, serija. 4.25 Od prijema do sojenja, serija. 4.45 Stanje: kritično, am. film. 6.15 Pravi čas.
HTV 2
8.55 TV spored. 9.00 Poslovni klub. 9.30 Sodnica Amy, serija. 10.15 Hit-depo. 12.15 Znanstveno srečanje. 13.15 Izbrisani prostor 14.05 Željka Ogresta z gosti. 15.05 TV spored. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 9.05 Zakonske vode, serija. 19.29 TV spored. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mesečina. 22.05 Svet zabave. 22.40 Cafe Cinema. 23.20 Pravi čas.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Mali nogomet, prenos. 21.40 Show Michaela Richardsa. 22.05 Veronikine skrivnosti, serija. 22.30 Na zdravje!, serija. 22.55 Naenkrat Susan, serija. 23.15 Čas je za jazz. 0.50 Remek. 1.00 Košarka NBA magazin. 1.30 Košarka NBA.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 7.50 Sabrina, serija. 8.15 Mesečnica, komedija. 9.50 Veleslalom (ž), 1., prenos. 11.45 Smuk (m), prenos. 13.00 Veleslalom (ž), 2., prenos. 14.30 Bobri, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Sam svoj mojster, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Potopljeni svet, zf.. 22.35 Ognjena nevihta, akcijski. 23.50 V preddverju pekla, triler 1.55 NFL Blast. 2.25 Smrt pride tiho, kriminalka. 3.55 Ognjena nevihta, akcijski.
AVSTRIJA 2
6.35 Domotožje, film.9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Vsak dan štejem svoje skrbi, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Podobe Avstrije, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Če se kljub temu smejiš, kabare. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magazin. 23.05 Če se kljub temu smejiš. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.15 Reportaža. 2.00 Pogledi s strani. 2.05 Magazin. 2.35 TV kuhinja.
Sobota, 29. december
SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz praznične školjke. 8.45 Gulimišek, 10. oddaja. 9.10 Radovedni Taček: Pes. 9.20 Mavrične stopinje. 10.00 Enajsta šola: Koledar. 10.35 Trije zlati lasje, film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.10 Prvi in drugi. 13.30 Mostovi. 14.35 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih. 15.05 Ne računaj name, film. 16.30 Poročila. 16.45 Grdi raček Tine, nanizanka. 17.10 Trnovo robi-dovje, zadnja epizoda. 17.35 Risanka. 17.45 Na vrtu, oddaja. 18.10 Ozare. 18.15 Z vseh koncev sveta, serija. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 Dnevnik. 20.00 Vrtičkarji: Otrok, zadnji del. 20.35 Tisoč in ena noč, zadnji del. 22.10 Poročila. 22.35 Oz, nadaljevanka. 23.30 Videnje odrešenja, serija. 0.20 Divja tolpa, ameriški film. 2.30 Z vseh koncev sveta, serija, pon.
SLOVENIJA 2
8.35 Videospotnice. 9.10 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka. 9.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 10.35 Lienz: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. vožnje. 11.50 Bormio: SP v alpskem smučanju, smuk (m), prenos. 13.35 Lienz: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. vožnje. 15.45 Rosalinda, balet. 17.20 Alica v čudežni deželi, am.film. 19.30 Videospotnice. 20.05 Božične čarovnije Paula Zenona. 20.55 Gospod Bean, nanizanka. 21.20 Praksa, nanizanka. 22.05 South park, nanizanka. 22.30 Sobotna noč. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
8.20 Slonček Benjamin, serija. 8.45 Princess Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Hroščeborgi, nanizanka. 10.00 Jezdeci senc, serija. 10.30 Možje v črnem, serija. 11.00 Pasji policist, 8. del. 11.30 Mladi Herkul, nanizanka. 12.00 ŠKL. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 TV Dober dan, pon. 14.40 Zakon v LA, 170. del. 15.30 Naša sodnica, 1. del. 16.30 Otroci ne lažejo, humor oddaja. 17.00 Blažen med ženami, 4. del. 17.30 On ni tvoj sin, drama. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Butec in butec, komedija. 23.00 Mafija in jaz, komedija. 0.40 24 ur, pon.
KANAL A
9.20 Obala ljubezni, pon. 195. dela. 10.10 Obala ljubezni, pon. 196. dela. 11.00 Obala ljubezni, pon, 197. dela. 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 198. dela. 12.40 Obala ljubezni, pon. 199. dela. 13.30 Dobri sosed, komedija, 1964. 15.40 Matlock, 17. del. 16.30 Mesto greha, 10. del. 17.20 Goodyear liga - Union Olimpija: Krka Telekom. 19.30 Domače kraljestvo, 14. del. 20.00 Agentka se maš~uje, akcijski. 21.40 Ledeno hladni, 13. del. 22.30 Nevarno poželenje, erotični. 0.10 Rdeče petke, 15. del.
TROJKA
8.30 Wai Lana joga. 9.00 Risanke. 10.00 Štiri tačke. 10.30 TV razglednica. 11.00 Popotovanja z Janinom, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Ljubezenske igre, film. 15.00 Motor Show Report. 15.30 Naj N, pon. 16.30 Automobille, pon. 16.45 Avto-drom, pon.. 17.00 Reporter X. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi Show. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, oddaja. 21.30 To je Bush, 2. del. 22.00 Silvesterski poljub, 1. del koncerta. 23.00 Koncert Tanje Zajc Zupan.
HTV 1
7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Đuro Ada-movič, dokum. oddaja. 13.00 Magazin. 13.55 Hrvaške manjšine. 14.35 Oprah Show. 15.30 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 Zakaj se psi smejijo in opice jokajo, dokum. film. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.15 Batman & Robin, am. film. 22.30 Film. 23.25 Novice. 23.40 Halifax 5., serija. 1.20 Moške svinje, serija. 1.50 Naenkrat Susan, serija. 2.10 Obstanek, serija. 3.00 Pomembneje od življenja, film. 4.35 Oprah Show. 5.20 Od prijema do sojenja, serija. 5.40 The Moody Blues, posn. 7.00 Zakaj se psi smejijo in opice jokajo, pon.
HTV 2
12.35 Pomembneje od življenja, film. 14.10 Povabilo v gledališče. 14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Življenjska šola, serija. 16.30 Beverly Hills 9., serija. 17.20 Briljanteen. 18.15 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Družina Soprano 3., serija. 22.55 Moške svinje, serija. 23.25 The Moody Blues.
HTV 3
17.15 Košarka NBA: Miami - Memphis, posn. 19.10 TOP DJ MAG. 20.10 Mostovi okrog Madison, am. film. 22.20 Obraz z žigom, am. film. 1.05 Mladenkin oče II, film. 2.45 Postelja rož, am. film. 4.10 Zadnji preživeli, am. film. 5.50 Nune nastopajo 2, am. film.
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program. 9.20 Ena, dva ali tri, kviz. 9.45 Tom in Jerry, risanke. 10.15 Slalom (ž), prvi tek, prenos. 11.30 Smuk (m), prenos. 13.10 Slalom (ž), drugi tek, prenos. 13.30 Smučarski skoki, prenos. 14.55 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.40 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Srčece, show. 18.00 Tek na smučeh, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Želim si te, komedija, 1998. 22.05 Barve noči, triler. 0.20 Brezsrčno, triler, 1997 2.00 Potopljeni svet, zf. film. 4.05 Srčece, show.
AVSTRIJA 2
6.15 Nežna past, komedija, 1955. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Krčmarica Donavske obale, film. 11.00 Tretji mož, trile. 12.40 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Upanje na jutri, drama. 13.55 To sem se naučil od očeta, komedija. 15.25 Če se kljub temu smejiš: Zreli za otok blaženih, kabare. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: Prazniki luči (2). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Norijiar, skeči. 18.25 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.00 Veterinarka, drama. 22.30 Čas v sliki. 22.40 Prodani dedek, komedija. 0.35 Če se kljub temu smejiš: Zreli za otok blaženih, kabare. 1.30 Tv kuhinja. 1.55 Magazin. 2.25 Pogledi s strani. 2.30 Živalski magazin. 2.50 Pogled v deželo, magazin. 3.20 Marlene, drama, 2000.
Nedelja, 30. december
SLOVENIJA 1
7.40 Teletekst. 8.00 Živ žav. 10.00 Bedaček Peter in leteča ladja, risani film. 10.55 Afrika - Pogled s tal, pz. serija. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.15 Oddaja za otroke. 13.35 Srečna do ušes, am. film, pon.. 14.55 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 15.25 Lingo, TV igrica. 16.00 Čari začimb: Novoletni meni. 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 17.35 Slovenski magazin - Ptuj. 18.05 Brižinski spomeniki: Tisoč let slovenske pisane besede, dokum. oddaja. 18.35 Risanka. 18.45 Žrebanje lota. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 22.05 Poročila. 22.25 Pleše z volkovi, am. film. 2.10 Brižinski spomeniki, pon.
SLOVENIJA 2
9.20 Videospotnice. 9.55 Med ženskami, nadaljevanka. 10.50 Komisar rex, 2. epizoda. 11.35 APZ Tone Tomšič ob 75-letnici. 13.00 Pripravljeni - slavnostni koncert Orkestra Slovenske vojske. 13.35 Smučarski skoki štirih skakalnic, prenos. 15.50 Iz slovenskih jazz klubov. 16.35 Božične čarovnije Paula Zenona. 17.30 Sveta noč, blažena noč, film. 19.30 Videospotnice. 20.05 Astronavti iz davnine, dokum. oddaja. 20.55 Gospod Bean, nanizanka. 21.20 Homo turisticus. 21.55 Jezus Kristus Superstar, muzikal. 23.40 Videospotnice, pon.
POP TV
8.20 Slonček Benjamin, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Hroščeborgi, nanizanka. 10.00 Jezdeci senc, serija. 10.30 Možje v črnem, serija. 11.00 Pasji policist, 9. del. 11.30 Mladi Herkul, nanizanka. 12.00 ŠKL, pon. 12.50 Skrivnost izgubljene legende, pustolovski. 14.30 Otroški zdravnik, zadnji del. 15.30 Gorski zdravnik, zadnji del. 16.30 Otroci ne lažejo. 17.00 Blažen med ženami, 5. del. 17.30 Princesa, fantazijski film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Komični detektiv, film. 23.30 Hudičevka, komedija. 1.10 24 ur, pon..
KANAL A
8.50 TV prodaja. 9.20 Mladi in nemirni, pon. 61. dela. 10.10 Mladi in nemirni, pon. 62. dela. 11.00 Mladi in nemirni, pon. 63. dela. 11.50 Mladi in nemirni, pon. 64. dela. 12.40 Mladi in nemirni, pon. 65. dela. 13.30 Zgodilo se je Jane, komedija. 15.15 Portret Leonarda DiCapria, serija. 16.15 Jack in Jill, 6. del. 17.10 Beverly Hills, 18. del. 18.05 Melrose Place, 18. del. 19.00 Pop'n'Roll. 20.00 Tarzan in izgubljeno mesto, pustolovski. 21.30 Dosjeji X, 13. del. 22.20 Goodyear liga, pon.
TROJKA
8.30 Wai Lana joga. 9.00 Risanke. 10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev. 11.00 Vera in čas, pon. 11.30 V sedlu. 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev. 13.30 Mali nogomet, prenos. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 To je Bush, 2. del. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja. 18.30 Štiri tačke. 19.00 Knjiga. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem oddaja. 21.30 Silvesterski poljub, 2. del koncert. 22.30 Ohcet v Kangalileji. 0.30 Video strani.
HTV 1
8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.15 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.55 Zlata dekleta, humor serija. 16.30 The Three Musketeers, angl. film. 18.25 Naš skupni prijatelj, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.10 Holding, dramska serija. 21.05 Ciklus "James Bond". 23.10 TV leksikon. 23.15 Novice. 23.25 Ciklus "ženske borbe". 1.10 V nedeljo ob dveh. 2.10 Naš skupni prijatelj, serija. 3.00 Nevidni človek 2., serija. 3.45 Šampijoni narave. 4.10 Naslednica, am. film. 6.00 Remek. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
9.15 Biblija. 9.30 Jaz sem srečen, dokum. oddaja. 10.00 Zagreb: Sveta maša, prenos. 11.20 TV izložba. 11.30 Halifax 5., serija. 13.10 Risanke. 13.45 Oberstdorf: Novoletna turneja. 15.45 Risanke. 16.00 Ksena - bojevniška princesa 2., serija. 16.45 Šolske sestre Franjevke, dokumentarna oddaja. 17.45 Šampijoni narave. 18.10 Opera Box. 18.40 Kultura. 19.10 Risanka. 19.30 Hrvaški muzeji. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Nevidni človek 2., serija. 21.00 Novice. 21.05 Neskončne zgodbe, dokum. serija. 22.05 Silvesterske zvezde.
HTV 3
7.35 Victor/Victoria, am. film. 9.45 Nekateri to ljubijo vro~e, am.
film. 11.40 Trije mušketirji, am. film. 13.20 Beethoven, film. 14.45 Odkupnina, film. 16.45 Dvojčka, ilm. 18.30 Dokum. film. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Šport v 2001. 21.50 Šport. 22.05 Rock Club.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 9.00 Ena, dva ali tri, kviz. 9.25 Johnny Bravo, risani. 9.55 Livade pozimi, risani. 11.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.00 Šport. 12.30 Neomejeni letalniški projekt, dokum. 13.15 Smučarski skoki, prenos. 16.00 Magazin. 16.25 James Bond: Vohun, ki me je ljubil, akcijski. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Past za starše, komedija. 22.20 Odločilna igra, krimi. 23.35 Jack Reed: Smrt in maščevanje, krimi. 1.05 Želim si te, komedija. 2.50 Barve noči, 1994. 5.00 Sam svoj mojster, serija.
AVSTRIJA 2
6.30 To sem se naučil od očeta, komedija,. 9.05 Pod palmami na modrem morju, komedija. 10.35 Vse najboljše, Harald Serafin, dokum. 11.00 Prawissimo-90. rojstni dan Marcela Prawyja. 12.30 Magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.20 Stari Heidelberg, domovinski. 16.05 Če se kljub temu smejiš, kabare. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Divji cesar: Dvoboj, drama. 21.45 Čas v sliki. 22.00 Dokumentarec. 22.45 Veronika, pomlad je tu, glasbena oddaja. 23.45 Čas v sliki. 23.50 Kabare. 0.45 Dečki gospe Evers, drama. 2.40 Pogledi s strani. 2.50 pogledi s strani, revija. 3.10 Lepše življenje.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
	NAGRADNA KRIŽANKA
	
NAGRADNA KRIŽANKA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, d.d.
1.	nagrada: abonmajska karta za kopanje v Termah Ptuj,
2.	nagrada: bon v vrednosti 10.000 sit (vina)
3.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 sit (vina)
Nagrade prispeva podjetje Kmetijski kombinat Ptuj, d.d.
Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številk od 1 do 37). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) in ga izključno na dopisnicah pošljite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, do petka, 11. januarja 2002. Imena nagrajencev bodo objavljena v Tedniku, ki izide 17. januarja. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili
na sedežu Kmetijskega kombinata Ptuj, Muzejski trg 2, Ptuj. ^
_F
	iJ					
		M i			; 1	1
		M			21^	
						2!^
				1	N	
		KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ (1.(1.				
KUPON VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ d.d.
Geslo:
Ime in priimek:
Naslov:
Davčna številka:
MESTA, KI OČARAJO
Rim - večno mesto
S popotniki je tako; vleče jih med neznane kraje in med tuje ljudi z željo, da bi jim vse neznano postalo znano, da bi se obrazi dotikali in govorice prepletale... in tako je tudi z menoj. Pregre{i-la sem se in vam med pustovanjem pobegnila med gore, v ti{ino vrhov in zavetje pred sivo zimsko
brezdu{nostjo. Bilo je čudovito in vrnila sem se ....
z gripo. Hja, tudi to je navsezadnje turizem...
včasih popolnoma pomešajo z zgodovinopisjem, tako da je resničnost mnogih pripovedk še danes neusahljiv vir zgodovinskih razprav.
V stoletjih se je vasica ob reki Tiberi spremenila v najpomembnejše središče antičnega sveta - Roma caput mundi (Rim, glava sveta), v jedro širnega cesarstva, ki je postavilo temelje vojaškim, zakonodajnim in političnim sistemom ter jeziku in umetnosti današnjega zahodnega sveta. Poleg tega je doba rimske vladavine zapustila v umetnosti nekaj najpomembnejših spomenikov antike, zato se ni čuditi, da so ljudje s takšnim ponosom izgovarjali: "Civis ro-manus sum!' (Sem rimski državljani).
Pravijo, da Rim ni nastal v enem dnevu; to pa pojasnjuje, zakaj ne zadostuje eno samo življenje, da ga dodobra spoznamo.
Najveličastnejši spomenik cesarskega Rima je Kolosej, ki so ga v bližini ce-
Ker ljubim lep sonet, ker cenim svežino in veličino trenutkov, ujetih v zgodovino, ker se tudi jaz ustavim tam, kjer se je ustavil čas, vas bom v teh dneh, ko se ponovno zaljubljamo in se vedri nebo, popeljala na italijanski škorenj, v mesto, kamor vodijo vse poti.
V naših krajih se ponašamo s tisočerimi hribčki, a nam nekako ni uspelo
narediti tega, kar je Romulu in Remu ratalo na sedmih, ustanovila sta "večno mesto"!
Legenda pravi, da je na dan ustanovitve Rima, 21. aprila 753 pr.n.št., Ro-mul ubil brata Rema takoj po tistem, ko sta zarisala meje novega mesta. Odtlej razlagajo in opevajo preteklost prestolnice številne legende in miti, ki se

sarski forumi oz. upravna središča, ki so jih zgradili v čast Juliju Cezarju in njegovim naslednikom.
Sodobne stavbe se seveda po čaru in sijaju ne morejo kosati s tistimi iz antike ali renesanse. Politika 19. st. se je
sarskih forumov gradili od leta 72 do 80. Ta amfiteater je simbol "večnosti" Rima. Pravijo namreč, da bo, ko se bo zrušil Kolosej, konec tudi Rima in vsega sveta.
Zahodno od Koloseja se raztezajo Forum Romanum, velikanski kompleks ruševin, ki je bil nekoč versko in trgovinsko središče antičnega mesta, pa ce-
Nagradno turistiino vprašanje
Ptujčani bodo tudi letos silvestrovali na Mestnem trgu. Kot je povedal v.d. direktorja LTO Ptuj Tadej Bojnec bodo ob 20. uri pričeli z mehansko glasbo, ob 21. uri pa z glasbo v živo, igral bo ansambel Mitreji. Za gostinsko ponudbo bosta poskrbala dva gostinca, morda pa bodo odprli tudi prenovljene prostore nekdanje kavarne Evropa. Nekaj minut po polnoči bo kot prvi govornik v novem letu nastopil ptujski župan Miroslav Luci, Ptujčanom in drugim, ki bodo silvestrovali na prostem, bo voščil vse lepo v novem letu. Napovedan je tudi ognjemet.
LTO Ptuj se po besedah Bojneca počasi postavlja na noge, mestni svet naj bi že na januarski seji razpravljal tudi o statutu. Iz Ptuja je tudi že šla prijava za pridobitev statusa turističnega območja, ker mesto izpolnjuje vse pogoje. Glede na to, da je v.d. direktorja izpolnil že večino nalog iz t.im. registracijskega
obdobja, ko naj bi bili izvedeni vsi postopki za registracijo in sprejeti akti za delovanje nove turistične organizacije ter imenovani organi zavoda, bo mogoče že v kratkem tudi razpisati mesto direktorja LTO Ptuj. V polnem teku so tudi priprave na kurentovanje 2002, ki bo od 3. do 12. februarja.
"proslavila" z razkošnim spomenikom Viktorju Emanuelu II., ki stoji na Ka-pitolskem trgu, a zaradi tega so morale "pasti" številne srednjeveške hiše, prav tako so v času Mussolinija "gorele" najrazličnejše mojstrovine, da so lahko uresničevali njegov faraonski arhitektonski načrt. Na srečo so vsaj nekateri zakladi umetnosti preživeli barbarsko rušenje, kot sta Fontana di Trevi in stopnišče Trinita dei Monti. Kdor vrže kovanec v Fontano di Trevi, se zagotovo vrne v Rim, toda denar ne ostane v vodnjaku, temveč ga vsak teden poberejo in razdelijo mestnim sirotišnicam. Med Španskim trgom in Ulico Condotti, ki je z vrsto modnih oblikovalcev najelegant-nejša ulica v Rimu, se vzpenja stopnišče Trinita dei Monti, od nekdaj najbolj priljubljen cilj turistov, pa tudi samih Rimljanov.
Rim je bil stoletja srce rimskega cesarstva in prestolnica do takrat znanega sveta. Mesto je svoj neminljivi čar ohranilo do danes. Zgodovinske in umetniške zanimivosti, prijetni kotički, brezštevilni barčki, restavracije in lokali dajejo mestu svojevrstno živahnost. Zaradi vsega tega in "reke" turistov, ki se preliva po njegovih ulicah, ter tudi zaradi pomena, ki ga ima za ves krščanski svet Vatikansko mesto, je Rim mesto s spreminjajočo se igro senc in svetlobe, ki ga lahko pričara le "večno" mesto. Zato bomo vrgli kovanec in se naslednji teden zopet izgubili v Rimu in papeški državici - Vatikanu. Vabljeni na potep.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je bilo na Ptuju prvič organizirano silvestrovanje na prostem?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Praznično odet Ptuj. Foto: Črtomir Goznik
kdaj je bilo organizirano prvo silvestro-
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Sabina Pihler, Arbajterjeva ul.4, Ptuj. Čestitamo!
V Termah Ptuj bodo letos silvestro-vali v kopalnih plaščih.
Za slovo od leta 2001 z vprašanjem ne bomo posebej gnjavili, vprašujemo le,
vanje na prostem na Ptuju. Za pravilen odgovor bomo podarili štiri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika do 4. januarja leta 2002.
MG
Ponedeljek, 31. december
SLOVENIJA 1
7.30 Utrip. 7.50 Zrcalo tedna. 8.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor. 8.40 Afna friki, 5. del. 9.00 Iz popotne torbe, 13. oddaja. 9.20 Snežna kraljica, risani film. 10.35 National geographic, serija. 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.55 Z vseh koncev sveta, serija. 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi. 13.00 Poro~ila. 13.10 Nekaj minut za doma~o glasbo. 13.30 Ljudje in zemlja, ponovitev. 14.20 Nepopisan list, slovenski film. 16.00 Dober dan, Koroška. 16.30 Poro~ila. 16.45 Popoldne na silvestrovo. 18.35 Risanka. 18.45 Žrebanje 3x3 plus 6. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.05 Silvestrske zmešnjave. 1.00 Naj-ve~je uspešnice 2001. 2.00 To so bili ~asi. 3.00 Skrita kamera. 3.30 Samo za eno no~. 4.30 Zabava z glasbo. 5.25 Skrita kamera. 6.00 Z veselim korakom v novo leto.
SLOVENIJA 2
8.35 Glasbene snežinke. 9.45 Nebesa, pekel in nirvana, dokum serija, zadnji del, ponovitev. 10.30 Oddaja za otroke. 12.50 Boži~ v šoli, drama, pon. 14.05 Videospotnice. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor. 18.30 Štafeta mladosti. 19.30 Videospotnice. 21.00 Gospod Bean, nanizanka. 21.30 Asterix med Britanci, film. 23.00 Brane Ron~el izza odra. 0.30 Moder v obraz, film. 1.50 Lažnivec, film. 3.25 Lepa Donna, film. 5.10 Velemesto, film.
POP TV
7.30 Prometna patrulja, komedija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Hroš~eborgi, nanizanka. 10.00 Vsiljivka, pon. 53. dela. 10.55 Črni biser, pon. 195. dela. 11.50 Prepovedana strast, pon. 65. dela. 13.10 Prisluhni srcu, drama. 15.30 Diagnoza: Umor, 1. del. 16.25 Prepovedana strast, 66. del nadaljevanke. 17.20 Črni biser, 196. del. 18.15 Vsiljivka, 54. del. 19.15 24 ur. 20.00 Glej, kdo se oglaša 2, komedija. 21.30 Sre~a v nesre~i, komedija. 23.10 Veronikine skušnjave, nanizanka. 23.40 Z glasbo v novo leto. 0.15 Naklju~ni junak, drama. 2.10 Vro~ica sobotne no~i, drama.
KANAL A
9.30 Orangutani deževnega gozda, dokumentarna oddaja. 10.30 Tretja izmena, 20. del nanizanke. 11.45 Dannyjeve zvezde, pon. 12.45 Felicity, 1. del. 13.35 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.50 Obala ljubezni, 200. del. 15.45 Mladi in nemirni, 66. del . 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 17.30 Shasta, 5. del. 18.00 Globoka pustolovš~ina, komedija. 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.10 Policijska akademija, komedija, 1984. 21.50 Pa me ustreli!, 8. del. 22.20 Tretji kamen od sonca, 5. del. 22.50 Noro zaljubljena, 21. del. 23.20 Hughleyjevi, nanizanka. 23.50 Z glasbo v novo leto. 0.10 Ishtar, pustolovska komedija, 1987. 2.10 Seks na plaži, eroti~na oddaja.
TROJKA
7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, pon. 10.00 Poke-moni, serija. 11.00 Risanke. 13.00 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Popotovanja z Janinom. 15.15 SQ Jam, pon.. 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Risanke. 19.00 Pokemoni, risani film. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Iz doma~e skrinje. 22.00 Z raketo v Novo leto, oddaja. 0.15 Peta no~, koncert.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Herbie, serija. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV spored. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 13.20 The Great Escape, am. film. 16.10 Novice. 16.15 Risanka. 16.30 Hrvaška danes. 16.45 Štirje mušketirji, angl. film. 18.30 SOS, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.15 Naši in vaši, novoletna epizoda. 21.10 Sre~no 2002. 0.05 Nazdravimo. 1.20 The Best Of "Skupaj do zvezd" I. 2.20 Novoletni "Za srce in dušo". 4.50 The Best Of "Skupaj do zvezd" II. 5.50 Glasbeni program.
HTV 2
8.20 Prizma, multinacionalni magazin. 9.10 Mir in dobro. 9.40 Vojna za gumbe, am. film. 11.10 Space Jam, am. film. 13.05 Cafe Cinema. 13.45 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.15 Herbie, otroška serija. 15.10 Koncert Mozart-Verdi 2001. 16.05 Ogledalce, ogledalce - otroška serija. 16.30 Novice. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Show Michaela Richardsa. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 George iz džungle, am. film. 21.40 Hrid, am. film. 23.55 Težka meta, am. film. 1.35 Talos The Mummy, am. film. 3.35 Mortal Kombat 2: Annihilation, am. film. 5.10 Pregled programa za utorak.
HTV 3
16.55 TV spored. 17.00 Mala Floramye, prenos operete. 20.30 V živo na tretjem. 1.00 David Bowie, koncert.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 7.10 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.05 Confetti tivi. 8.40 Max in Moritz, risani. 9.35 Ena, dva ali tri, kviz. 10.10 Cesarjeva nova obla~ila, risani. 11.00 Tom in Jerry, risanke. 11.10 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 12.05 Ujemi me, jaz sem morilec, komedija. 13.30 Smu~arski skoki, prenos. 15.05 Policijska akademija - Oblegano mesto, komedija. 16.30 Asteriks: Operacija Dolmen, risani. 17.45 Space Jam, komedija. 19.00 Dhama in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.40 MA 2412, serija. 21.10 Posta igra, komedija. 22.45 Pravi Dunaj~an ne propade, serija. 23.40 Ve~erja za enega, ske~. 0.00 Ob za~etku novega leta. 0.10 Neroda, komedija. 1.40 Policijska akademija 6-Oblegano mesto, pon. 3.00 Čiti ~iti Bang Bang, komedija.
ASVTRIJA 2
6.30 Pod palmami na modrem morju, komedija. 8.00 Vreme. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Podgorsky-mož po imenu Teddy, dokum. 9.55 Če se greš kopat na Teneriffo, komedija. 11.30 Danes modro, jutri modro, komedija. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Nonstop Nonsens, ske~i. 13.50 Otto preganja ženske, komedija. 15.15 Netopir, komedija, 1961. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Zvene~i silvester v deželi na Tonu, glasbena oddaja. 17.30 Nori par, ske~i. 18.00 Nabrano v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.48 Nagovor kardinala Chri-stopha Schonborna. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Silvestrski Senik godcev, glasbeni show. 0.00 Ob za~etku novega leta. 0.10 Silvestrski Senik godcev, glasbeni show. 1.05 Sam Whiskey, vestern.
ČETRTEK, 27. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
PETEK, 28. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA.
Torek, 1. januar
SLOVENIJA 1
6.15 Teletekst. 6.30 Popoldne na silvestrovo, pon. 8.20 Risanka. 8.50 Gulimišek, 10. oddaja, ponovitev. 9.15 Žabji kralj, lutkovna predstava. 10.00 Nenavadna zgodba o Grdem ra~ku, risani. 11.15 Novoletni koncert z Dunaja. 13.40 Poro~ila. 13.50 Silvestrske zmešnajve, pon. 16.30 Poro~ila. 16.45 Silvestrske zmešnjave, ponovitev. 18.45 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.05 Novoletni koncert iz Portoroža, posn. 21.40 Urar, dokumentarec meseca. 22.30 Poro~ila. 22.50 Dosje J.K., doma~a nadaljevanka, 1.-6. del. 3.40 Dr. John s Chrisom Barberjem, koncert.
SLOVENIJA 2
8.10 Teletekst. 8.30 Videospotnice, ponovitev. 10.30 Zvezde Commitments, posnetek koncerta. 12.00 Asterix med Britanci, francoski film, ponovitev. 13.30 Ga-Pa: Smu~arski skoki štirih skakalnic, prenos. 16.00 TV prodaja. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 145. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Sirena, ameriški film. 19.35 Videospotnice. 20.05 Gospod Bean, nanizanka. 20.30 Črni gad potuje skozi ~as, nanizanka. 21.20 Boter l, ameriški film. 0.15 Videospotnice, ponovitev.
POP TV
7.40 Gepard, pustolovski film, 1982. 9.10 Dragon Ball, risana serija. 9.35 Hroš~eborgi, mladinska nanizanka. 10.00 Vsiljivka, ponovitev 54. dela nadaljevanke. 10.55 Črni biser, ponovitev 196. dela nadaljevanke. 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 66. dela nadaljevanke. 12.40 TV prodaja. 13.10 Dobrosr~ni sosed, drama, 1995. 14.40 Otroci ne lažejo, humor. oddaja. 15.05 TV prodaja. 15.35 Diagnoza: Umor, 2. del nanizanke. 16.25 Prepovedana strast, 67. del nadaljevanke. 17.20 Črni biser, 197. del nadaljevanke. 18.15 Vsiljivka, 55. del nadaljevanke. 19.15 24 ur. 20.00 Barbie in hresta~, risani film, 2001. 21.40 Vaški milijonarji, komedija, 1993. 23.20 Zamenjava, komedija, 1988. 1.10 M.A.S.H., 78. del nanizanke.
KANAL A
9.35 TV prodaja. 9.40 Divjina, 1. del dokumentarne oddaje.
10.30 Tretja izmena, 21. del. 11.15 TV prodaja. 11.45 Mladeni~ v modrem, 160. del. 12.45 Felicity, 2. del. 13.35 Ricki Lake, pon. 14.20 TV prodaja. 14.50 Obala ljubezni, 201. del. 15.45 Mladi in nemirni, 67. del. 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 17.20 Shasta, 6. del. 17.40 Allan Quatermain in izgubljeno mesto, pustolovski. 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.10 Policijska akademija 2, komedija, 1985. 21.45 Pa me ustreli!, 9. del nanizanke. 22.15 Tretji kamen od sonca, 6. del. 22.45 Noro zaljubljena, 22. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje. 0.00 Prinašalec pic, komedija.
TROJKA
7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev. 9.45 Družinska TV prodaja. 10.00 Pokemoni, risana serija. 11.00 Ohcet v Kangalileji, ponovitev. 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev. 14.15 Risanke. 14.45 Automobille. 15.00 Avtodrom. 15.15 Ježek Show, ponovitev. 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Orfej~kova parada, koncert. 20.00 Z raketo v novo leto, ponovitev. 22.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev. 0.15 Video strani.
HTV 1
7.25 Koncert Mozart-Verdi 2001. 8.20 Risanka. 8.30 Ninje surferi, am. film. 9.55 Novice. 10.00 Hrti~. 10.55 TV leksikon. 11.00 Novice. 11.15 Be~: Novoletni koncert, prenos. 14.00 Novice. 14.05 The Return Of The Musketeers, angl. film. 15.55 TV spored. 16.00 Film. 18.05 Risanka. 18.15 Naši in vaši. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Drž'te malega, am. film. 21.55 TV leksikon. 22.00 Novice. 22.10 U.S. Marshalls, am. film. 0.20 Clint Eastwood: Joe Kid. 1.45 Glavno mesto, serija. 2.30 Seks v mestu 3., humor. serija. 3.00 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 3.25 Pravica za vse 4., serija. 4.10 Od prijema do sojenja, serija. 4.30 Prijateljice, am. film. 6.00 Remek. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
10.10 TV spored. 10.15 20.000 milj pod morjem, am. film. 12.20 Surferi na suhem, am. film. 14.00 Risanka. 14.25 Novice. 14.30 Sre?no 2002. 17.30 Nazdravimo. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 21.00 Novice. 21.10 Seks v mestu 3., humor. serija. 21.45 Pravica za vse 4., serija. 22.30 Seinfeld, humor. serija. 22.55 Mucke, humor. serija. 23.25 Highlander, serija.
HTV 3
13.45 Garmischpartenkirchen: Novoletna turneja. 16.25 Šport v 2001. 18.05 A Knight In Camelot, am. film. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Sting, koncert. 21.10 Blur, koncert. 22.10 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Max in Moritz, risani film, otroški program. 7.35 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.30 Ena, dva ali tri, kviz. 8.55 Princ in tepežni de~ek, otroški film, 1994. 10.25 Feivel na Divjem zahodu, risani film, 1991. 11.35 Mali junaki 2, pustolovski film. 13.00 Deskanje na snegu, posnetek. 13.30 Smu~arski skoki, prenos iz Garmischa. 15.55 Velik, komedija, 1988. 17.30 Skrivnostno pleme, komedija, 1998. 19.00 Nonstop Nonsens, ske~i. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.48 Novoletni nagovor avstrijskega predsednika. 20.00 Šport. 20.15 Nori na Mary, komedija, 1998. 22.10 Krik, triler, 1996. 23.55 Vran, akcijski film, 1993. 1.25 Jack Reed: Smrt in maš~evanje, kriminalka, 1996. 2.55 Vran, akcijski film, 1993. 4.25 Mali junaki 2, pustolovski film.
AVSTRIJA 2
6.15 Sati Heidelberg, domovinski. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zuriška zaroka, komedija,. 10.50 Pred Novoletnim koncertom 2002. 11.15 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov 2000, prenos z Dunaja. 13.40 Čas v sliki. 14.20 Modrobele zimske zgodbe, epizodna serija. 15.05 Schwarzwaldski ~ešnjevec, domovinski film. 16.35 Vrhunski ples-balet dunajske Državne opere, dokumentarec. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pri belem konji~ku, komedija. 19.00 Magazin. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.48 Novoletni nagovor avstrijskega predsednika. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Sanjska ladja: Čile in Velikono~ni otoki, serija. 21.45 Čas v sliki. 22.05 Klinika pod palmami: Izziv, drama. 23.35 Čas v sliki. 23.40 Trema, kriminalka. 1.25 Pogledi s strani. 1.30 Veliki rop vlaka, kriminalka. 3.15 Dvigni sidram komedija.
12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Gluši~). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SOBOTA, 29. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
NEDELJA, 30. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
Sreda, 2. januar
SLOVENIJA 1
7.10 Teletekst. 7.30 Dober dan, Koroška. 8.00 Maja in ~arodej. 8.25 Grdi ra~ek Tine, risana nanizanka. 8.50 Povodnjak in makov škrat, lutkovna pravljica. 9.30 Oddaja za otroke. 10.15 Komet v Mumundolu, risani. 11.30 Lingo, TV igrica. 12.00 Urar, dokum. meseca. 13.00 Poro~ila. 13.15 Trije zlati lasje, film. 14.40 Jožef in neverjetna pisana suknja, boži~ni musical. 16.00 Mostovi. 16.30 Poro~ila. 16.45 Ma~ek Muri na ma~jem sejmu. 17.10 Risanka. 17.45 Avstralska kronika, pz. serija. 18.45 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zlati ~asi, španski film. 22.00 Poro~-ila. 22.15 Boži~ni koncert - simfoniki RTV Slovenija, pon.
SLOVENIJA 2
15.30 Homo turisticus. 16.00 Pripravljeni - Slavnostni koncert Orkestra Slovenske vojske. 16.30 Rad imam lucy, 146. epizoda. 17.00 Bogataš in revež, nadaljevanka. 18.00 Princ in bera~, film. 19.30 Videospotnice. 20.05 Gospod Bean. 20.30 Waldbuhne 2001. 22.30 Boter II., ameriški film. 1.40 Videospotnice, pon.
POP TV
7.40 Čarobni me~: Vrnitev v Camelot, risani film. 9.10 Dragon Ball, risana serija. 9.35 Hroš~eborgi, nanizanka. 10.00 Vsiljivka, ponovitev 55. dela. 10.55 Črni biser, pon. 11.50 Prepovedana strast, pon. 13.10 Mali velikani, komedija. 15.30 Diagnoza: Umor, 3. del nanizanke. 16.25 Prepovedana strast, 68. del. 17.20 Črni biser, 198. del. 18.15 Vsiljivka, 56. del. 19.15 24 ur. 20.00 Nune pojejo, komedija. 21.45 Newyorška policija, 18. del. 22.40 JAG, 6. del. 23.00 M.A.S.H., 79. del. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
9.40 Divjina, 2. del dokum. oddaje. 10.30 Tretja izmena, zadnji del nanizanke. 11.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev. 12.45 Felicity, 3. del. 13.35 Ricki Lake, pon. 14.50 Obala ljubezni, 202. del nadaljevanke. 15.45 Mladi in nemirni, 68. del. 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 17.20 Shasta, 7. del. 17.45 Bingo, komedija. 19.20 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.10 Policijska akademija 3, komedija. 21.40 Pa me ustreli!, 10. del. 22.10 Tretji kamen od sonca, 7. del. 22.40 Noro zaljubljena, 23. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, 16. del eroti~ne serije.
TROJKA
7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev. 10.00 Pokemoni, risana serija. 11.00 Risanke. 13.00 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Sijaj. 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.15 Naj N -nogometni studio. 16.15 Družinska TV prodaja. 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Peta no~, koncert. 22.00 Silvesterski poljub, koncert. 0.00 Video strani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Darby O'Gill and Little People, film. 15.00 Novice. 15.05 Družinske skrivnosti, film. 16.40 TV spored. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Slike iz Livna, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Globalni kraj. 20.45 Trenutek spoznanstva. 21.15 Euromagazin. 21.45 TV leksikon. 21.50 Odmevi. 22.10 Šport danes. 22.25 Clint Eastwood: Za dolar višje. 0.35 Jack in Jill, serija. 1.20 Simpsonovi VIII., serija. 1.45 Nikita 3., serija. 2.30 Prekinitev programa. 5.20 Life on TV, dokum, film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.35 The Best Of "Skupaj do zvezd" I. 11.35 Novoletni "Za srce in dušo". 14.05 The Best Of "Skupaj do zvezd" II. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Simpsonovi VIII. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Jack in Jill, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Life On TV, dokum. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Mucke, serija. 23.50 Highlander.
HTV 3
19.25 TV spored. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Zaseda, am. film. 22.05 Transfer. 22.55 Glasbeni program
AVSTRIJA 1
6.15 Princ in tepežni de~ek, otroški film. 7.50 Asteriks: Operacija Dolmen, risani. 9.05 Skrivnsotno pleme, komedija. 10.35 Columbo: Odlo~ilna igra, kriminalka. 11.45 Confetti tivi, otroški program. 14.30 Bobri, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Zadnja kuhinja, triler. 21.50 Popolni kaos, triler. 23.20 Policisti iz El Camina, serija. 0.05 Primer Jessica, serija. 0.50 Krik, triler. 2.30 Popolni kaos, triler. 4.00 Gospod Ricco, kriminalka.
AVSTRIJA 2
6.35 Otto preganja ženske, komedija. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 10.00 Zlata dekleta, serija. 10.25 Izziv, drama. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Domovina: Dolina Wimitz, dokum. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Derrick, serija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, dokum. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Igra z ognjem, drama. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Serija. 0.50 Zlata dekleta, pon. 1.15 Reportaža. 1.20 Pustolovci, kriminalka. 3.15 Dobrodošli v Avstriji.
kViz piramida
RADIOPTUJ
89.8<'98.2<'i04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\1.JA IN VODI: VLADIMIR KAJZOVAR
^ Mercator
TEL.: 02 / 771 22 61

		7		8		9		10			
	11		12		13		14		15		
16		17		18		19		20		21	
22	23	24	25	26	27	28
tOOi
15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP. 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
PONEDELJEK, 31. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.00 SILVESTRSKI PROGRAM RADIA PTUJ (do 5.00!).
TOREK, 1. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
SREDA, 2. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
Občinski svetniki so pred tednom sprejeli proračun za leto 2002. Del denarja so namenili tudi reševanju ekoloških problemov.
STRAN 2
Mladi so na okrogli mizi v Markovcih, sklical jo je župan Franc Kekec, odkrito spregovorili tudi o narkomaniji.
STRAN 3
Na{im osnovno{ol-cem, ki so že skoraj teden dni na zasluženih počitnicah in njihovi šoli namenjamo, kot vedno zadnjo stran.
STRAN 4
LIST IZ MARKOVCEV
ISSN 1580-3554
MARKOVCI, 27. DECEMBER (GRUDEN) 2001
LETO 2, ST. 6
MIKLAVŽEV KONCERT GODBE NA PIHALA OBČINE MARKOVCI
»Zaigra naša muzika^«
Naslovni verz je le drobec iz bogatega glasbenega programa, ki smo mu lahko prisluhnili vsi tisti, ki smo se v nedeljo, 9. decembra zbrali v telovadnici na{e {ole. Poudarila sem ga zato, ker je prav pesem s tem besedilom združila v skupnem nastopu obe glasbeni skupini -Godbo na pihala in Mo{ki pevski zbor Markovci.
Bilo je torej v nedeljo, prvo po letošnjem Miklavžu, a o koncertu smo vedeli že dolgo pred tem, se ga veselili in nestrpno pri~akovali. Ta glasbena zvrst - po domače »plehmuzika« - ima namreč v naših vaseh že dolgoletno tradicijo, ki je bila sicer za nekaj let prekinjena. S toliko večjim navdušenjem so se kmalu po ustanovitvi občine Markovci mnogi občani vpraševali o ponovni oživitvi godbe, največji navdušenci pa so dali tudi pobudo in naredili prve korake, ki so vodili do ustanovi-
tve Godbe na pihala občine Markovci. V dobrih dveh letih smo se že nekajkrat lahko prepričali, da niti ves trud, še manj iskreno navdušenje ni ostalo brez uspehov. Godci so nam pod vodstvom mlade kapelnice Helene Bezjak zaigrali že na dveh občinskih praznikih, pa ob novi maši, v prvomajskih budnicah po vseh devetih vaseh in tudi že ob dveh komemoracijah ter še ob nekaterih drugih priložnostih.
O nastanku in nadaljevanju zgodbe

- M. HIKLAVÏEV KOHCEPI, v.	-
■	m"'





100 let Neže Cvetko
Najstarejša občanka, Neža Cvetko iz Markovec, ki bo 5. januarja 2002. leta praznovala 100. rojstni dan, bralcem Lista iz Markovcev, čestita: »Dragi Markovčani, vsem želim veliko sreče in zdravja, pa dobrega »kšefta« in da bi lahko, tako kot jaz, kdaj pa kdaj poležali na domačem divanu. Ne se preveč obremenjevati z vsakdanjimi križi in težavami, lepo v miru živite, pa se boste tudi vi učakali mojih let!«
Uredništvo našega lista Neži ob njenem jubileju seveda prisrčno čestita, obenem pa napovedujemo januarsko družabno srečanje vseh upokojencev starejših od 70 let, ki jih bo s svojim obiskom počastila tudi naša najstarejša občanka.
današnjega Društva Godba na pihala so zbranemu občinstvu spregovorili Mirko Janžekovič, gotovo med najbolj zaslužnimi za obuditev godbe in predsednik omenjenega društva, Franc Ko-stanjevec, podžupan občine Markovci je pozdravil vse goste, mnogoštevilno občinstvo ter godbi zaželel uspešno delovanje. Bogato in domiselno je o delu godbe govorila povezovalna beseda Petra Kiriča. Sproščeno smo se nasmejali predstavitvi vseh godbenikov, kakor jih je hudomušno zapisal Martin Kostanjevec. V njej se je dotaknil vseh - od Helene, absolventke glasbene akademije in obetavne kapelnice, do Fredija, ki so se mu Markovci priljubili že pred leti. Z zanimanjem smo prisluhnili besedam o najmlajšem, 13-letnem glasbeniku in najstarejšem 54-letnem članu godbe. Najbolj veseli pa smo bili seveda glasbenega dela, torej prav vseh melodij, ki so jih zaigrali, zdaj nežno, zdaj udarno, pač tako, kakor so jim velevale note.

Navdušeno smo pozdravili tudi goste koncerta - MoPZ Mmarkovci, ki je obogatil nedeljski popoldan z nekaj najlepšimi pesmimi iz svojega repertoarja, ob njihovem skupnem nastopu pa smo se lahko prepričali, kako odlično se lahko v istem hotenju ujamejo vsi, ki sicer delujejo na različnem glasbenem področju. Imeniten se mi zdi tudi podatek, da je markovska godba celo mednarodna, saj v njeni sestavi redno igra glasbenik iz sosednje Dubrave.
Svoj pozdrav je godbenikom in vsem nam namenil Franc Pukšič, župan De-strnika in poslanec v DZ, naše godbenike pa so prišli pozdravit tudi člani godbe iz Kostanjevice na Krki in napovedali še tesnejše prijateljstvo.
Letos prvi koncert bo zagotovo postal tradicionalen. In zakaj ravno Miklavžev? Odgovor se ponuja kot na dlani; Miklavž obdaruje in koncert je obdaril vse nas, željne lepega.
Karolina Pičerko
Smelo stopamo v prihodnost in si želimo vašega sodelovanja!
Obdobje praznovanja Božiča in Novega leta, ki nas navda z najlepšimi pričakovanji je povezano tudi z zaključkom leta. Vprašamo se, ali česa še nismo storili, pa smo si to želeli. Zmanjkalo nam je časa ali tudi kaj drugega, kar je vplivalo na realizacijo postavljenih ciljev v odhajajočem letu. Kakorkoli -pravi čas za analizo svojega in dela naše skupnosti, v katero smo mnogi vpeti s svojimi aktivnostmi. Mnogokrat se mi zdi, da čas prehitro teče in da je leto prekratko za izpolnitev vseh zastavljenih nalog. Vse, kar ni končano, se nadaljuje z novimi načrti v novem, šele prihajajočem letu.
Ob analizi dela v naši občini za letos ugotavljam, da ga nismo opravili tako malo. Bili smo dokaj uspešni, saj smo proračun za leto 2001 realizirali skoraj v celoti. Na investicijskem področju je bilo kar nekaj pomembnih pridobitev. Z vrtcem smo obogatili predšolsko vzgojo, razbremenili zaposlene starše in vanj vključili še dodatno število otrok. Pomembna investicija, ki smo jo začeli, je izgradnja obrtne cone Novi Jork, s katero smo pričeli tudi sanacijo gramoznice Prvenci. Ob tem urejamo tudi športni park in ribnik Borovci. To sta pomembna posega v urejanje okolja. Projekt sanacije lagune na desni strani Drave, nasproti Nove vasi, kar je slaba dediščina nekdaj skupne občine Ptuj, je nujna. Pri urejanju tega ekološkega problema pa nam bosta pomagali tudi občini Kidričevo in Ptuj.
Pripravljeni so idejni projekti za prihodnjo naravi prijazno uporabo prostora ob laguni: kajak steze, male hidroelektrarne in hitre ceste »C« variante. Pogovarjamo se o toplarni na biomaso in elektrarni na bioplin. Pri vseh teh projektih računamo na evropska in državna sredstva.
Tudi na infrastrukturnem področju je bilo opravljenega veliko dela. Cesta Nova vas - Bukovci in razne posodobitve na cestah v skoraj v vseh naših vaseh kažejo, da nam gre za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
Letos smo zaključili drugo fazo projekta celostnega razvoja podeželja in vasi, v katerem smo si zadali program razvoja na vseh področjih naše občine. Nekateri sedanji projekti so že del projektov CRPO^
Mnogo pa bi lahko zapisal še o našem društvenem življenju: o športnih, kulturnih in drugih društvih, ki so aktivno delovala na mnogih prireditvah v občini. Zadovoljen sem z dejstvom, da se je družbeno življenje v naši občini močno razmahnilo predvsem zaradi samostojnosti občine in delavnosti naših občanov ter financiranja, ki ga nam občina Ptuj prej ni zagotavljala.
Smelo vstopamo v leto 2002 z novimi načrti in izzivi v smislu vlaganja v gospodarstvo za boljši jutri in tudi v družbeno življenje naših občanov. Prepričan sem, da občinski svet z županom in občinska uprava ne bomo ostali brez pomoči občanov. Hvala za vse in vsem, ki ste pripomogli k razvoju občine. Takega sodelovanja si želimo še naprej!
Vsem občanom želim vesele praznike, v Novem letu 2002 pa predvsem zdravja, veliko delovnih uspehov in zadovolj-
stva!
Župan Franc Kekec
IZ PRVEGA OBČINSKEGA NADSTROPJA
OBČINSKI SVETNIKI SO PRED TEDNOM SPREJELI OBČINSKI PRORAČUN
Z veliko mero potrpežljivosti in usklajevanj do dveh dvoran
Na novembrski seji so občinski svetniki med svoje vrste sprejeli novega nadomestnega člana Viktorja Klingerja iz vrst LDS-a, ki bo do volitev nadome{~al Dragana Mik{a, ki je kot svetniki odstopil. Na tej seji sta izstopali predvsem dve vsebinski to~ki dnevnega reda in sicer RAZVOJNI PROGRAM CRPOV ter STRATEGIJA PODJETNIŠTVA OBČINE MARKOVCI.
Po izčrpni predstavitvi končnega poročila o poteku uvajanja CRPOV s strani Projektnega sveta CRPOV je sledila predstavitev RAZVOJNEGA PROJEKTA, ki so ga svetniki v celoti potrdili, na~eloma pa tudi iz njega izhajajo~e predlagane prioritete. Zavezali so se, da bodo sredstva za sofinanciranje posameznih projektov zagotovili v proračunu ob~ine za prihodnje leto. Imenovali so tudi 7-~lanski izvedbeni odbor, ki bo v prihodnje vodil izvedbo razvojnega programa.
tako na novembrski seji sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu OC Novi Jork, na decembrski seji pa tudi spremenjen zazidalni načrt za OC Novi Jork, saj je občinska uprava v tem času pridobila vsa potrebna soglasja, tako da bodo investitorji spomladi lahko pri~eli z izgradnjo svojih objektov.
Na koncu so sprejeli {e merila za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za dejavnost kulturnih dru{tev, po katerih so kulturna dru{tva oziro-
Vladimir Korošec in Vida Šavli sta pohvalila odziv Markovčanov, ko gre za njihov razvoj.
Janez Pičerko je kot zunanji sodelavec izdelal in predstavil STRATEGIJO PODJETNIÏTVA na{e ob~ine za obdobje 2001 - 2006, ki so jo ob~inski svetniki v celoti sprejeli, izvajanje pa bodo določili predvsem z zagotovitvijo ustreznih sredstev v proračunu. Sicer pa je sama vsebina strategije po-djetni{tva v jesenskih mesecih bila kar nekajkrat predstavljena v dnevnem časopisju, ogledate in preberete pa si jo lahko tudi na na{ih spletnih straneh www.markovci.si.
V nadaljevanju so svetniki spremenili Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji{ča, tako, da je bolj pregleden. Predvsem so skupne točke za posamezna nezazidana stavbna zem-lji{~a razdelili na m2 in bolj obremenili vodno zajetje za pridobivanje električne energije. Posamezne cene ob~inskih dajatev in storitev so uskladili z rastjo cen življenjskih stro{kov, tako da so za 8,5 % zvi{ali vrednost točke za izračun stavbnega nadomestila in za 8 % vi-{ino letne najemnine za najete grobove. Nespremenjena pa je ostala cena priključnine na KTV, le da se ob ta-koj{njem plačilu več ne bo priznaval popust in vzdrževalnina kabelske televizije. V zimski sezoni 2001/2002 bo dražje tudi pluženje, saj so svetniki potrdili novo ceno ter določili povr{ine in normative za izvajanje zimske službe v na{i občini. Na podlagi izračuna stro{-kov so svetniki potrdili tudi novo ceno vzgojnovarstvenih programov, ki velja že v tem mesecu. Polna cena 10-urnega bivanja za mlaj{o skupino je 63.810 tolarjev, za večjo pa 51.660 tolarjev. To je {e vedno nižja cena od sosednjih vrtcev.
Spomladi pr(a)ve gradnje
Projektant zazidalnega načrta Obrtne cone Novi Jork g. Murovec iz firme UM-ARH je predstavil spremembe zazidalnega načrta, ki so nastale predvsem na željo posameznih interesentov oz. predkupcev parcel. Svetniki so
ma v njihovem imenu županova Komisija za {port razdelili proračunski denar, namenjen njihovim dejavnostim - upajmo da tako, da bodo vsi zadovoljni. Odločno pa so zavrnili nakup zemlji{ča za potrebe izgradnje {portne-ga parka v Prvencih, saj je ponujena cena previsoka in bo potrebno iskati ugodnej{o varianto.
Sicer pa je bilo v zadnjih mesecih tako na Občinski upravi kot po delovnih telesih občinskega sveta največ dela z oblikovanjem proračuna za leto 2002 in razvojnih načrtov za prihodnjih 5 let. Predloge za slednje so najprej pripravili va{ki odbori v sodelovanju z dru{tvi posamezne vasi. Na podlagi teh je župan na svetu predstavil delovno gradivo proračuna za prihodnje leto. V {tirinajstih dneh so se zvrstile seje vseh delovnih teles občinskega sveta, na katerih je bilo obravnavano delovno gradivo za posamezna proračunska področja. Po teh usklajevanjih je bil na izredni seji Občinskega sveta, ki je bila 3. decembra, obravnavan osnutek proračuna. Seja je bila zaradi usklajevanj kar dvakrat prekinjena. Predvsem se svetniki niso mogli zediniti, katerim investicijam dati prednost v prihodnjem letu. Najbolj kislo jabolko spora je predvidena gradnja dvorane v Bukovcih, ki bo kot va{ka dvorana zadovoljevala tudi potrebam {portnih in kulturnih dejavnosti in za katero bi morali va{čani prispevati {e lastna sredstva, medtem ko to ni praksa v drugih vaseh za posamezne investicije. Hkrati so posamezni svetniki dajali prednost gradnji večnamenske, predvsem pa {portne, dvorane pri osnovni {oli v Markovcih, ki bi služila tako potrebam osnovne {ole kot vsem občanom. Glede na razprave in usklajevanja je župan pripravil kar dva variantna predloga. Na koncu so z večino glasov odločili, da se v letu 2002 prične z izgradnjo tako va{ke dvorane v Bukovcih kot {portne dvorane v Markovcih, druge investicije pa so po županovem predlogu skrčili le na najnujnej{e. Toda proračun je bil sprejet le kot osnutek,
ki je hkrati postal predlog za naslednjo obravnavo. Postopek sprejema poteka namreč strogo po poslovniku Občinskega sveta, kar pomeni, da so v 10 dneh po obravnavi in potrditvi osnutka posamezni svetniki smeli dajati nove predloge. Nekatere od teh je župan vključil v predlog. Zatem so smeli dati {e pisne amandmajske predloge, o katerih se je o vsakem posebej glasovalo na redni seji OS, ki je bila v četrtek, 20. decembra. Tako so se preko izglasova-nih amandmajev v proračun vključile dodatne postavke oziroma so se nekatere povečale na račun zmanj{anja drugih in sicer: za 1 milijon tolarjev se poveča postavka za delovanje va{kih odborov, zaradi česar se zmanj{a postavka sponzorstvo župana. Za 8 milijonov tolarjev se poveča postavka investicij v infrastrukturi, tako da se bo preplastila lokalna cesta v Novi vasi, javna pot v Strelcih in Sobetincih, uredil se bo pločnik v Stojncih in zgradila dva priključka na javno pot v Borovcih. Za isti znesek se zmanj{a postavka dvorane pri O[ Markovci.
Državnim sejam podobno vzdušje v markov-ski občinski hiši
[ele po opisanem postopku je bilo na vrsti glasovanje o proračunu za leto 2002. Le-tega so svetniki izglasovali z 10 glasovi ZA, 3 glasovi PROTI, 2 svetnika se nista opredelila.
Ni kaj, seje Občinskega sveta postajajo vse bolj podobne tistim v državnem parlamentu, občinski svetniki pa državnim poslancem. Razlika je le v tem, da se vrtijo veliko manj{e {tevil-ke kot v državnem proračunu. Drži pa tudi dejstvo, da so svetniki sprejeli zadnji proračun v svojem mandatu. Kdo
ve, če ni ravno zato bila procedura toliko dalj{a, samo usklajevanje pa toliko zahtevnej{e. Ce so odločili modro, bomo pa tako ali drugače zaznali vsi občani Markovcev.
Na decembrski seji pa so svetniki odločali seveda {e drugih prav tako pomembnih zadevah. Sprejeli so osnutek Odloka o komunalnih taksah, predlog bo predložen na naslednji seji. Ko bo in če bo ta tudi sprejet, ga bomo predstavili tudi na{im občanom - preko KTV in Lista iz Markovcev. Sprejeli so tudi nov pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Markovci. Ta je usklajen z nacionalnim programom RS na področju kmetijstva in Zakonom o kmetijstvu. Temu so svetniki prilagodili tudi pravilnik, ki določa pogoje za pridobitev ugodnej{ih občinskih kreditov, tako da so sprejeli spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev namenjenih za pospe{evanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Markovci. Dopolnili so tudi pravilnik, ki določa pogoje in kriterije za pridobivanje nepovratnih sredstev v malem gospodarstvu, tako da bo možno pridobiti nepovratna sredstva tudi za podporo ekolo{kim projektom. To zahteva strategija pod-jetni{tva, ki so jo svetniki sprejeli novembra letos.
Spremembi državnim predpisom so sledili tudi ob sprejemu spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih in postopkih za določitev dežurnih prodajaln v občini in prodaji blaga zunaj prodajaln. Dopolnjen pa je predvsem zaradi delovanja kmečke tržnice. Priložnostno, praviloma 1x mesečno bo na dvori{ču občinske stavbe v Markov-cih 43 obratovala kmečka tržnica, kjer
se bo trgovalo predvsem s kmetijskimi pridelki in izdelki.
Markovski svetniki pa niso izglasovali povi{anja cene družbi Cisto mesto Ptuj za odvoz, predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov. Cisto mesto namreč predlaga približno 10 odstotno povi{anje cene, ki se zvi{uje na račun potrebnega baliranja odpadkov. Ker je ob tem pri{lo do očitne napake, morda že v snovanju projekta, saj so folije, v katere so ovite bale, popokale, na{i svetniki menijo, da tega ne morejo in ne smejo plačevati gospodinjstva. Zato bo na prihodnjo sejo povabljen direktor Cistega mesta, da zadevo podrobneje obrazloži. Zatem so sprejeli sklep, s katerim so določili, da dejavnost oskrbe s pitno vodo, kot obvezno javno službo na območju na{e občine, {e naprej izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Odločili so se tudi za članstvo občine v Konzorcij za namakanje Podravja, g.i.z., preko katerega bo občina lažje kandidirala za državna sredstva za namen namakanja.
S tem je bil dnevni red izčrpan, iztekla pa se je tudi zadnja seja Občinskega sveta v tem letu.
Dovolite, spoštovani občani, da za novo leto 2002 izrazim želje v imenu vseh nas, ki bivamo v markovski občini, da bi naši izvoljeni predstavniki v Občinskem svetu uresničevali naše želje in ne strahove, da bi sprejemali odločitve z občutkom in odgovornostjo ter hkrati s pogumom, da bi bilo naše skupno delo še naprej usklajeno in povezano, da bi skupna prizadevanja obrodila sadove in da bi lahko prispevali k našim skupnim željam in ciljem. SREČNO!
Marinka BEZJAK KOLENKO direktorica Občinske uprave
Župan Franc Kekec o proračunski prihodkih in odhodkih
Naš proračun za leto 2002 zajema 809 milijonov tolarjev, 60 odstotkov tega denarja namenjamo investicijam, 30 odstotkov rednemu delovanju, 6,9 odstotka za delovanja društev in 2,2 odstotka za kreditiranje gospodarstva. Pri tem moram poudariti, da kar 58,27 odstotka proračunskega prihodka predstavlja nadomestilo za stavbno zemljišče, ki ga prejemamo od Dravskih elektrarn Maribor,« je zapisal župan Franc Kekec.
-	Kam ste usmerili največ proračunskega denarja?
»Moj prvi predlog proračuna se nekoliko razlikuje od zdaj{njega. Poudarek je bil na realizaciji II. faze OC Novi Jork in izgradnji va{kega doma v Bukovcih, zaradi katerega so svetniki imeli največ pomislekov. Sprejeli smo neke vrste kompromisno re{itev in se odločili {e za gradnjo venčamen-ske dvorane - telovadnice pri O[ Mar-kovci. Obe bomo gradili dve leti.«
-	Ali v občini tačas obe dvorani tudi dejansko potrebujemo?
»razmere za delovanje dru{tev in razvijanje družabnega življenja so v Bukovcih resnično slabe, ljudje pa pripravljeni delati. Dvorana nad KZ ni primerna, niti varna, dvorana v GD je premajhna. Ocenjujem, da je gradnja va{ke dvorane v Bukovcih, tudi glede {tevila prebivalcev, pravilna odločitev. Gradili jo bomo v velikosti ko{arka{-kega igri{ča, da bo lahko služila tudi {portnim dejavnostim, za kar nam bo del denarja dodelila tudi država, zgolj za gradnjo va{ke dvorane, denrja iz države ne bi dobili.«
-	Bodo Bukovčani pri izgradnji pomagali s samoprispevkom?
»Z zdaj veljavno zakonodajo se je zgodba o samoprispevku nekoliko spremenila. O njem kot župan ne razmi{ljam več, predvsem zaradi enakopravnosti
občanov. V občinskih razvojnih programih smo gradnjo domov v naslednjih letih načrtovali (Nova vas, Markovci), v Stojncih in Borovcih smo domova že prenovili in nikjer ljudem za to ni bilo in ne bo treba plačevati samoprispevka. Zato je res umestno vpra{anje, zakaj bi morali polovico denarja za gradnjo doma, plačati Bukovčani sami.«
- Zakaj se po va{em mnenju ob~in-ski svet ni strinjal z nakupom zemlji-{ča za potrebe igri{ča v Prvencih?
»Razvoj dogodkov kaže, da smo se dobro odločili, ko smo zavrnili nakup zemlji{ča od g. Vrbančiča. V prvi varianti je {lo za menjavo parcele od Sklada, ki bi jo občina kupila po veljavni tržni ceni za kmetijska zemlji{ča, ki je nem{ka marka za kvadratni meter zemlji{ča.Vendar si je g. Verbančič premislil in odstopil od menjave ter postavil ceno 4,4 milijone tolarjev za 60 arov veliko zemlji{če, kar je zelo visoka cena za parcelo, ki niti ni v zazi-
dalnem območju. Zdaj spoznavam, da v Prvencih in Strelcih niti ni skupnega soglasja za lokacijo igri{ča. Dejansko bi radi imeli na območju velikem le kvadratni kilometer (GD, Lesjakova parcela, igri{če Strelci) kar tri igri{ča. Nedorečena pa je {e raba jame v Prvencih.«
-	Ali kot občina v resnici prodajate svoj del trgovine v Stojncih, ki ga je pred desetletjem zgradil takratni va{ki odbor z va{čani? Stojnčani se bojijo, da bodo ostali brez osnovne preskrbe!
»Trgovina v Stojncih (Kostanjevec) je problem že vrsto let. Občina želi ohraniti trgovino v Stojncih, vendar to ni osnovna naloga občine, ki je 43 odstotni lastnik te trgovine. Od 2500 nem{kih mark mesečne najemnine, smo doslej dobili le 300 mark, pa {e to komaj, saj g. Kostanjevec pogodbe ne spo{tuje. Radi bi, da trgovino prevzame odgovoren najemnik, tečejo pa tudi razgovori z g. Plohlom in [pic marketom, ki bi bil trgovino v Sto-jncih pripravljen kupiti«.
-	Je zaradi nadomestila, ki ga prejemate od DE Maribor življenje v občini Markovci bogatej{e, oziroma cenej{e za va{e prebivalce?
»Na račun tega nadomestila imamo dejansko na razpolago več proračunskega denarja, vendar nihče ne ve, kako dolgo {e. Zaradi tega, ker nočemo pri posameznih investicijah obremenjevati občanov, bomo izgubili nepovratna sredstva, ki nam jih namenja država, ta namreč predpisuje minimalno obremenitev občanov. Zato bomo morali razmi{ljati tudi o finančnem sodelovanju na{ih ljudi pri posameznih investicijah.«
Kuharski nasveti
Praznična pojedina
Jedi, ki jih pripravljamo za božično večerjo so ostale vse do danes tradicionalne, le z razli~nimi na~ini priprave in dodatki smo jih nekoliko spremenili. Tako {e danes najpogosteje za ta praznik pripravljamo od mesa perutnino, najpogosteje koko{, purana in pi{čanca, od toplotnih postopkov pa uporabimo pečenje in du{enje. Zraven mesnih jedi je kar nekaj prilog, ki pa niso tako tradicionalne kot mesne jedi.
Še več dela in priprave zahtevajo potice, ki jih ob teh praznikih prav tako ne manjka. Zraven di{ečih potic mizo bogatijo {e različni sadni kruhi in {arklji.
Purana ali pi{čanca, ki ga te dni pečemo, pogosto pred peko nadevamo. Z nadevom ne izbo-lj{amo samo okusa, temve~ dobijo jedi tudi lep{o obliko in videz. Pi{čanec, ki ima veliko belega mesa in malo ma{~obe, je primerno meso z nadevanje, saj drugače lahko ma{čoba prepoji nadev med pe~enjem. Kot osnovo za nadev največkrat uporabimo živilo, bogato z ogljikovimi hidrati, kot so žita, drobtine, kruh in riž. Če pa ste shranili kaj kostanjev, pa so lahko tudi kostanji odličen nadev za mladega purana ali pi-{čanca, ki ga pripravimo za božično večerjo. Z drugimi dodatki, kot so suho sadje, na primer jabolka, suhe slive, slanina, zeli{ča, čebula, poudarimo okus nadevu. Če damo v nadev malo orehov, izbolj{amo okus in dajejo mu trdnost. Pazimo, da nadeva ni preveč: na pol kilograma perutnine uporabimo le 15 dekagramov pripravljenega nadeva. Pi{čanca ali purana napolnimo vedno tako, da se med peko lahko napne.
Če pečemo nadevanega pi{čan-ca ali purana, se čas pečenja po-dalj{a vsaj za pol ure, pri velikih puranih pa za eno uro. Pi{čanca ali purana ne nadevamo prehitro. Lahko ga nadevamo največ tri ure pred peko, če pa smo upo-
rabili topel nadev, moramo jed takoj pripraviti do konca.
Pi{čanca ali purana lahko nadevamo na dva različna načina: nadev lahko napolnimo v trebu-{no votlino, {e bolje pa je, da pod kožo na vratu. Če nadevamo perutnino pod kožo ob vratu, odstranimo tanko kost, kožo potegnemo nazaj in nadevamo nadev v odprtino. Nato na prsni strani kožo potegnemo čez nadev in dobro pritrdimo z lesenimi nabodalci ali za{ijemo s kuhinjsko nitko.
Pri popolnoma svetlem mesu je dobro, da nadev popestrimo z dodatkom mletega mesa, ki je te-mnej{e, k nadevu lahko dodamo fino zmleta jetra, lahko pa za nadev uporabimo tudi riž, ki mu prav tako dodamo temno suho sadje. Najenostavneje si pripravimo kruhov nadev. Pripravimo ga tako, da rezine suhega belega kruha namočimo v mleko. Posebej fino sesekljamo čebulo in jo na manj{i količini ma{čobe svetlo rjavo prepražimo. Kruh ož-memo, mu dodamo prepraženo čebulo, rumenjake, sol, poper, po želji mu{katni oreh in na majhne kocke narezane suhe slive. Če je nadev premehak, dodamo drob-tine. Za bolj{i okus lahko nadev izbolj{amo tudi s ko{čki grobo narezanih orehov ali z majhnimi kockami slanine.
Nadevamo in pripravimo lahko le posamezne kose pi{čanca ali purana. Tako si lahko prip-
- zelenjavne jedi - mesne jedi <3^ - priloge in prikuhe y - enolončnice in goste juhe kisle juhe , jedi iz kaš - sladice
-

- konzerviranje
Več informacij lahko dobite pri avtoriih: tel.: 02/758-41-51 ali E-mail: nada.pignar@guest.arnes.si

v 1.TT./--1 A Naročam_izvod(ov) knjige
NAROCILNICA sodobne domače IEDU
cena izvoda 3.89O SIT + poštnina
Ime, priimek:.
Naslov:_
Kraj/poštna št.:.
Tel. št.:_
Datum:_
ravimo različne puranje rulade, ki jih pripravimo iz prsnega dela purana in nadevamo z različnimi nadeve. Od nadevov uporabimo samo kuhano me{ano zelenjavo, zelenjavi lahko dodamo {e me-{anico jajc in kisle smetane, za nadev lahko uporabimo tudi naribani sir in eno vrsto mehke zelenjave ali drugo vrsto mletega mesa. Da bo meso po peki čimbolj okusno, ga zavijemo v mrežico in začinimo z različnimi začimbami, kot so sol, poper, limona, lovor, timijan, kumina, česen in podobno.
Od prilog si pripravimo skutne štruklje iz vlečenega testa, lahko pa samo skuhamo poljubno zelenjavo in jo pred serviranjem prelijemo s prepraženimi drobtinicami. Lahko si pripravimo kuhano ajdovo kašo z zelenjavo, zelenjavne in druge narastke, če pa imate raje standardne priloge, si pripravite poljubne testenine.
Porov narastek pripravimo tako, da por najprej dobro očistimo in narežemo na tanke rezance. V kozici segrejemo manjšo količino maščobe, dodamo fino sesekljano čebulo, in ko ta ove-ne, dodamo narezani por, prilije-mo malo vode ali juhe in dušimo 2 do 3 minute. Nato por vsipamo v drugo posodo, da se ohladi. Posebej skuhamo v slani vodi manjšo količino prosene kaše. Manjši pekač premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj
Jabol~ni kruh
70 dag naribanih svežih jabolk, 20 dag sladkorja, 20 dag rozin, 1 kavno žličko cimeta, 1 kavno žličko mletih klinčkov in 8-12 žlic ruma premešamo in dodamo 30 dag lešnikov, orehov, suhih sliv in fig, 50 dag ostre moke, 1,5 pecilnega praška, 3 žlice čokolade v prahu in 10 dag sesekljane jedilne čokolade. Sestavine dobro premešamo in pustimo stati 4 ure, da se napojijo (na hladnem ). Pečemo pri 180 do 200 stopinjah 40 do 50 minut.
vsipamo polovico prepraženega pora ter ga poravnamo, tako da je dno pekača pokrito. Na por vsipamo kuhano proseno kašo, jo potresemo s poljubnim naribanim sirom in nanjo vsipamo drugo polovico pora. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Pekač postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 C, in pečemo 20 minut.
Ce bi tako pripravljen nara-stek izboljšali še z drugo zelenjavo, slanino, kockami pršuta, poljubnim sirom, ki zori s plemenito plesnijo, lahko jed ponudimo kot samostojno toplo uvodno jed. Vse naštete sestavine zmeraj v kaši premešamo, da se čim bolj enako porazdelijo po celotnem narastku.
Bogato obloženo mizo v času praznikov ter srečno in zdravo leto 2002 vam želim!
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Podpis:
Izpolnjeno naročilnico izrežite in i pošljite na naslov: Radio-TEDNIK, 1 Raičeva 6, p.p. 95,2250 Ptuj.	1
Knjigo lahko kuptte tudi v tajništvu \ Radio-Tednika (brez poštnine). \
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 362. NAD.
Duševno zdravje otrok in mladostnikov
74. nadaljevanje Programi za boljši psihosocialni razvoj in varovanje duševnega zdravja otrok - 5. nad.
Iz smernic in priporočil je razvidno, da naj star{em obravnavanih otrok strokovnjaki ne posredujejo zaupnih informacij, če to ni v najbolj{em interesu otrok. Ko gre za majhne otroke, običajno ni vpra-{ljivo varovanje podatkov o otroku v odnosu do star{ev, ker je otrokovo življenje najtesneje povezano s star{i. V adolescentnem obdobju pa moramo v odnosu do otroka spo{tovati zaupnost podatkov, razen v nujnih primerih.
Mentalnohigienski strokovnjaki morajo star{em jasno povedati, kak{ni bodo dolgoročni stro{ki obravnave. Morajo jih seznaniti tudi s ce-nej{imi možnostmi. Pri tem pa morajo po{teno povedati, kak{ne so kvalitete in kak{na je verjetnost učinkovitosti enega ali drugega zdravljenja.
Mentalnohigienski strokovnjaki morajo informirati star-{e in otroka o tem, na koga se lahko v zvezi z etičnimi vpra-{anji obrnejo, pa tudi v zvezi s kompetentnostjo terapevta. Ob morebitnih sporih morata biti na voljo advokat otroka ali ombudsman.
Strokovnjaki imajo etično dolžnost, da pozorno spremljajo in ocenjujejo učinke svojih ukrepov pri posamičnem pacientu in skupini pacientov s podobno motnjo.
Za vključevanje otrok v raziskave veljajo mednarodni dokumenti, ki določajo pogoje in pravila.
In kaj je nujno pri varovanju in krepitvi du{evnega zdravja otrok:
-	celostni pristop,
-	vgrajevanje prizadevanj in dejavnosti v vsa življenjska področja: družino, {olo, zdravstvene zavode, prosto-časne dejavnosti, materialne okoli{čine,
-	medsektorsko povezovanje,
-	javnozdravstveni pristop,
-	pristop, orientiran k zdravju in ne k bolezni,
-	pristop k izbolj{anju kakovosti življenja otrok,
-	pristop, ki vzpodbuja socialno zdravo življenje/življenjski stil.
Naslednjič pa zaključimo to
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Vrtnarjenje - zadovoljstvo in sprostitev
Izteka se leto, krči se dan, dogaja se najdaljša noč, pričela se je zima. Konec jeseni in začetek zime je čas, ko se narava odpravi k zimskemu po~itku, zemlja pa se odene v snežno odejo, da bi se odpočila in napila vlage ter si nabrala moči za spomladansko prebujanje in novo rast rastlinja. Počivata tudi vrt in vrtno rastlinje, vrtnar pa, ko bo za ta zimski čas odložil opravila in oskrbo na prostem prezimevajočega rastlinja, bo na ocnovi uspešnosti in izkušenj minule sezone pričel načrtovati novo leto in se pripravljati nanj.
Vrtnarjenje sodi v najstarejše človekove dejavnosti. Ko se je človek še hranil z nabiranjem korenin sladkih zelišč in užitnih plodov z gozdnega drevja ter lovom divjih živali, si je v bližini svojih bivališč sejal, vzgajal, prideloval in z odbiro semen požlahtnjeval rastline ki so mu prijale in s katerimi se je lahko preživljal. Ni dvoma, da si je ob bivališču krčil gozd in nekoristno rastlinje ter kultiviral zemljišče, pri čemer je puščal drevesa, s katerih je bilo mogoče nabirati žitne in okusne plodove, njihove drevesne krošnje pa so mu bile v zaščito in všečne za okras, kar uvrščamo v začetke sadjarstva v bivalnem okolju.
Vrtovi in njihov namen so dajali obeležje vsakemu zgodovinskemu obdobju in stopnji civilizacije do današnjih oblik in delitev na proizvodne, okrasne in kombinirane vrtove. Z vrtnarjenjem se lahko ukvarja vsakdo, ki mu je to v veselje in sprostitev. Vrtiček se prične že na majhni površini okenske police ali na balkonu v lončku ali rastlinskem koritu, kjer gojimo cvetje, zelišča in sadje, širi pa se na prosto v okolje bivališč, ne glede na površino, v različne oblike in namene zelenic in okrasnih vrtov ter parkov do proizvodnih zelenjavnih in sadnih vrtov.
Naj sklenem razmišljanje o veselju, sprostitvi, ljubezni in koristnosti vrtnarjenja v domačem vrtu in varstva zelenega okolja z mislijo, ki jo je pred 60 leti v uvodu knjige Pogledi v svetove vrtnega veselja zapisal eden najzaslužnejših domačih strokovnjakov za razvoj vrtnarstva, oblikovanja krajine in varstva narave v Sloveniji, ing. Ciril Jeglič:
"Vejica, ki v vrtu vzcvete, se sleherna vzpenja k soncu, pod nebo sprostira; vabi s travnika metulja, kliče od blizu človeško srce. Pojdimo v vrt! Srce bi spet rado zemskih vonjav, rado bi slu-tenj iz svetle daljine. Pojdimo, da z dušo objamemo naravo: njeno mladost, lepoto in rodovitnost - hočemo počastiti, kar nam je najdražje. V vrtovih čutimo in ljubimo svojo domovino. In iz vrtov vidimo v daljave, ljubimo ves svet."
V bližajočem se novem letu vam želim veliko veselja, sprostitev in zdravja pri vrtnarjenju in varstvu zelenega okolja.
Miran Glušič, ing. agr.
>1/1 o
< I
>
a
•i:
AVTOMOBILSKE NOVICE
Audijev svetleči jubilej
Te dni praznuje Audi 10 let od svojega prvega aluminijastega avtomobila. Avtomobilsko javnost je v Frankfurtu leta 1991 o~aral s konceptom Spyder, mesec kasneje pa je v Tokiu lu~ sveta ugledal super{portnik avus, odet v zloš~en aluminij.
Projekt Avus je dobil ime po znamenitem berlinskem dirkali{~u, s svetle~o barvo aluminija pa je spominjal na slovite Auto-Uniono-ve dirkalnike iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Audi Avus Quattro je danes postavljen na ogled v Audijevem muzeju v Ingolstadtu. Projekt je nastajal v sodelovanju z Aluminium Company of America (ALCOA). Audijev cilj je bil jasen: v primerjavi z ekvivalentnim okvirjem iz jekla je aluminijasta karoserija 40 odstotkov lažja, kar vodi do manjše porabe goriva, ne da bi za to morali žrtvovati udobje ali zmogljivosti. Aluminij je tudi bolj prijazen okolju, saj ga je mo~ neomejeno reciklirati.
Modeloma A2 in A8 pripada primat med aluminijastimi serijskimi avtomobili
Premiera pred desetimi leti je bila najob~utnejši mejnik na po-dro~ju snovanja avtomobilskih karoserij vse od odkritja jeklenega monokoka v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1993 so audijevci v Frankfurtu predstavili študijo z imenom ASF, predhodnika aluminijastega A8. Nov na~in konstrukcije je bil revolucionaren, saj so tudi zunanje površine prispevale k trdnosti in nosilnosti. Odkritja in razvoj so bila popla~ana prihodnjo pomlad v Ženevi, ko je audi V8 zamenjal naslednik z imenom A8, prvi serijski aluminijasti avto na svetu. A8 je pomenil tudi prelomnico v poimenovanju Audijevih avtomobilov. Audi je do zdaj naredil ve~ kot 172.000 aluminijastih vozil, 98.000 A8 in ve~ kot 74.000 A2. Konec leta 1994 so svoje izkušnje pri gradnji aluminijastih karoserij prenesli v tovarno v nemškem Neckarsulmu, ki je seveda narejena iz aluminija. Danes v tem razvojnem in produkcijskem centru dela ve~ kot 100 inženirjev in tehnikov, 2000 ljudi pa sestavlja modela A8 in A2.
Nova Renault-Nissanova tovarna
Louis Schweitzer, generalni direktor Renaulta, in Carlos Ghosn, generalni direktor (CEO) Nissana, sta 20. decembra odprla novo
skupno tovarno za sestavo lahkih gospodarskih vozil. Ta je bila zgrajena v okviru Renaultovega industrijskega kompleksa v Sao Jose dos Pinhais, Parana (Brazilija).
Renaultova tovarna je postala prva skupna tovarna zveze Renault-Nissan. Njeno odprtje za Nissan pomeni prvi nastop v vlogi lokalnega avtomobilskega proizvajalca v Braziliji, za Renault pa za-klju~ek programa industrijske namestitve v tem prostoru. V novi to varni bodo od konca leta 2001 izdelovali Renaultov dosta vnik master, maja 2002 pa se bo za~ela proizvodnja Nissanovega pick-upafrontierja. Tovarna naj bi v predvidenem roku izdelovala 40.000 lahkih gospodarskih vozil na leto, v letu 2002 pa jih bo izdelala okoli 8 200. Renault in Nissan sta v ta projekt skupaj vložila 236 milijonov ameriških dolarjev.
Toyota in F1
Medtem ko so minule dni predstavili novo Toyotino moštvo in dirkalnik F1 za leto 2002, pa so Japonci vzporedno "pogruntali" še eno hudo reč. Da je Toyota odslej tudi v formuli 1, bo opozarjala toyota MR2 turbo. Avto so razvijali isti inženirji kot dirkalnik formule 1, prvič pa je bil predstavljen na Motor Showu v Essnu. Poganja ga 1,8-litrski VVT motor iz navadne MR2, dodana pa je turbina, ki iz motorja iztisne kar 258 KM. To pomeni pospešek od 0 do 100 km/h v manj kot petih sekundah in končno hitrost 258 km/h. Da so dosegli tako visoko hitrost, so morali inženirji temeljito preurediti tudi aerodinamiko - avto ima globlji prednji spojler in velika vstopnika za zrak na vsaki strani. Za sedežema sta nova varnostna loka, kabina pa je bila na novo zasnovana zaradi bolj športnega občutka. Avto ima tudi izboljšan zavorni sistem in velika lita platišča z nizkimi pnevmatikami. Bržkone ta avto ne bo ugledal veli-koserijske proizvodnje, za zdaj pa je cena posameznega primerka 31,5 milijona slovenskih tolarjev.
Redizajn corse in nova astra
Kritike kupcev na sedanji videz corse so premaknile vodilne v podjetju, da bodo jeseni 2002 trgu ponudili oblikovno rahlo spremenjeno corso. Čeprav je corsa v Nemčiji prodajna uspešnica, pa na drugih trgih ni tako. Kupce najbolj moti dolgočasen videz in ne-
Opel je tudi uradno potrdil govorice, da bo jeseni prihodnjega leta prišlo do redizajna corse
privla~na paleta barv.
Leto kasneje bo v Frankfurtu predstavljena nova astra. Na za~-etku bo na voljo kot 3- in 5-vratna kombilimuzina, štirivratna limuzina in kombi. Še leto kasneje bo lu~ sveta ugledala prenovljena zafira in nato še astra cabrio in coupe. Odgovorni pri Oplu so tudi zanikali, da bo nova astra uporabljala platformo Fiatovega stila.
BMW na poti k milijonu
Koncern BMW se v letu 2002 po številu prodanih vozil bliža številki milijon.
Michael Ganal, vodja prodajnega oddelka koncerna BMW, pravi, da so si za naslednje leto zastavili visoke cilje. Kljub napovedani umiritvi avtomobilskega trga želijo pri BMW-ju ob~utno pove~ati
BMW želi 2002 prodati več kot milijon vozil
prodajo. Med drugim je dejal, da želijo proizvodnjo modela mini v prihodnjem letu dvigniti na ve~ kot 100.000 vozil, tako pa bi lahko ob rahlem dvigu prodaje modelov BMW presegli zastavljen cilj, ki znaša 1.000.000 prodanih avtomobilov. V letošnjem letu bodo predvidoma prodali 25.000 minijev in tako bo skupno število prodanih avtomobilov v letu 2001 že preseglo 900.000 enot. O drugih podrobnostih Ganal še ni želel govoriti.
Niki Lauda spet za volanom dirkalnika F1
Trikratni svetovni prvak bo osebno testiral novi Jaguarjev bolid za prihodnjo sezono Formule ena.
Sezona se bo resda za~ela šele 3. marca z dirko v Avstraliji — vendar priprave ekip potekajo s polnim zagonom. Tudi pri Jaguarju, kjer je Niki Lauda po odhodu Bobbyja Rahala sam ostal na ~elu ekpie. Stari lisjak najhitrejšega športa na svetu želi sam dodobra spoznati novi dirkalnik in si ustvariti lastno mnenje o delovanju posameznih komponent. "Moj namen ni izpodriniti katerega od obeh moštvenih voznikov," pojasnjuje Lauda. "Želim si ustvariti le podrobnejšo sliko o možnostih novega avtomobila in razumeti
Novi Jaguarjev bolid bo javnosti predstavljen 4. januarja
njegovo delovanje."
Lauda je svojo kariero kot voznik zaključil leta 1985. Danes 52-letni Avstrijec je športni vodja Jaguarjevega moštva od začetka sezone 2001.
Novi megane oktobra 2002
Oktobra 2002 bo Renault predstavil še nov megan. Po sedmih letih življenja je čas za temeljito prenovo.
Prvo generacijo megana so javnosti predstavili septembra 1995. Novinec si bo z njim delil le še nekatere motorje (2-litrski IDE in common rail dizel) in seveda ime, vse drugo pa bo povsem novo. Optično bo novi megane deloval kot pomanjšana in okleščena različica vel satisa; še posebej je to očitno na zadku, kjer kraljuje velika razgledna šipa. Ne dvomimo, da bo tudi novi megane posegal po velikih (petih) zvezdicah kot sestra laguna, to pa je zdaj že Renaul-tova posebnost in odlika, ko gre za varnost. V serijski opremi bo poleg ESP in zategovalnikov pasov še šest zračnih blazin. Bržkone ni potrebno posebej spraševati, da bo meganova družina spet tako obilna kot zdaj - od kabria, scenica do RX4.
Nove avtocestne vinjete v Avstriji in [vici
Letošnji barvni hit pri sosedih so vse nianse rožnate. Avstrijska avtocestna vinjeta naj bi bila lila, švicarska roza. V Avstriji imajo motociklisti popust, za desetdnevno vinjeto plačajo le 4,3 EUR, enaka vinjeta je za avtomobiliste nekoliko dražja, saj stane 7,6 EUR. Dvomesečna stane 10,9 EUR (avto 21,8 EUR), letna pa 29 EUR (avto 72,6 EUR). Švicarji oberejo vse enako: letna vinjeta = 27 EUR. Nove vinjete veljajo od 1. decembra 2001 naprej.
Koncern Volkswagen se deli
S 1. januarjem 2002 se bo koncern VW razdelil na dva dela. Audi bo upravljal s športno naravnanima znamkama Seat in Lamborghini, medtem ko bo drugo podjetje, VW, upravljalo s Škodo, Bentleyjem in Bugattijem. Med kadrovskimi menjavami je najodmevnejša postavitev dr. Martina Winterkorna na čelo Audija in s tem šefa prve skupine koncerna.


glasbene novice
TOP 100 HITOV ZA LETO 2001
1.	ANGEL - Shaggy & Rayvon
2.	CANT GET YOU OUT OF MY HEAD - Kylie Minogue
3.	WHOLE AGAIN - Atomic Kitten
4.	IT WASNT ME - Shaggy & Rik Rok
5.	LADY MARMALADE - Christina Aguilera & Lil Kim & Mya & Pink
6.	FALLIN - Alicia Keys
7.	UPTOWN GIRL — Westlife
8.	ETERNITY, THE ROAD TO MANDALAY - Robbie Williams
9.	ITS A RAINING MAN - Geri Halliwell
10.	HERO - Enrique Iglesias 11. AIN'T IT FUNNY - Jennifer Lopez,
12. THANK YOU - Dido, 13. BECAUSE I GOT HIGH - Afroman, 14. ETERNAL FLAME - Atomic Kitten, 15. ALL FOR YOU - Janet Jackson, 16. ONLY TIME -Enya, 17. SURVIVOR - Destiny's Child, 18. STAN - Eminem & Dido, 19. FAMILY AFFAIR - Mary J.Blige, 20. YOU ROCK MY WORLD - Michael Jackson, 21. LOVE DON'T COAST A THING - Jennifer Lopez, 22. DAYLIGHT IN YOUR EYES - No Angels, 23. THERE YOU'LL BE - Faith Hill, 24. INNER SMILE - Texas, 25. LOVIN EACH DAY -Ronan Keating, 26. BOOTYLICIOUS - Destiny's Child, 27. AGAIN
—	Lenny Kravitz, 28. PLAY- Jennifer Lopez, 29. BUTTERFLY - Crazy Town, 30. DON'T STOP MOVIN' - S Club 7., 31. WHAT TOOK YOU SO LONG? - Emma Bunton, 32. NOBODY WANTS TO BE LONELY — Ricky Martin & Christina Aguilera, 33. WHAT A FEELING 2001 — DJ Bobo & Irene Cara, 34. SOMETHIN STUPID — Robbie Williams & Nicole Kidman, 35. CANT FIGHT THE MOONLIGHT - LeAnn Rimes, 36. INDEPEN-
_ DENT WOMAN Pt 1. — Destiny's Child
37. FOLLOW ME — Uncle Kracker, 38. ANOTHER DAY IN PARADISE — Brandy & Ray — J., 39.
TEENAGE DIRTBAG — Whe-atus, 40. I'M REAL — Jennifer Lopez & Ja Rule, 41. OUT OF REACH — Gabrielle, 42. ANOTHER CHANCE — Roger Sanchez, 43. SING — Travis, 44. THERE MUST BE AN ANGEL — No Angels, 45. I'M LIKE A BIRD — Nelly Furtado, 46. CHAIN REACTION—Steps, 47. ALL OR NOTHING — 0—Town, 48. LET ME BLOW YOUR MIND — EVE & Gwen Stefani, 49. SMOOTH CRIMINAL — Alien Ant Farm, 50. STUCK IN THE MOMENT — U2, 51. BAILA — Zucchero, 52. HERE WITH ME
—	Dido, 53. DON'T LET ME BE THE LAST TO KNOW — Britney Spears, 54. COUNTRY ROADS — Hermes House Band, 55. CLINT EASTWOOD — Goril-laz, 56. DREAM ON — Depeche Mode, 57. IMITATION OF LIFE — REM, 58. QUEEN OF MY HEART — Westlife, 59. ELEVATION — U2, 60. MS JACKSON
—	Outkast, 61. HEY BABY — DJ Otzi, 62. DROPS OF JUPITER — Train, 63. YOU'RE MY MATE — Right Said Fred,
64. LITTLE L - Jamiroquai, 65. HANGING BY A MOMENT — Life-house, 66. SOMEONE TO CALL MY LOVER — Janet Jackson, 67. LETS DANCE — Five, 68. DON'T TELL ME — Madonna, 69.
TURN OFF THE LIGHT— Nelly Furtado, 70. PERFECT GENTLEMAN — Wyclef Jean', 71. FREE / ONE — Lighthouse Family, 72. JADED — Aerosmith, 73. CRYING AT THE DIS-COTHEQ — Alcazar, 74. WOULD YOU BE HAPPIER — The Corrs, 75. MISS CALIFORNIA — Dante Thomas & Pras, 76. MORE THAN THAT — Backstreet Boys, 77. U REMIND ME — Uasher, 78. ALL RISE—Blue, 79. GET U R FREAK ON — Missy Elliott, 80. IT'S BEEN AWHILE — Sta-ind, 81. PLAYED A LIVE—Safri Duo, 82. ROLLIN — Limp Bizkit, 83. LA PASSION — Gigi D'Agostino, 84. LOVERBOY — Mariah Carey, 85. EVERYTIME YOU NEED ME - Fragma, 86. PURE & SIMPLE — Hear Say, 87. A LITTLE RESPECT — Wheatus, 88. POP — N'Sync, 89. IF YOU'RE GONE — Matchbox 20, 90. IN THE END — Linkin Park, 91. WHAT WOULD YOU DO — City High, 92. LETS GET BACK TO BED — BOY — Sarah Connor & TQ, 93. THE CALL — Backstreet Boys, 94. UNTIL THE END OF TIME — 2 Pac, 95. SIDE — Travis, 96. LUV ME LUV ME — Shaggy & Samantha Cole, 97. WHEN ITS OVER — Sugar Ray, 98. DO YOU REALLY LIKE IT — DJ Pied Piper, 99. HAVE YOU EVER — S Club 7., 100. HAVE A NICE DAY - Stereop-honics
David Breznik
Mladi dopisniki
BOnC PRI NAS DOMA
Pri nas za božič okrasimo smrečico. Pri krašenju smreke mamici pomagam jaz. V stanovanju imamo umetno smreko, zunaj pa imamo pravo smreko. Na smrekico obesimo okraske in lučke. Na naši smrečici so tudi čokoladni okraski. Pod smrekico imamo jaslice.
Na božič je naša miza polna dobrot. Na venčku prižgemo četrto svečo. Mama na mizo da potico in sadni kruh. Zvečer pa Božiček nastavi darila. Zjutraj pa odpremo darila.
Tamara Jaušovec, 3. a,
OŠ Kidričevo
VESEH DECEMBER
Spet je tu veseli december. Prazniki se bližajo. Zapadel je prvi sneg, saj brez snega december ni pravi. Ta mesec mi je zelo všeč predvsem zaradi praznikov. Trgovine so polne ljudi, ki drvijo in nakupujejo razne stvari._ December se hitro izteka. Še nekaj dni, pa bodo počitnice. Zunaj ponekod že svetijo božične lučke na drevesih in hišah. Ob božiču se ljudje zbirajo in veselijo. Po domovih bodo krasili smreke in sobe. Ta mesec je poln radosti. Takrat pozabimo na vse skrbi, ki nas pestijo. Tudi novo leto se bliža. Ljudje si zastavljamo nove cilje, ki jih bomo uresničili. Ampak vsi se najbolj veselimo druženja z družino.
Jaz imam najraje predbožič-ni večer. Takrat se zbere vsa družina. Ta večer vedno skupaj okrasimo božično drevesce v dnevni sobi, postavimo jaslice, zunaj pa razobesimo svetlikajoče se lučke na smreko pred hišo. Ko to postorimo, se ponavadi obdarujemo in povečerjamo. Nato gledamo televizijo. Ob polnoči pa gremo k polnočnicam. Tako je vsako leto in to mi je zelo všeč.
Na Silvestrov večer pa povabimo sorodnike. Takrat bedimo do polnoči in ob polnoči si vsi zaželimo srečo. S petardami pri nas nikoli ne pokamo, včasih prižgemo kakšno raketico. Potem pa spet domov in srečno v novo leto.
A ob teh praznikih vedno pozabljamo na ljudi, ki zaradi lakote, vojn in mraza nekje trpijo. Zato bi tudi za tiste ljudi morali nekaj darovati in jim s tem polepšati praznike.
Božičnih praznikov se zelo veselim. Želim jih preživeti čimbolj veselo.
Mateja Vek, 6. a,
OŠ Videm pri Ptuju
BOŽIČ PRI NAS DOMA
Na božič je pri nas doma na mizi potica in sadni kruh.Spečemo pečenke in kruh, vse damo na mizo. Ko se najemo, gremo k smrekici, tam nam Jana na harmoniko zaigra pesmico. Ko zaigra, si na jaslicah prižgemo pesem in lučke na smrekici. Čez petnajst minut je že Božiček pri nas in darila že ležijo pod smrekico. Ko se Božiček odpravi, odpremo darila in pogledamo, kaj je noti. Naš
praznik se konča in naši sorodniki se odpravijo domov. Preden se odpravijo, še kaj popijejo.
Mateja Korpar, 3. a,
OŠ Kidričevo
DRUGAČNI LJUDJE MED NAMI
Zjutraj smo se z gasilskim avtom odpeljali v Maribor. Ustavili smo se pred centrom za sluh in govor v Mariboru. Sprejela nas je gospa ravnateljica in nas povabila v učilnico. Tam smo si ogledali film. Ravnateljica nam je tudi predstavila delo šole.Nato smo šli v razred, kjer so bili malo mlajši otroci.
Predstavili smo se drug drugemu in spoznali, kaj kdo zna. Potem smo imeli malico. Po malici smo šli v 4. razred.
Tam je bila deklica s slušalkami. Bila je zelo prijazna. Predlagala nam je, da nataknemo slušalke in doživimo, kako to je, ko se pogovarjaš s pomočjo slušalk. Zdelo se mi je prijetno, ko sva se pogovarjali. Nato smo šli v 8. razred, kjer so imeli zemljepis. V tem razredu trije niso prav slišali, trije pa niso vedeli prav govoriti. Potem smo odšli v telovadnico, kjer so nam otroci odigrali lepo igrico. Z učiteljico Hildo sva jim dali v spomin nekaj risbic. Nato smo se poslovili in se vrnili domov. Končal se je zame lep in poučen dan!
Martina Potrč, 4.t,
OŠ Trnovska vas
NOVOLETNE ŽELJE
Za novo leto si želim, da bi vsak začutil, da ga ima nekdo rad.
žiga, 8. b
Želim si .
-	da bi lahko vsak človek na Zemlji v sreči doživel božič-no-novoletne praznike;
-	da bi se vsakomur izpolnila najlepša želja in da bi tudi jaz izpolnila kak{no drobno željo bližnjemu;
-	da bi vsak začutil kanček prazničnega veselja v svojem srcu.
Julija, 8. b
December! Mesec ljubezni, veselja, presenečenj . Ali tudi drugi ljudje po svetu tako mislijo? V tem in še vseh nadaljnjih letih želim, da bi bil svet poln miru, saj je le ta temelj za vse lepo.
Mojca, 8. b
Želim si, da bi vsi ljudje po svetu imeli hrano, da se ne bi prižigale vedno nove in nove vojne, da bi se ljudje razumeli med sabo ter da bi zavladala sreča in mir.
Jolanda, 8. b
V novem letu si želim, da bi se prenehale vse vojne. Da bi lačni ljudje dobili več kruha kot do sedaj. Brezdomstvo in brezposelnost naj se zmanjšata. Vsi naj dosežejo svoje cilje. Osebno pa si želim, da bi uspešno zaključil zadnje osnovnošolsko leto, bil uspešen pri nogometu ter da bi se doma in nasploh po svetu imeli radi.
Rok, 8. c
Za božič si želim, da bi vsi ljudje sveta živeli srečno in uresničili vse svoje skrite želje. Na ta dan večina ljudi sedi na toplem zraven božične jelke. Pod njo so bogata darila in jelka je okrašena z raznobarvnimi lučkami in okraski. Nekateri tudi molijo. Drugi pa obujajo spomine in božič preživijo na drugačen način. Zato vsem želim vesel božič in srečno novo leto. Vsaka iskrica v očeh ljudi, ki vidijo, naj bo posvečena njim, preprostim, ubogim ljudem.
Monika S., 5. c
Želim si dober uspeh in zdravje. Želim, da bi na svetu vladal mir, da bi se vojne končale, da ne bi primanjkovalo hrane, da bi vsak otrok imel svoj dom in starše in da bi se trpljenje končalo.
Maja, 5. c
Želim si, da bi vsi otroci srečno pričakali božične in novoletne praznike, da bi bil v vseh družinah mir in ljubezen.
Jernej, 6. a
V novem letu si želim veliko sreče, zdravja, veselja in veliko družinskega razumevanja. Tudi naslednje leto bi rada imela takšne ocene, kot jih imam zdaj. Otrokom in ljudem po svetu pa želim zdravja, veselja in medsebojnega razumevanja. Po vsem svetu bi se morale vojne končati, zdravstvo bi moralo pomagati bolnim ljudem v Afriki. Vsem želim najboljše!
Mateja, 6. a
Želim si, da bi se končale vse vojne po svetu, da otroci ne bi trpeli, da ne bi bili žrtve vojne in da bi prihajajoče leto preživeli čim bolj prijetno.
Anja M., 5. b
Želim si, da bi se vojne končale, da bi bili vsi srečni, da bi bila na svetu sreča, mir, veselje in zdravje. Za sebe pa želim, da bi bila uspešna v znanju in delu.
Adrijana, 5. b
Leto je naokoli, pravzaprav že skoraj naokoli . Bliža se prečudovit čas - božični čas. Vsepovsod lučke, zvončki, rdeče božične kapice. S tem pa se nam mnogim pojavljajo želje. Uresničljive, neuresnič-ljive . materialne ali želje, ki bi spremenile svet. Moje želje vsekakor niso le materialne in nihče prav gotovo nima le-teh. Imam jih ogromno, in če bi se mi uresničile vsaj te, bi na svetu zavladal mir, bi se ubogi brezdomci greli ob toplih kaminih, bi vsi imeli družine, hrano in prijatelje, na katere se lahko zaneseš . Bilo bi izvrstno, a kaj ko nimam čarobne palčice, s katero bi zamahnila, "bum" in že bi bilo vse prelepo. A kljub temu da nimamo čarobnih palčic, lahko marsikomu uresničimo skrito željo le s toplim stiskom roke, z lepim nasmehom ali z dobrim delom. Torej poskusimo uresničiti želje ali vsaj željice drugih ljudi in kaj kmalu bodo uresničene tudi naše!
Karin, 8. c
Učenci OŠ Videm
Razvezani maski je s^^eda ostal brez gospodinje. Spodnje perilo je pričel nositi v pralnico. Ko je prvič prevzel oprano perilo in ga prinesel domov, je opazil, da so njegove spodnjice se vedno rjave. Ko je naslednjič odsel v pralnico, je v spodnje hlače zataknil listek z napisom: »Uporabljajte več praska!«
Ko je naslednji dan prinesel perilo domov, je pogledal spodnje hlače in ugotovil, da spet niso dobro oprane. Spet je napisal, tokrat večji list z napisom: "Uporabljajte več praška!!!' in perilo spet odnesel v pralnico. Ko ga je naslednji dan pregledal, je v spodnjicah nasel listek z napisom:
"Uporabljajte več WCpapirja!' ***
Zakaj gredo policisti tako mladi v zakon?
Ker se morajo boriti proti vsemu,
kar je izven zakona.
***
Oboroženi roparji so vdrli v banko in vpili na uslužbence:
"Takoj vsi lezite na trebuh!"
Vsi so se takoj vlegli na trebuh razen ene uslužbenke, ki se je vlegla na hrbet.
"Hej, ti tam," zavpije eden od roparjev, "takoj se ulezi na trebuh! To
je rop, ne pa sindikalna zabava!' ***
Jezus, sveti Peter in apostol Janez so ribarili sredi jezera. Naenkrat se je oglasil Jezus:
"Grem na obalo, da bom prinesel nekaj pločevink piva!'
Stopil je na vodo in po vodni gladini odšel na obalo in se prav tako tudi vrnil do čolna. Cez pol ure se je oglasil Sveti Peter:
"Grem na obalo po sendviče!' in že je stopil na vodno gladino, po njej odskakljal do obale in se prav tako tudi vrnil do čolna.
"Jaz pa grem po karte, da nam ne bo dolgčas!' se je oglasil apostol Janez, stopil iz čolna v vodo in utonil. Peter se je obrnil k Jezusu in mu rekel:
"Oh, vsaj to bi mu lahko zaupala, kje ležijo skale!'
***
"Deset kil brez kosti, prosim."
"Takoj, takoj, samo trenutek. Tako,' je prijazen mesar in hoče zaviti velik kup mesa.
"Ne, ne, saj vam ni treba zavijati. Želela sem samo videti, za koliko sem se zredila.'
***
General je poklical v avtopark in vprašal:
"Je trenutno na razpolago kakšen avto?"
'Ne, trenutno je v avtoparku samo džip, s katerim general Janko ponavadi prevaža svojo debelo rit."
"Ali sploh veste, s kom govorite?'
"Ne!'
"Ti general Janko! Takoj se zgla-site pri meni!'
'Ali vi veste s kom govorite?'
"Ne."
'Potem me pa vaša debela rit ne bo videla!"
***
Katerih prometnih znakov ni na črnogorskih cestah?
Delo na cesti!
država v
srednji ameriki
mariborska kavarna
program
tone rožic
naša revija
hrvaški sklada-
teu (krsto)
plakati
sredozemska rastlina, bršč
fizična vstraj-nost
vetriď
naš majhen motocikel
it pesnica (sibilla)
tatarski poglavar
borišče v
cirkusu
karel
Capek
kutina
i
iz besede kanta
m0sk.t1sk. agencija
grška boginja zdravja
stvar
omejen, neumen človek
reka med iranom in azerbaj-džanom
otroški prst
visoko temperaturni reaktor
mesto v makedoniji
lantan
šahovska poteza s krauem in trdnjavo
herbicid
oslomba
angl. filmski igralec (r.1920)
srobot (uudsko) zasut grob
južno-korejski predsednik woo
promile
nemški kipar (hans)
glasbilo štipkami
pevski vzklik
socialni položaj
karel vidmar
zalnati štori
južnoameriško uudstvo
ptujska atletinja (ivanka)
ptica
italec
olga rems
poškodba tkiva
iz besede ende
kir podoba
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: skoba, trtar, Verne, Samoa, direktor, Kosovel, Ni, Gardenia, odaliska, nagnjenost, tomist, tajnica, Oski, Omo, triolet, Avesta, reja, namul, oris, RL, ITER, Idi, Edvin, fond, beda, kes, ninja, amin, arit, rt, Mia, Roko. UGANKARSKI SLOVARČEK: ALERAMO = italijanska pripovednica in pesnica (Sibilla, 1876-1960), ARAVAK = južnoameriško ljudstvo, HIGIEA = grška boginja zdravja, Eskulapova hči in žena HTR = visoko-temperaturni reaktor (High Temperature Reactor), INAKOR = herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov, PROTA = pravoslavni višji duhovnik, protojerej, RIA = moskovska tiskovna agencija, ROSAR = avstrijska gledališka in filmska igralka (Annie, 1888-1963), TAE = ime južnokorejskega predsednika Wooja
GOVORI SE...
DA se županu občine, kjer 'Svetniki niso potrdili proračuna 2002, ni treba nič sekirati. Saj še letošnjega ni porabil.
... DA je leto 2002 znova nevarno za povečanje števila sladkornih bolnikov: na vidiku so volitve in sladke besede obljub že dežujejo.
... DA so župani še vedno skrivnostni, ali bodo znova kandidirali ali ne. Zaradi ljubega miru eni nočejo, drugi pa si ne upajo povedati.
... DA se tudi mestni župan še ni izjasnil o kandidaturi. Najprej mora ugotoviti, kako zdrava pljuča imajo tisti, ki bi pihali v njegova jadra.
... DA se utegne število mod-rokrvnih Slovencev povečati. Če
bo država dala žegen novim občinam, se bo število ljudskih izbrancev občutno povečalo.
... DA je v občinskih glasilih demokracija zagotovljena z vsemi načeli županove demokratičnosti. V matematičnem smislu bi dejali, da je enaka nič.
... DA prejšnja trditev nikakor ne velja zgolj za občino, ki ima pismeno aktivne Šturmovčane.
... DA je slovenska ženska revija ptujskega bolnišničnega direktorja razglasila za revolucionarja in mu že za časa življenje postavila spomenik.
VIDI SE...
... DA se je med direktorjema ptujske in mariborske bolnišnice razvila zanimiva razprava: "Poslušaj, doktor Gregor, midva sva v bistvu konkurenta. Bolj se razvija moja čeljustna specialnost, manj imaš problemov s svojo, abdominalno."
Aforizmi
by Fredi
Blagor ubogim na duhu, zakaj
njih je vojaško kraljestvo.
***
Ni vsaka, ki igra damo, dama.
***
Generali streljajo kozle s topovi.
***
Zanima me, ali je že Venera imela težave z venericnimi
boleznimi.
***
Na lepe oci dobiš tudi
podplutbe.
***
Miličnik ali policaj, isti ti je to
—pendrek.
***
Cilj posvečuje ciljanje.
***
Sveta krava je krava s poslansko imuniteto.
LUJZEK
Dober den vsoki den! Na žalost zodjic v totem leti. Minlo je tak hitro, ke to človik skoro nemre vervati. »Kam le čas beži, kam se mu mudi,« poje pesem in še resen je tak. Na svoja pleča, lica in roke smo si naložli eno leto več, mi starejši mladinci pa imamo tudi kokšne gube več, kokši las manj na glovi, več ali pa manj pameti v možgonih. Tista »boj stor, boj nor« mi glih neje preveč simptomatična, mogoče pa je celo resen tak. Kak se pač kdo počuti v svoji možganski fabriki.
Zaj je cajt letnih inventur.
Tudi mija z Mico sma inventu-rirala in ugotovla: minus v družinskem proračuni, dve močki manj kak lansko leto, tri kure falijo, krava [eka neje skot-nola teli~ka, dvo puj~eka manj v {talinki, v vinski pivnici je ve~ vina kak loni, ve~ je lukenj na slomnati strehi in več je tudi storih trsov in sadnih dreves, ki bi jih trebalo zamejati z mlodimi sadikami. Vživleji so pač plusi in minusi, za dežom posije sunce, za zimo pride pomlod, za rojstvom smrt in tak dale naprej, da vam več ne bom fizolofiral...
Božič kak družinski svetek je za nami, pred nami pa je skok iz storega v novo leto. Z Mico sma okrasla lepo smrečico, {la sam kpulnočnici, potlipa smo si s sosidi malo vkuper vseli. Domu je mislila priti hčer Jula s Hanzom iz Dojčlanda, pa je nekaj vmes prišlo in nista pri{la. Pišeta, da se bomo srečali spomlodi, ko bodo rožice cvele, čebelice letele, ženskam kiklice gor lezle, moškim pa duge gate doj kapale. Saj vete, kak si prepevlemo: "Prišla bo pomlad, fčakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel lepe pesmi pel..."
Za kunec pa še to: v novem leti vam vošim fse tisto, kaj si tudi najbolj želite. Zdravje je na prvem mesti, lubezen in razumevanje na drugem mesti, potli pa se vrstijo penezi, ki jih je fort naprej premalo, in še marsikaj drugega je potrebno za srečno živleje. Moškim sve-tuvlem, naj radi mojo svoje žene, pa tudi drugih neje treba sovrožiti, enako pa vela tudi za ženske, za kere provimo: Trpi, trpi, koža, zakaj pa si htela meti moža.
Bodite dobri, zdravi in srečno vam vosi vaš LUJZEK
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Zelo srečen teden, v katerem bodo prevladovali tako romantični žarki miru kot ljubezen. Ravno zaradi tega se bo vaša ljubezenska zveza spremenila na dobro, saj bo v njej več varnosti, gotovosti in topline.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Vteh dneh vam bodo zvezde naklonjene tako glede ljubezenskih težav kot glede poslovnih zadev saj se vam obeta boljši zaslužek, srečali pa boste tudi novega partnerja. Oblegali vas bodo tisti, ki rabijo nasvet.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Pred vami je vznemirljiv teden, predvsem bo zelo "vroč", čeprav boste energijo dobivali bolj od svoje notranjosti kot od ljudi okoli sebe. Privoščite si rekreativen šport. Vaši ugodni dnevi so četrtek, petek in sobota.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Za vas se končno začenja novo obdobje, ko boste začeli načrtovati pomembne dolgoročne dejavnosti ali pa boste na drugačen način začeli postavljati nove temelje za prihodnost. Ugoden dan bo sobota.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Čeprav ste po naravi počasni, boste tokrat hitri, da vas bodo komaj dohajali. Opletali boste tudi z jezikom, saj boste imeli veliko povedati. Teden pred vami je odličen za krajše poti in intelektualno delo.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Čeprav je sedaj vaša situacija boljša, pa se zaradi težke preteklosti še ne morete povsem sprostiti in trajalo bo kar nekaj časa, da se boste znebili grenkega priokusa. Pred vami je boljše obdobje.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
V	tem tednu boste morali trdo prijeti za delo in ne toliko sanjariti, saj vam v zadnjem času misli kar naprej uhajajo drugam, predvsem na
načrtovanje dolgoročne prihodnosti. Hitite počasi.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
V	zadnjem času vam misli kar naprej uhajajo drugam, toda čas še ni pravi za to. Še veliko stvari morate postoriti. Ne obupavajte. Kljub
temu bodo vaši pogledi svetli in jasni, vaše srce pa optimistično.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Pred vami je dinamičen teden, saj vas bodo zvezde spodbujale k drznim akcijam. Pri tem bodite previdni, da ne storite kaj nepremišljenega. V vaši partnerski zvezi bo malce napeto in stresno, predvsem v petek.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Lep teden imate pred seboj, lahko se boste sprostili. Uživajte v naravi, saj si tam naberete novih moči in veselja do življenja. Pri tem bo pomembno vlogo odigral prijatelj. Pomembna dneva sta sreda in sobota.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Ugotovili boste, da vaša H'i/Sîil t)6seda nekaj velja, in se pomirili. Ni kaj, samozavest je že pol uspeha. V ljubezni večjih premikov ne pričakujte, boste pa veliko v družbi dobrih znancev in prijateljev. Izkoristite to.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Največ težav boste imeli v partnerskem odnosu, saj bo zaradi pometanja preteklosti zelo vroče. Pri tem ostanite mirni, da ne zanetite še večjega prepira. Oba se morata potruditi in biti odkrita eden do drugega.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net
NAMIZNI TENIS
V dveh letih so ptujski namiznoteniški igralci in igralke izpadli iz prve slovenske lige, sedaj pa kaže, da so se časi spremenili...
STRAN 26
KEGLJANJE
Kegljaški klub Drava iz Ptuja je bil organizator medobčinskega prvenstva v kegljanju v posamični in ekipni konkurenci.
STRAN 26
ŠOLSKI ŠPORT
Učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol so končali medobčinsko prvenstvo v malem nogometu.
STRAN 27
SILVESTRSKI TEK V KIDRIČEVEM
ŠD Kidričevo bo tudi letos organizator sil-vestrskega teka po ulicah Kidričevega -že tretjega.
STRAN 26
PLES
Mladi plesni par Jernej Brenholc in Danijela Pekič sta v zadnjem obdobju dosegla nekaj dobrih rezultatov na tekmovanjih na Nizozemskem, Dunaju, v Ljubljani in Varaždinu.
STRAN 26
PTUJ
Župan (konino) sprejel Mirka Vindiša
Mirka Vindiša poznavalcem športa ni potrebno posebej predstavljati. V svoji dolgi in bogati karieri je ponesel ime ptujske in slovenske atletike, pa tudi Ptuja in Slovenije po svetu. Bil je udeleženec vseh največjih tekmovanj in se na njih dobro odrezal.
Pri njegovih letih pa aktivni maratonci razmišljajo o zakju-cevanju kariere ali se želijo preizkusiti še v cem novem. Tek na 100 kilometrov je bil za Mirka Vindiša veliki izziv in sprejel ga je ter na evropskem prvenstvu na Nizozemskem osvojil tretje mesto, kar je velik uspeh ter je za ta podvig dobil priznanje AZ Slovenije. Ta uspeh je bil tudi povod za sprejem pri ptujskem županu dr. Miroslav Lu-ciju. Dejali bi: koncno, saj je bilo priložnosti za to že veliko, vendar pa nikoli ni prepozno, saj si je Mirko to zaslužil.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
V kratkem opisu tekmovanja in uspeha na njem je poudaril, da brez pomoci Taluma ne bi nastopil in da so pred njim še novi podvigi, kar se tice tekov na daljše proge. Omenil je tudi, da so vsi njegovi rezultati v karieri plod trdega dela in so bili doseženi brez prepovedanih substanc, na kar je zelo ponosen. Te so namrec danes stalnica v športu, ne samo v atletiki.
Na sprejemu sta bila še podžupana Milan Cucek in Ervin Hojker.
Danilo Klajnšek
Rezultati 5. kroga- skupina A: Gostišče pri Tonetu - Avtolicar-stvo Kac 3:5, Macho Extra - Avtoelektrika Bracic 0:3, Julija - Telekom 1:3, ND Skoke - ŠD Rim 0:8, Tenzor - Butik Ivana 8:1, ŠKD Sestrže - ISM Hardi 0:3
1. AVTOELEKTRIKA BRAČIČ	5	4	1	0	30:5	13
2. ŠD RIM	5	4	1	0	32:9	13
3. TENZOR	5	3	2	0	22:10	11
4. AVTOLIČARSTVO KAC	5	3	1	1	18:12	10
5. ISM HARDI	5	2	3	0	15:9	9
6. TELEKOM	5	2	1	2	12:20	7
7. ŠKD SESTRŽE	5	2	0	3	5:12	6
8. ND SKOKE	5	1	1	3	10:18	4
9. BUTIK IVANA	5	1	1	3	5:17	4
10. MACHO EXTRA	5	0	3	2	7:15	3
11. GOSTIŠČE PRI TONETU	5	1	0	4	10:26	3
12. JULIJA	5	0	0	5	5:18	0
MALI NOGOMET / 16. KONCNICA SRP
Poetoviu Mili ni uspelo zmagati
V športni dvorani Gorišnica je potekal zaključni turnir 16. tekmovanja za Slovenski revialni pokal v malem nogometu. Športni zvezi Gori-šnica, ki je bila prireditelj tekmovanja, so jo malce zagodle ekipe Zavrh SN, Sayo team in ŠD Kozminci, ki se niso pojavili na finalnem turnirju, tako da je v vsaki skupini manjkala po ena ekipa, a so nekako zapolnili vrzel tako, da sta ekipi, ki sta bili v skupini, odigrali dve srečanji in boljši iz teh dvobojev se je uvrstil v finale.
Po pričakovanjih sta se v finale uvrstili ekipi Poetovio Mila iz Ptuja in Shark Branik Talci. Mogo~e pa je majhno presene-~enje uvrstitev v finale ekipe A[ Prednost iz Mo{kanjcev, ki je bila dvakrat bolj{a od Bakara Zlatarstva Grabu{nik.
V prvem finalnem sre~anju so gledalci videli zanimiv dvoboj ekip Poetovio Mila in A[ Prednost. Na koncu so slavili Ptuj~a-ni. Ekipa A[ Prednosti je tudi v drugem sre~anju nudila močan odpor mariborskim Talcem, a so ti vseeno zmagali.
O zmagovalcu 16. serije za Slovenski revialni pokal je tako odločalo zadnje srečanje med Poetovio Milo in Sharkom Branikom Talci. Ptujčani so želeli četrto zmago v tem tekmovanju (dvakrat so bili drugi), Mariborčani pa sedmo lovoriko. Poetovio Mila je igrala v močni zasedbi, saj je za njih nastopil
MALI NOGOMET
Poetovio Mila
Nastja Ceh, zraven njega pa še Franci Fridl in Simon Šešlar in ob drugih standardnih clanih ekipe so vsaj na papirju imeli nekoliko mocnejšo zasedbo od mariborske ekipe. Srecanje so bolje priceli nogometaši Talcev, ki so v deveti minuti vodili že z 2:0 z zadetkoma Krauta in Korošca. V 18. minuti je Fridl rezultat zmanjšal, nato pa je sledila ofenziva Ptujcanov, ki so zamudili nekaj izjemnih priložnosti za vsaj izenacenje. Na koncu so se zmage veselili nogometaši Talcev in tako pred Ptujcani povecali razmerje v zmagah.
OBČINSKA LIGA VIDEM
Rezultati 5. kroga: ŠD Pobrežje - Videm mladi 1:1, NK Tržec veterani - NK Videm mladina 10:2, NK Tržec - ŠD Lancova vas, 1:4, KMN Majolka - NK Leskovec 11:2, ŠD Majski Vrh - Šturmo-vec 2:7, ŠD Zg. Pristava - NK Videm clani 2:5
1.	KMN MAJOLKA	5 4 10
2.	ŠD LANCOVA VAS	5 4 0 1
3.	ŠTURMOVEC	5 4 0 1
4.	NK VIDEM - ČLANI	5 3 11
5.	ŠD POBREŽJE	5 3 11
6.	VIDEM - MLADI	5 3 11
7.	NK TRžEC - VETERANI	5 2 0 3
8.	ŠD ZG. PRISTAVA	5 10 4
9.	NK VIDEM - MLADINA	5 10 4
10.	NK LESKOVEC	5 10 4
11.	ŠD MAJSKI VRH	5 10 4
12.	NK TRŽEC (-1)	5 10 4
ONL GORIŠNICA
Rezultati 4. kroga: SKEI Talum - Hidus 1:5, VO Moškanjci -Podgorci 8:6, Žiher - Poetovio Ptuj Kaas Auto 3:5.
1.	POETOVIO PTUJ KAAS AUTO 4 4 0
2.	ŽIHER	4 3 0
3.	HIDUS	4 2 0
4.	SKEI TALUM	4 1 0
5.	PODGORCI	4 1 0
6.	VO MOŠKANJCI	4 1 0
47:13	13
32:10	12
25:19	12
26:18	10
16:9	10
16:16	10
24:34	6
14:24	3
10:23	3
13:27	3
12:30	3
9:21	2
Darko LAH	
0	22:4	12
1	23:11	9
2	12:11	6
3	13:19	3
3	13:23	3
3	14:29	3
AŠ Prednost
Vsa srecanja sta dobro sodila sodnika Boris Grabar in Gorazd Kodric iz Ptuja. Delegat sreca-nja je bil Franci Golob.
Rezultati - skupina A: Po-etovio Mila - Vitomarci Petlja 2:2, Vitomarci Petlja - Poetovio Mila 0:2; skupina B: AŠ Prednost - Bakara Zlatarstvo Gra-bušnik 2:1, Bakara Zlatarstvo Grabušnik - AŠ Prednost 0:5; skupina C: ŠD Cerkvenjak -Shark Branik Talci 0:5, Shark Branik Talci - ŠD Cerkvenjak 2:1. Finale: Poetovio Mila - AŠ Prednost 5:3, AŠ Prednost -Shark Branik Talci 1:3, Shark Branik Talci - Poetovio Mila 2:1. Kon~ni vrstni red: 1. Shark Branik Talci, 2. Poetovio Mila, 3. AŠ Prednost.
SHARK BRANIK TALCI: Marko Pungartnik, Boris Šprah, Boštjan Žnuderl, Davorin Šnofl, Dejan Kralj, Rafko Rožman, Robert Korošec, Dejan Kraut, Danilo Kurik. Trener: Darko Križman. V predtekmovanjih so nastopili še: Aljoša Kirsanov, Drago Jelenko, Matej Crešpnar, Vili Andric, Bojan Vrbanic, Zoran Ahmetovic, Vili Lenart.
POETOVIO MILA: Silvester Kornik, Emil Šterbal, Franci Fridl, Boris Klinger, Robert Vesenjak, Aleš Ceh, Simon Šeš-lar, Tomi Emeršic, Nastja Ceh. Trener: Fredi Kmetec.
A[ PREDNOST: D. Golob, Janžekovic, S. Golob, Pucko, Žnidaric, Bohinec, Kupcic.
Najbolj{i igralec turnirja: Franci Fridl (Poetovio Mila). Najbolj{i strelec: Robert Korošec (Shark Branik Talci) 4 zadetke. Najbolj{i vratar: Marko Pungartnik (Shark Branik Talci). Peterka turnirja: Marko Pungartnik (Shark Branik Talci), Danilo Pucko (AŠ Prednost), Franci Fridl (Poetovio Mila), Robert Korošec (Shark Branik Talci), Emil Šterbal (Pet-ovio Mila). Najbolj{i igralec serije: Emil Šterbal (Poetovio Mila). Najbolj{i vratar: Aljoša Kirsanov (Shark Branik Talci). Najbolj{i strelec: Robert Ko-pcic (Sayo team) 9 zadetkov. Peterka serije: Aljoša Kirsanov (Shark Branik Talci), Emil Šterbal (Poetovio Mila), Sandi Švarc (Sayo team), Franci Fridl (Poetovio Mila), Robert Kopcic (Sayo team).
ODBOJKA / 1. A DOL MOŠKI
Tri zmage v zadnjih krogih
ODBOJKA - 1. A DOL MOŠKI
Rezultati 9. kroga: Granit - Kekooprema Žužemberk 3:1, Šoštanj Topolšica - Salonit Anhovo 1:3, Merkur Bled - Fužinar GOK IGM 3:1, Maribor Stavbar IGM - Calcit Kamnik 1:3, Galex Pomurje - Olimpija 3:1.
1. CALCIT KAMNIK	9	8	1	25:7	24
2. SALONIT ANHOVO	9	7	2	23:21	22
3. FU@INAR GOK IGM	9	7	2	22:11	19
4. MERKUR BLED	9	5	4	16:15	14
5. MARIBOR STAVBAR IGM	9	5	4	17:16	14
6. GALEX POMURJE	9	4	5	16:19	12
7. GRANIT	9	3	6	12:21	10
8. [O[TANJ TOPOL[ČICA	9	3	6	13:19	9
9. KEKOOPREMA @U@EMBERK	9	2	7	13:22	8
10. OLIMPIJA	9	1	8	9:24	3
GRANIT - KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK 3:1 (25:20, 24:26, 25:23,25:17)
GRANIT: Kavnik, Bračko, Djukic, Miletic, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lampret, Pipenba-her, Jesenko, Koželj.
Bistriški odbojkarji so se po seriji začetnih porazov na začetku prvenstva, ki so bili posledica zelo težkega razporeda, vendarle pričeli dvigovati. Naredili so serijo treh zmag in zadnja, proti Kekoopremi Žužemberk, je bila zelo pomembna, saj so jo dosegli proti direktnemu konkurentu za izpad iz lige.
Pričetek srečanja je bil zelo nervozen, z dobro igro v bloku pa je domačinom uspelo osvojiti prvi niz. Gostje so hitro vrnili in dobili drugo igro ter izenačili. Tretja igra je bila zelo pomembna za obe ekipi in je kazalo, da oba trenerja vesta, da je to ključ do uspeha. V razburljivi končnici so domačini dobili niz, kar jim je dalo še dodatno motivacijo za dobro in učinkovito igro v četrtem nizu, ki so ga dobili še najlažje, to pa je pomenilo, da so pomembne tri točke ostale v Slovenski Bistrici.
11	9	2	30:9	28
11	10	1	31:12	27
11	9	2	29:13	27
11	8	3	27:10	25
11	8	3	27:12	23
11	6	5	19:18	18
11	5	6	19:20	16
11	3	6	15:27	10
11	3	8	15:28	10
11	3	8	11:26	9
11	2	9	10:31	4
11	0	11	6:33	1
2. DOL - ŽENSKE
Rezultati 11. kroga: Kočevje - Ptuj 0:3, Mladi Jesenice - Prevalje 0:3, Purus Tabor Maribor -Ljubljana II. 3:0, Benedikt - Gradbeništvo Stane Mežica 3:0, Bled - 3 S Kamnik 2:3, Comet Zreče - Mislinja 0:3.
1.	BENEDIKT
2.	PURUS TABOR MARIBOR
3.	3 S KAMNIK
4.	PTUJ
5.	MISLINJA
6.	GRADBENIiTVO STANE ME@ICA
7.	PREVALJE
8.	KOČEVJE
9.	BLED
10.	LJUBLJANA II.
11.	COMET ZREČE
12.	MLADI JESENICE
KOČEVJE - PTUJ 0:3 (20:25, 21:25, 23:25)
@OK PTUJ: Oletičeva, Kucajeva, Prauharto-va, Janžekovičeva, Intiharjeva, Rolova, Nimčeva, Kostanjevčeva.
Ptujske odbojkarice so zelo uspešno zaključile prvi del prvenstva, saj so v zadnjem srečanju slavile v Kočevju. V tem srečanju so veljale za favo-ritke in so enostavno morale zmagati, če so želele še naprej osatati v borbi za vrh prvenstvene razpredelnice. Po eni uri in petnajst minut so gostje zlomile odpor domačih odbojkaric, ki so nekoliko pomoči imele v sodniškem paru. Vendar jim tudi to ni nič pomagala. Trenerka in igralka Sve-tlana Oletič je s svojimi močnimi in predvsem natančnimi udarci spravljala v obup odbojkarice Kočevja, ki enostavno niso našle odgovora za takšno napadalno in borbeno igro gostij.
Odbojkarice Ptuja bodo prvenstvo nadaljevale že 12. januarja.
Danilo Kla^-nšek
PLES
Uspešni nastopi Jerneja in Danijele
Mladi plesni par Jernej Brenholc in Danijela Pekič sta v zadnjem obdobju zelo uspešna. Ptujsko — mariborski par je dosegel nekaj dobrih rezultatov na plesnih tekmovanjih na Nizozemskem, Dunaju, v Ljubljani in Varaždinu.
druga, v latinskoameriških pa tretja," je o zadnjih nastopih povedal Jernej.
O nastopih in vsem drugem v plesnem športu pa je Jernej Brenholc dejal: "Z Danijelo imava veliko tekem na povabilo, predvsem v Nemčiji, Avstriji, Italiji. Tukaj se to splača, saj so že neke nagrade. Zadala sva si cilj, da sva v vseh treh kategorijah med prvimi tremi pari, kar bi potem omogočilo, da bi lahko odšla na svetovno prvenstvo.
Z dosedanjim delom v tej sezoni sva zadovoljna. S trenerjem smo se dogovorili, da bomo nekoliko spremenili koreografijo. Vedeli smo, da bomo pol leta morali žrtvovati, a to moraš narediti. Na svetovni lestvici pa želiva priti čim više. Sedaj sva okrog 120. mesta, želja pa je, da bi prišla pod sto, potem pa vsako leto za kakih dvajset mest više, kar je realno pričakovati."
Danilo Kl^^nšek
NAMIZNI TENIS
Se Ptujiani in Ptujianke vraialo v p^o ligo?
V dveh letih so ptujski namiznoteniški igralci in igralke izpadli iz prve slovenske lige. Pri moških bi lahko zapisali, da je to bilo pričakovano, saj so bili edini klub, ki se ni resneje okrepil s kakšnim odličnim slovenskim ali tujim igralcem. To pa se je zgodilo tudi ženski ekipi, ki je dolga leta igrala vidnejšo vlogo v prvoligaški konkurenci.
Ti neprijetni trenutki so po uspešnem prvem delu v 2. SNTl za moške in ženske sedaj pozabljeni, saj so oboji na visokih mestih: fantje so prvi, dekleta pa so na drugem mestu z enakim številom točk kot prvouvr-ščena ekipa Edigs Mengeš.
Marinko Grbi~, trener v NTK Ptuj, je takole ocenil prvi del prvenstva: "Za moški del
ekipe bi rekel, da smo prijetno presenečeni, saj smo si pred pri-četkom prvenstva zastavili cilj obstanek v drugi ligi. Razlog takšnega razmišljanja je bil v tem, ker še nismo nastopali v tej mladi sestavi. Nismo vedeli, koliko je v tej konkurenci sposoben odigrati mladi Urban Ovčar. Svoj delež je prispeval tudi Nejc Janžekovič. Po moji oceni
Igralec Darko Drcic (levo) in Marinko Grbic, trener v NTK Ptuj
ŠPORTNE NOVICE
KEGLJANJE / NASLOVA STRELCEV! IN PODGORŠKU
Kegljaski klub Drava iz Ptuja je bil organizator medobčinskega prvenstva v kegljanju v posamični in ekipni konkurenci (sodelovalo je osemnajst ekip). V finale se je pri dekletih uvrstilo osem keg-ljavk, med moškimi pa dvanajst.
V	moški konkurenci je prvo mesto po pričakovanjih pripadlo Janezu Podgor{ku, v ženski konkurenci pa je o zmagovalki odločal samo en kegelj in je prvo mesto pripadlo Brigiti Strelec.
Rezultati posamično - ženske: 1. Brigita Strelec 414, 2. Nada Fridl 413, 3. Snežana Pla-ninc 405 podrtih kegljev. Moški: 1. Janez Podgoršek 424, 2. Janko Ivančič 413, 3. Darko Ber 400 podrtih kegljev. Ekipno: 1. Avanturisti, 2. Petovia avto, 3. Kmetijski kombinat.
V	soboto ob 9.00 uri bo na kegljišču v ptujskem hotelu kvalifikacijsko tekmovanje posame-
znikov za uvrstitev v finale OKZ Maribor. Od Ptujcanov bodo nastopili Janez Podgor{ek, Janko Ivančič, Miro Haladea in Zdravko Su{anj. Nekaj več možnosti imata prva dva, ki sta v li-gaškem delu 3. SKL - vzhod bila najuspešnejša v vrstah ptujskih kegljačev. (Danilo Klajnsek)
KEGLJANJE / 2. MESTO BRIGITE STRELEC
V Slovenski Bistrici je minuli konec tedna potekal tretji in četrti izbirni krog za sestavo slovenske članske reprezentance v kegljanju. Na njem je uspešno nastopila Ptujčanka Brigita Strelec, ki tekmuje za Miroteks Celje; osvojila je drugo mesto z
902	podrtimi keglji, prvo mesto pa je pripadlo Mariki Kandinar z
903	podrtimi keglji. Brigita Strelec je v skupnem seštevku na četrtem mestu. Naslednji krog bo v Celju 12. in 13. januarja. (Danilo Klajnsek)
KIDRIČEVO /
SILVESTRSKI TEK
Športno društvo Kidričevo bo tudi letos organizator silvester-skega teka po ulicah Kidričevega - že tretjega. Start bo
"Z Danijelo sva nastopila na Nizozemskem, v mestu Asen. Tam je tekmovanje potekalo štiri dni. V konkurenci starejših mladincev sva plesala la-tinskoameriške plese, kjer sva osvojila petnajsto mesto. V isti konkurenci sva potem plesala še standardne plese, kjer sva bila deseta, nato pa sva še plesala med amaterji (kategorija nad šestnajst let), kjer sva osvojila trideseto mesto. Glede na to, da se je sezona pričela pred več kot dvema mesecema, sva z doseženim zadovoljna.
Nastopila sva tudi na Dunaju, kjer sva bila v standardnih plesih šesta, v latinskoameriških
pa petnajsta. Med amaterji pa sva bila štirideseta, vendar moram povedati, da je v tej konkurenci nastopilo prvih deset parov s svetovnega prvenstva in temu primerna je bila tudi konkurenca.
Po tem je bil nastop na ra-tingu v Ljubljani. V Sloveniji imamo na leto pet ratingov in prvi s te liste potem gre na svetovno prvenstvo. Tukaj sva osvojila dvakrat drugo mesto. V latinskoameriških plesih je zelo malo manjkalo do prvega mesta.
Zadnji nastop je bil v Varaždinu, kjer je bil članski turnir. V standardnih plesih sva bila
BOKS / 1. KROG EKIPNEGA PRVENSTVA
Ptuj in Maribor -favorita
V športni dvorani Mladika so slovenski boksarji pričeli ekipni del prvenstva. Na prizorišču se je zbralo 26 boksarjev, v ring pa jih je stopilo štirinajst. Od vseh slovenskih klubov sta jih za tekmovanje prijavila največ mariborska Lada Jagodič (11) in BK Ptuj (9), vsi preostali klubi pa samo šest. Torej se obeta, da bodo ponovno v vrhu boksarji iz Maribora in Ptuja.
Rezultati - mladinci: do 60 kg: Kavčič (Ptuj)
-	Lutolle (Celje) 2:0; do 67 kg: Toplak (Lada Jagodič) - Vujkovič (Celje) 2:0 predaja v prvi rundi; do 75 kg: Novak (Ptuj) - Crnolič (Lada Jagodič (0:2, prekinitev v 3. rundi). Rezultati
-	~lani: do 67 kg: Kosi (Ptuj) - Šel (Lada Jagodič) 0:2 prekinitev v 1. rundi; do 81 kg: Niko-lov (Lada Jagodič) - Verovnik (Lada Jagodič) 2:0 prekinitev v tretji rundi; do 91 kg: Živko-vič (Ptuj) - Pečovnik (Lada Jagodič ) 0:2 b.b.; plus 91 kg: Slokan (Ptuj) - Trtnik (Savoy Ljubljana) 0:2 predaja v prvi rundi.
Ekipni vrstni red po 1. krogu: ŽBK Lada Jagodič Maribor 23, BK Ptuj 11, Savoy Ljubljana 5, Celje 2, Slovenska Bistrica 1 točko.
Danilo Klajnšek
je Danilo Piljak prvi igralec te lige, pomagal je tudi Darko Drčič. Ekipa je zelo homogena in vse to skupaj je prineslo trenutno uvrstitev na prvo mesto."
Ženska ekipa je ostala v primerjavi z minulo sezono v nespremenjeni sestavi in je bilo visoko mesto pričakovano. "Vedeli smo, da je razlika med prvo in drugo ligo več kot očitna. Že vnaprej se je vedelo, da bomo vse ekipe gladko premagovali razen Edigsa Mengeš. Tam smo igrali neodločeno 5:5. Imeli smo priložnost za zmago, vendar je nismo izkoristili. V drugem delu pa pride Mengeš na Ptuj in priložnost za naša dekleta je tu," je o ženskem delu ekipe dejal trener.
Izhodiščni položaji za obe ptujski ekipi so torej zelo dobri. "Do odločitve bo vsekakor prišlo na Ptuju tako v moškem kakor tudi ženskem delu. Nasprotne ekipe so se okrepile, predvsem Kočevje. Mislim, da smo rahli favoriti, vendar še ni rečeno, da bomo slavili. Sicer pa so napovedi vedno nehvaležne in je težko napovedovati, kaj se bo v drugem delu prvenstva dogajalo," je za konec pogovora dejal trener Marinko Grbič.
Danilo Klajnšek
31. decembra ob 23.00 v kid-ričevskem parku, kjer bo potekalo silvestrovanje. Organizator sprejema prijave pol ure pred pričetkom teka. Za najboljše so pripravili lepe nagrade. (Danilo Klajnsek)
LJUBLJANA /
PREJEMNIKI PRIZNANJ OK SLOVENIJE
Olimpijski komite Slovenije je podelil priznanja številnim športnikom, med njimi pa so bili tudi športniki in športnice z našega področja. Srebrno plaketo OK Slovenije je prejel Igor Kolari~ iz Aero kluba Ptuj, srebrni znak pa so prejeli: Nadja [ibila, Matej [ibila, Davorin Gabrovec, Marcel Fekonja, Andrej Vin-diš, Sebastjan Kristovič in Renata Polanec - vsi iz Kluba borilnih veščin Ptuj. (Danilo Klajnšek)
STRELSTVO / PETLJA VODILNA V TRETJI LIGI
V	tretjem krogu tretje državne lige so strelci ptujske Petlje v sestavi Jožef Malek, Borut Sa-gadin in mladinec Simon Fras
z 28 krogi premagali ekipo SD Jezero iz Dobrovnika. Posamezno je zmagal Avgust Horvat iz Dobrovnika, drugi je bil Borut Sagadin, tretji pa novinec v ekipi Jožef Malek. Najboljši mladinec je bil Ptujčan Simon Fras. Po tretjem krogu so s tremi zmagami strelci Petlje z 9 točkami vodilni v ligi. (SI)
STRELSTVO / STRELSKI KLUB PTUJ DEVETI
V	tretjem krogu druge državne lige so strelci Strelskega kluba Ptuj v sestavi Franc Bedrač, Marjan Gril in mladinec Simon Gonc s 1575 krogi zasedli deveto mesto. Posamezno je Marjan Gril dosegel 538 krogov, Franc Bedrač 520 in Simeon Gonc 517 krogi. (SI)
MALI NOGOMET
SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
Zimska liga Ormož
Rezultati 5. kroga v	1. ligi	: Ivanjkovci -		Belcont 2:6, Trsnica	
Žiher - Holermous 3:5, Kog -		■ Nova Slovenija 1:3, Pušenci ■			■ Zi-
darstvo Curin 2:3, Cvetkovci -		Marinci Veščica 5:5, RTV Kupčič -			
Mladost Miklavž 6:5.					
1. BELCONT	5	5	0	0 36:14	15
2. ZIDARSTVO ČURIN	5	4	0	1 22:16	12
3. RTV KUPČIČ	5	3	0	2 30:20	9
4. PUSENCI	5	3	0	2 21:15	9
5. MLADOST MIKLAVŽ	5	3	0	2 20:18	9
6. NOVA SLOVENIJA	5	3	0	2 18:19	9
7. HOLERMOUS	5	3	0	2 19:24	9
8. MARINCI VESČICA	5	2	1	2 20:15	7
9. TRSNICA ŽIHER	5	2	0	3 17:18	6
10. IVANJKOVCI	5	1	0	4 13:22	3
11. CVETKOVCI	5	0	1	4 12:36	1
12. KOG	5	0	0	5 15:26	0
Rezultati 4. kroga v	2. ligi: Zadnja		šansa	- Borec 1:3, Gostišče	
Akcija - Litmerk 1:10, Slog Interieri - NK Ormož ml. 3:5, Avtošola					
Prednost - Pušenci vet. 10:2, Mark 69 ■			- TSO Ormož 7:2.		
1. NK ORMOŽ ML.	3	3	0	0 21:7	9
2. LITMERK	3	3	0	0 15:2	9
3. MARK 69	4	3	0	1 17:7	9
4. BOREC	4	3	0	1 13:7	9
5. ZADNJA SANSA	4	2	0	2 15:14	6
6. TSO ORMOž	4	2	0	2 11:15	6
7. GOSTIŠČE AKCIJA	4	2	0	2 13:24	6
8. AVTOŠOLA PREDNOST	4	1	0	3 14:18	3
9. MLADOST MIKLAVŽ II	3	1	0	2 9:15	3
10. SLOG INTERIERI	4	0	0	4 7:16	0
11. PUŠENCI VET.	3	0	0	3 10:20	0
				Uroš Krstič	
SOLSKI SPORI
Prvo mesto osnovnošolcem iz Juriincev
Učenci sedmih in osmili razredov osnovnili šol so končali medobčinsko prvenstvoo v malem nogometu. Zanimanje za ta šport je med mladimi veliko in med kolektivnimi športi spada med bolj priljubljene.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo šestnajst osnovnih šol s področja nekdanje velike občine Ptuj. Prvo mesto so osvojili učenci iz OŠ Juršinci, ki so v finalu premagali Mladiko in Ljudski vrt, izgubili pa z ekipo OŠ Vidma, kar je bilo dovolj za osvojitev prvega mesta. V nadaljnje tekmovanje sta se ob OŠ Juršinci uvrstili še ekipi Mladike in OŠ Ljudski vrt.
Rezultati finalnih srečanj:
OŠ juršinci - OŠ Videm 2:5, OŠ Mladika - OŠ Ljudski vrt 3:0, OŠ Videm - OŠ Ljudski vrt 1:3, OŠ Juršinci - OŠ Mladika 4:2, OŠ Mladika - OŠ Videm 4:1, OŠ Ljudski vrt - OŠ Juršinci 2:3. Vrstni red: 1. OŠ Juršinci, 2. OŠ Mladika, 3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Videm.
Danilo Klajnšek
Ekipa OŠ Mladika z mentorjem Dragom S. Acimovicem
- «KRADIOPTUJ^

0Í LW-U-\i. mifm (TEPHK9<10:
0Í	Suifetia (^ctdu&'aj):

LJUBLJANA / TEKMOVANJE NAJBOLJŠIH TISKANIH OGLASOV
Zlato ogledalo za Klicali so ga muci
razvoj lasne osebnosti frizerski saion maii
VODNIKOVA 8, UUBUANA / BLAŽEVA 3, ŠKOFJA LOKA / NOV SALON PREČNA 6, UUBUANA / WWW.SALONMALI.COM
"Kdo je muci? Nekaj majhnega, slabotnega, z mehko svileno dlako, ki kliie po crkljanjv. Kdo je lev? Nekaj velikega, mogoinega z divjo grivo, ki ne prenese maltretiranja!^'
Za kaj sploh gre? Za opis krotkega leva ali potegavščino? Gre za oglas, ki na svojstven na~in privablja stranke frizerskega salona Mali in se uvršča med najbolj{e tiskane oglase v Sloveniji jeseni 2001.
Zakaj?
Zato,
... ker nasprotje med doma~im ljubljencem in kraljem živali napaja oglas z vpa-dljivim naslovom Klicali so ga muci za salon Mali s potrebnim kreativnim nabojem;
... ker skupaj z motivom, levovim bližnjim posnetkom, bliskovito deluje in sproži miselni preskok v slogan: razvoj lasne osebnosti frizerski salon Mali ... in
tako naprej.
Oglas za salon Mali, kjer kot poudarjajo, iz malih delajo velike, ali povedano drugače, s frizuro želijo ustvarjati čudeže, je izdelal Samo Geršak iz agencije For-mitas. Oglas je dobitnik zlatega ogledala jesenskega ocenjevanja oglasov v tiskanih medijih, ki ga tretje leto zapored pripravlja Strokovno združenje slovenskih časopisov in revij pri Gospodarski zbornici Slovenije, članica združenja pa je tudi naša medijska hiša. Strokovno komisijo, ki izbirajo najboljše oglase v tiskanih medijih, sestavljajo eminentna imena, ki štirikrat letno ocenjujejo oglase, ob tem pa izberejo še dobitnika velikega zlatega ogledala. Nagrado za kreativno ustvarjalnost so levje-mačjemu oglasu prisodili
Mateja Mahnič, Zlatko Jančič, Miljenko Licul, Darja Groznik in Bojan Petejan.
V letu 2002 se bo tudi Radio-Tednik Ptuj aktivno vključeval v delo Strokovnega združenja slovenskih časopisov in revij pri GZS in na ocenjevanje oglasov v tiskanih medijih prijavljal oglase, objavljene v našem časopisu TEDNIK. Morda bo med najboljšimi tudi vaš. Vsi nagrajeni oglasi bodo v skladu s poslovnikom združenja brezplačano objavljeni v vseh sodelujočih časopisih in revijah, medtem ko je sama podelitev nagrade medijski dogodek.
Bodite torej kreativni tudi v prazničnih dneh, in to na vseh področjih!
V€Í,1>A ME SKPfel HAŠE ZAOSrAMMJe LBTOÇ SMO ĎOSEť?/-/
KOMAJ TRerjB MBSTO.
/(éJ PA, ce lil DB SOfeoTAtf V šp^itARje touvAut SUBST^AL, B, poMA<ÎAto 7
OPRosTf, SOSED	^
mehi se a/fKAKOR m£ \ liOPAOA TTVte SPOŘAZUM o

TB^KO iB TU Biri PAMCrEH «A VSE. cbluojffe BI asptDi>iiçA,LA,
BI se OgO// PI?|Bl-í8Wo V. STRfUJAO ífAJ J« HRVAT5/ČA> »V A/Atetiri - V. Soset» FffAWC. /
DAMO MAi-O STEMDBAJ^ Ml PA JIM CfRCMO žA -poBiRA Lce v' <oReJo-pRoMoc.íJsAřo ?
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Mali oglasi
KMETIJSTVO
BIKCE SIMENTALCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537.
SVIVNJO doma~e reje, težko 200 kg, prodam. Inf. na tel. 758-22-71.
LETOŠNJE vino sorte beli pinot, chardonnay in belo mešano prodam. Cena od 250 do 300 sit za liter. Koli~ina ni vprašljiva. Ostale stvari po dogovoru. Tel. 041 287-312.
NEPREMIČNINE
POSLOVNI PROSTOR 45,5 m2 dam v njem. Tel. 041 771-042.
V NAJEM ODDAM trosobno stanovanje v zasebni hiši, 1 km iz Ptuja. Tel. 773-37-01, takoj ali naj-sigurneje po praznikih.
STANOVANJE V centru mesta, 79 m2, v ~etrem nadstropju prodam ali zamenjam za manjše z dopla~ilom. Inf. na tel. 041 227493.
STORITVE
POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-lašek 91, Podlehnik.
ELEKTRO STORITVE, Branko Kodri~, s.p., Naraplje 1, Majš-perk, servisi na objektih in strojih, elektroavtomatika, elektroinštala-cije. GSM 041 617 077.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuš~eni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe, ugodni krediti do enega leta TOM + 0% - za informacije pokli~ite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vito-marci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporo~amo se - vsem pa želimo sre~no in uspehov polno novo leto! Telefon 02 757-51-51. GSM 031 383-356.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190.
POMAGAMO, svetujemo staršem in u~encem z u~nimi in govornimi težavami ter nudimo pomo~ pri zgodnjem osnovnošolskem in srednješolskem u~enju angleš~ine. Andal, d.n.o., Selska c. 34, 2251 Ptuj, tel. 02 782-29 81 ali 041 530-117
Audi
PORSCHE
MARIBOR Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor
področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S
ODKUPI IN PRODAJA
DELNIC: Perutnina, Telekom, Mercator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kme~ke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izpla-~ilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaš~ena poslovalnica GBD, d.d., Kranj).
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, ugodno prodamo: feroza 1.6 EL II, 1992, peugeot 106 1.1 i, 2001, brava 1.4 SX, 1996, megane scenic 1.6 RT, 1998, mercedes A 160, 1998, clio 1.2 bebop, 1996, fiesta 1.3i flair, 1996, matiz, 1998, favorit 135 LX, 1994, punto 75 SX, 1994, punto 1.2 SX, 2000, BMW 523, 1996, twingo 1.2 pack, 1999/2000, audi 80 1.6, 1989, saxo 1.0, 2000, almera 1.4 LX, 1997, mercedes A 140 classic, nov, lantra 1.8 GLS wagon, 1996, toyota hi ace 2.4, 1993, voyager 2.5 SE, 1993, seat inca 1.6, 1997, mazda 323 C 1.3i 16v, 1996, honda CRV 2.0, 1998, laguna 1.8 RT kar., 1997, kangoo 1.4 RN, 2000, megane 1.4 E RL, 1996, megane coupe 1.6 E, 1996 _ Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550.
DELO
INFOKOMERC Danica Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o poštenem zaslužku. Tudi z delom na vašem domu. Inf. na tel. 041 747-121.
RAZNO
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, pla~am takoj.
PEZ FIGURICE zbiram. Odkupim vse starejše pez figurice, tudi nekompletne. Zelo dobro pla~ilo. tel. 01 515-25 65 in 041 619-476.
RABLJENE televizorje prodam. Inf. na tel. 041 964-204 ali 02 764-22-81.
IŠČEMO VARSTVO za svojega leto in pol starega sinka. Varstvo na našem domu - zaželena osebe z veseljem do dela in vzgoje z majhnimi otroki. Pla~ilo po dogovoru. Tel. 041 493-344 ali 02 774-14-81.
		PROGRAM 24.1210.1.02	Staro gledališko pravilo, da slaba kritika zmeraj škodi in dobra redko koristi, popolnoma drži. Cari Hagemann
NASLOV	URA	DATUM	VSEBINA
MARJETKA, STR. 89 Predstava za izven	19.30	27. Četrtek	Najboljša komedija leta 2001!!!
MARJETKA, STR. 89 Predstava za izven	19.30	29. sobota	Uprizoritev za provinco In dva mestna igralca!
MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v SNG Maribor	17.00		Predstava, Id je v Ljubljano ne bo!
SVOBODNO RAZMERJE Gostovanje v SNG Maribor	18.00	31. ponedeljek	Zakonska satira
SONGI Gostovanje v SNG Maribor	18.00		Izvajalec Tadej Toš Klavir Sebastijan Duh
Lutkovno gledališče Maribor JANKO IN METKA	17.00	4. petek	Za abonma Ostržek in izven
Lutkovno gledališče Maribor JANKO IN METKA	10.00 11.30	5. sobota	Za abonma Lutka in izven Za abonma Račka in izven
GLASBA SKOZI ČAS Gostovanje na OŠ Marimvci	11.30	7. ponedeljek	Glast>ena učna ura
GLASBA SKOZI CAS Gostovanje v KD Gorišnica	11.00	8. torek	Na osnovnih Inštrumentih prikažejo značilne melodije in ritme.
GLASBA SKOZI ČAS Predstava za šole in izven	11.00	9. sreda	Glasbena učna ura v obliki koncerta
MARJETKA, STR. 89 Predstava za šole in izven	10.30	10. četrtek	Najboljša komedija leta 2001!
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ru| »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a «02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
AVTOCENTER° Škoda & Lada
•	splošna popravila
vseh tipov motornih vozil
•	generalna popravila motorjev
•	manjša kleparska popravila
•	rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA
PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.; 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniška zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
TEDNIK
Tajništvo: 02/749-34-10
Mali oglasi: 02/749-34-37
Reklame: 02/749-34-15

-----
zmmt:
Družba za časopisno In radOsko d^avnost RADIO-TEDNIIÇ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2S50 Pti4 «I.: 02/749^10, ÎS77ÎÇ3î3^15r(H77353î357ërëi^ p(:^iireiř5lňll®iiari>tedřinčinplětne stmiî:TitÎpi77w^.raaiôïëa?ilI<SI
---
PREJELI SMO
Petarde -
uzakonjeno nasilje
Da naša oblast sploh spregovori o nasilnih petardah, traja več kot deset let. Kot prva sem javno kritiko pri~ela že 28. decembra 1989 in kritizirala vsako zimo, kako nevarne in zastrašujoče so eksplozije petard. Še vedno stojim na stališču, da petarde niso slovenska folklora in je njihov uvoz, prodajo in uporabo treba nemudoma prepovedati. Žrtve tega nasilja so majhni otroci, dojenčki, starejši ljudje, srčni bolniki, invalidi itd. In če oblast do teh nima posluha, da bi prepovedala petarde, kako naj ima potem sočutje do živali, ki so še bolj izpostavljene agresiji s petardami.
Kot prve bom navedla pse čuvaje, ki so priklenjeni na verige in brez zavetja, da bi se kam umaknili ali pa zbežali na varno lokacijo. Te dni mi je telefoniral lastnik psa iz Rakove Jelše. Pravi, da je tam kot na najhujši fronti, in dodal, da je večina učencev iz OŠ Livada. Psu čuvaju so nametali toliko petard, da je skoraj ponorel; žival se je slinila, divjala in iskala izhod iz te kanonade. Vem za primer na Štajerskem, ko se je pes zapletel z verigo in se zadušil. Znan je primer, ko so prepirljivi sosedje zmetali pest petard v hlev svojega soseda, kjer so bili konji.
Opozorila bom na primer šolarjev v Tolminu, ko so več mačkam porinili v črevo petardo, da ga je razneslo, ali pa so še neeksplodirane v mačjem telesu metali z mostu v tamkajšnjo reko.
Nešteto je psov, mačk, ptic, ki begajo ob pokanju in se nimajo kam umakniti. Nesmiselno se mi zdi, da je nek veterinar lansko leto priporočal, naj psom dajemo pomirjevala, namesto da bi striktno zahteval umik petard s prodaje in uporabe. Po
tem načelu naj bi vsi (tudi ljudje) jemali strupe - pomirjevala zato, da bodo zlikovci ustrahovali mirne prebivalce in živali.
Zaradi agresivnosti s petardami je država samo v letu 1999 podala več kot 239 predlogov sodnikom za prekrške zaradi kršitev tozadevnih predpisov. Sledile so kazenske ovadbe zaradi telesnih poškodb itd. (Lanskoletnih podatkov še nimam).
Koliko posledic terjajo eksplozije petard, tega si ne upa nihče objaviti, da ne govorim o finančnih stroških za zdravljenje ponesrečencev. Oskrbo metalcev petard, ki utrpijo telesno poškodbo (zdravljenje, bolniški stalež, sanitetni material), naj zlikovci plačajo iz lastnega žepa. Ti stroški neupravičeno bremenijo skupno blagajno zavarovancev, o čemer naj bi spregovorili tudi zdravniki. Metalce petard uvrščam med teroriste in kot take jih je treba tudi obravnavati. Tudi legalizirano nasilje s petardami, ki naj po predpisih traja med 26. decembrom in 2. januarjem, je treba nemudoma odpraviti - prepovedati. Ob tem pa razlikovati, kaj je veseljače-nje in kaj je nasilje. Morda bi sadisti, ki uživajo ob preplahu soprebivalcev (ljudje, živali, narave sploh), odšli raje na vojne položaje, kjer žvižgajo krogle, in bi svoje nizkotne nagone kot posebne vrste herojstva uresničevali z metanjem eksplozivnih petard itd.
Dokler ne bo popolne prepovedi uporabe petard, naj tem surovežem sporočim, da je po Zakonu o zaščiti živali Slovenije (Ur. l. RS št. 98 z dne 3.12.1999, čl.15, alinea 5) zagrožena denarna kazen 100.000,00 SIT, kdor živali obmetava s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi. Navedena denarna kazen se izterja na kraju samem.
Lea Eva Muller,
svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali London
KRVODAJALCI
11. december - Aleksander Dog-ša, Libanja 27; Marjeta Veldin, Obrež 107; Zlatko Hojnik, Zamu-šani 22/b; Sre~ko Čuš, Doli~ 35/a; Miran Verti~, Moškanjci 114; Anton Medved, Pobrežje 24; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Voja Veli~ković, Potr~eva 48, Ptuj; Ivan Kova~i~, Polenšak 44/b; Milan Munda, Ul. žetalskega Jožeta, Ptuj; Vinko Simoni~, Dornava 3; Ivan Karo, Vintarovci 18; Ivan Le-bar, Polenšak 29; Dušan Kores, Medvedce 14; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidri~evo; Mitja Plajnšek, Arnuševa 3/a, Ptuj; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b; Alojz Ge~, Pobrežje 39; Vladimir Zagor-
šek, Dornava 145; Franc Šegula, Polenšak 17; Anton Poto~nik, Va-reja 65; Janez Forštnari~, Marko-vci 25; Zdravko Sok, Formin 1/a, Ivan Kukovi~, Suha veja 7; Feliks Hvalec, Gabrnik 48; Aleš Pirnat, Finžgarjeva 21, Ptuj; Stanislav Mol-nar, Kr~evina 83; Milan Bombek, Formin 28/a; Franc Tr~ko, Cirkov-ce 59/a.
13. december: Robert Vajs, Stara Gora 1/b; Sre~ko Kosec, Dražen-ci 22; Matej Kosi, Orešje 131; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Andrej Plohl, Draženci 21 ; Damjan Buto-len, Majšperk 68; Robert Simoni~, Brezovci 14/b; Renato Petrovi~, Hrastovec 61; Milena Petek, Slovenja vas 38/a; Marjan Kunej, Kungo-ta 106; Gorazd Kozoderc, Skorba
51; Dušan Furek, Draženci 87/a; Suzana Golub, Draženci 58; Marija Škrjanec, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Marjan Bezjak, Grajena 51/b; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Zdenka Plesec, Brstje 27/c; Silva Cafuta, Ču~kova 13, Kidri-~evo; Karl Furek, Draženci 87/a; Vlado Poto~nik, Vi~ava 29; Slavko Ivan~i~, Hrastovec 73/a; Kla-udija Bela, Spuhlja 92; Miran Gradi~, Na Bo~ 24, Polj~ane; Zlatko Klinc, Cunkovci 12/c; Štefan Đurkin, Žmav~eva 4/a, Maribor; Dragan Posavec, Ul. svobode 7, Miklavž na Dr. polju; Roman Fari~, Rabel~ja vas 23/a; Ivan Hrga, Dr-betinci 7/a; Milan Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj, Dušan Najvirt, Celes-trina 11, Maribor.
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
SPLOŠNA GRADBENA DELA IN SLIKOPLESKARSTVO
Svojim strankam in poslovnim
partneijem želimo veliko poslovnih uspehov v letu 2002!
Tel.: 02/752 01 03, fax: 02/752 01 04 GSM: 041/688 317
Branko Goričan, s.p., Placar lib, 2253 Destrnik

v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
PRAZNIČNO NOVOLETNA PONUDBA V METALKI
MPC v sni
Miza za likanje
art. 302 ....................
Miza za iiicanje
art. 411.....................
Ocvrtnil( SIEMENS
TG 12001 ...................
Sesalnik SIEMENS
mokro-suhi WM 15000 ........
Sesalnik SIEMENS
1400 W BBS 6115............
Sušilnik las
1600 WUFESASC 8448 .......
Opekač za sendviče
UFESA SW 7390 .............
Kuhinjski aparat večnamenski |
BOSCH MUM................
Stroj rezalni GORENJE
R 502 ......................
Stroj rezalni GORENJE R 404 ......................
Obratminl Cas od 7.00 do 10.00 iro, sobota od 7.00 do 13Jm ura
NOZNOSr OBROCNECA ODFUCEVANIA
2.871,
4.311,-
12.610,
29.990,
21.999,
3.999,
5.999,
14.999,
18.999,
7.299,
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj ^ ^^
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
Vsem svojim kupcem, pridelovalcem sladkorne pese in drugim poslovnim
partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Tovarna sladkorja, d.d., Ormož
m Sř^óno^zty^o w âùlÎû02 (/(m že^^i
pMi^ai&c in s&řws&ř- ihzií
SPC TOPLAK s.p.
Dežno I d, 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 40 50
PEUGEOT
www.peugaot.si
UGODNI NAKUPI
hlač za mlade in odrasle:
NES, CASUCCI, KEEGAN, BIG BOSS, HOLIDAY
Lina, Zagrebška cesta 70 a. Ruj
Dekleta in fan^e; gospe in gospodje!
Ste samski ali osamljeni? Mi smo pravi naslov za vas. Pomagali Vam bomo izbrati primernega partneija za druženje ali skupno pot. Pokličite, ne boste razočarani! AGENCUASTIK, Razlagova 13,3000 Celje, telefon 03 548 48 00,03 548 48 01, 040 553 646,031 461 058

Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.

vsak četitek
TEDNIK
vaša štajerska kionika
Iskrene čestitke in najlepše želje pošiljamo v Borovce 56 b

>
SILVI JURIČ,
ki praznuje 50. rojstni dan -srečanje z Abrahamom.
Mož Stanko in sinova Stanko ter Ljubo z družino
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
E-poš ta: tednik® amis.net http://www.radio-tednik.si
Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo obilo zdravja, sreče in zadovoUstva v letu 2002.
Kekec Janez s.p. Borovci 63, 2281 Markovci tel.: 02/755-42-21 fax.: 02/755-35-91
Prijateljem, sodelavcem, poslovnim partnerjem in strankam želimo zdravo, uspešno in srečno novo leto 2002.
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
d o o Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU e-mall: tepo.ptuj@amis.net
Kavč "SANDY" AKCIJA ocl 13.12. clo 31.12.!
ležišče: 185
Pohištvo "BORIS"
barva: JELŠA
barva: TEMNO LILA, ZELENA DOBAVA TAKOJ!
Stol "PISA" barva: NATUR BUKEV ali OREH
NAVEDENE CENE VEUAJO OD 13. 12. DO 31. 12. OZIROMA DO PRODAJE ZALX)G V CENE JE ZAJET 19% DDVI
-	PRODAJA PO ELEMENTIH
-	IZKORISTEK PROSTORA VVIŠINO
-	ZALOGA
MAMI
V	SPOMIN
V	mojem srcu je materina podoba - lepota in blagost, kakor je nikoli in nikjer nisem videl in ki jo bodo živo ugledale šele ^je umirajoče oči.
(Ivan Cankar)
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije Vrbancic
IZ BUKOVCEV 18
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in izrekli sožalje.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogreba.
Hvala urgentni ekipi ptujske reševalne postaje pod vodstvom dr. Šarmanove za požrtovalno oživljanje.
Hvala osebju oddelka intenzivne nege bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj za skrbno nego, posebej dr. Andreju Vugrincu za skrb in prijaznost. MAMA, HVALA, KER SI BILA.
Žalujoči
	OGLASI IN OBJAVE
	
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v prihodnji številki Tednika sprejemamo do ponedeljka, 31. decembra 2001. Telefon: 02 / 749 34 10
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini vedno spremljajo človeka!
SPOMIN
31. decembra mineva 10 let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil ljubi mož, o~e in dedek
Anton Zupanic
IZ MARKOVCEV 28/A
Lovljenje je končano, rog poje prek planin; poštenim lovcem hvalo, lovini na spomin.
Hvala vsem, ki mu poklonite cvet ali prižgete sve~ko ali postojite ob njegovem grobu in se ga z dobro mislijo spomnite.
Žena Slavica, sin Zdravko, hčerka Stanka
z družinama
Čakaš ti name, trta - povej! Rad bi prišel, oh rad... Ne čakaj me več, ker me ne bo -še pomniš, kedaj sem prišel po slovo?
SPOMIN
1. januarja 2002 bo minilo 10 let, ko nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Anton Kuhar
Z MESTNEGA VRHA 108
24. 2. 1926 - 1. 1. 1992
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, s svečko in cvetjem ustavite ob kraju njegovega večnega počitka.
Žena in hčerke z družinami
SPOMIN
V ponedeljek, 24. decembra, je minilo sedem žalostnih let, odkar si me mnogo prerano zapustil, dragi brat
Franc Puksic
8. 11. 1961 - 24. 12. 1994 OD SVETE TROJICE V SLOVENSKIH GORICAH
Hvala za vsako prižgano svečko, cvet, posvečen trenutek, misel in spomin nanj.
Z žalostjo v srcu brat Milan
MAMA, ni te več na pragu, ni te več v hiši.
Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si SLOVO.
SPOMIN
1. januarja 2002 mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra
Terezija Hvalec, roj. Drevensek
IZ TRDOBOJCEV 37
Težko je dojeti, da te ni več med nami.
Hvala vsem, ki se spomnite nanjo v mislih, ji prinesete
cvetje in prižgete svečo v spomin.
Žalujoči: mož Jakob, hčerka Angelca z družino ter sestra Angelca z družino
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) 29. decembra Velimir Trifunac, dr. stom. ZD Maj{perk
V SPOMIN
V življenju skromno sta Uvela,
mnogo delala, trpela. Ko si vajine bližine zaželimo, na prerani grob pohitimo, kjer rožice cvetijo ter svečke v zahvalo in spomin gorijo.
28. decembra mineva 10 let, ko je prenehalo biti srce dragi mami in babici
28. marca 2002 pa bo minilo 10 let, ko smo izgubili dragega očeta in dedka
Mariji Polanec	Tomaža Polanca
IZ TRNOVSKE VASI 51
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njunem grobu in prižigate sveče.
Otroci z družinami
Tednik
vaša štajeiska kionika
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
V SPOMIN
26. decembra 2001 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sestra
Anica Tili
rojena Kuhar
IZ PODVINCEV 39/b
Hvala vsem, ki ji prižgete svečko, ji poklonite cvet ali se je z dobro mislijo spomnite.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Darinka, sin Mirko z družinama ter sestre in bratje z družinami
Kje so vaše pridne roke, kje zlate so oči? Roke so obmirovale in zaprle trudne se oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Širovnik
IZ LANCOVE VASI
17. 12. 1908 - 14. 12. 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, da so jo pospremili v njen poslednji tihi dom, nam pa izrekli iskreno sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Lepa hvala sodelavcem B.S Podlehnik in I.S.S. Servissistem. Hvala g. patru Emilu za pogrebni obred, g. patru Benjaminu za opravljeno sv. mašo in molitve ob žari, pevcem za odpete žalostinke in spremljavo pri sv. maši, govorniku ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma za vse usluge. Posebna zahvala velja FD in KS Lancova vas ter vsem vašč-anom, ker niste pozabili naše mame.
Žalujoče: hčerke z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi plemenitega moža, atija in brata
Janka Žnidarica
z RIMSKE PLOŠČADI 12, PTUJ
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, bivšim sodelavcem in poklicnim kolegom od blizu in daleč, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter mu darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše in nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Iskrena hvala sostanovalcem Rimske pl. 12, vsem sosedom iz Kicarja, nekdanjemu kolektivu trgovine Slavica, Mestni četrti Ljudski vrt, posebej g. Ostermanu za vsestransko pomoč in OOZ Ptuj. Hvala prof. Dolencu in dr. Gumzeju ter osebju na oddelku za nevrokirurgijo KC Ljubljana. Iskreno hvaležnost izražamo dr. Flisarju in medicinskemu osebju nevrološkega oddelka SB Maribor za ves vloženi trud v času zdravljenja in nege.
Hvala direktorju SB Ptuj dr. Arku in osebju kirurškega oddelka, patronažni službi ter nenazadnje zasebni ambulanti dr. Saškove in dr. Jerkoviča.
Zahvalo izrekamo tudi pevcem Komunalnega podjetja Ptuj, govornikom g. Fideršku, predstavniku OOZ Ptuj, prijatelju Patiju in Miranu Klincu, godbeniku za odigrano Tišino, patru Stanetu Beštru za opravljen cerkveni obred, patru Marjanu Maruclju za sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena HVALA!
Žaujoči: z bolečino v srcu vsi, ki te imamo neizmerno radi
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi predragega moža, očeta in dedka
Antona Druzovica
IZ ZG. VELOVLEKA 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebej hvala družinam Pernat, Druzovič-Horvat, Prosenjak, Berghaus in Kolarič. Hvala Kirurškemu oddelku SB Ptuj. Hvala Mlekarski zadrugi Ptuj in njemu upravnemu odboru.
Hvala g. župniku p. Marjanu za opravljen cerkveni obred, ga. Veri za molitev in govor, pevcem, godbeniku in Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: žena Milica, hčerka Anita s Heleno in sin Robi z Valerijo
ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Danica prisega na elegantni stil
Danica Zemljarič Dobrotič je obrtnica gostinska dejavnosti. V Zabovcih ima okrep~evalnico Ambiente, na Ptuju pa je najemnica gostilne Pri po{ti. Rada se lepo in elegantno oblači. Ekipa akcije I{čete svoj stil jo je kot zadnjo udeleženko v letu 2001 uredila za ples. V akciji Iščete svoj stil, ki smo jo začeli maja leta 199,9 je doslej sodelovalo 54 naših bralk in bralcev.
V	kozmetičnem salonu Neda je bila Danica deležna kisikove pršilne terapije, ki s pomočjo preparatov Thalgo koži vrača zdrav in mladosten videz in ji pomaga pri obnovi. Nezdravo življenje, stres, kajenje, premalo gibanja slabo vplivajo na kožo, zato potrebuje dodaten kisik. Kisikova pršilna terapija je ena od novosti pri negi kože in jo med prvimi v Sloveniji uporablja tudi ptujska kozmetičarka Neda Tokalic.
V	frizerskem salonu Stanka je za Daničino svečano pričesko poskrbela frizerka Danica Zor-cic. Njene srednje dolge lase je najprej pobarvala s temno polisander barvo, zatem pa ji je naredila dvobarvne pastelne pramene, nekoliko je skrajšala le konice las. Posušila jih je gladko in nato počesala v svečano, a vendar še vedno dovolj mladostno pričesko.
Danica si je podlago za make up naredila že sama. Ker je oble-
Popust frizerstva Stanka v januarju 2002
kla svečano oblačilo, se je Nina Škerlak odločila za malo močnejše ličenje. S črno-sivim črta-lom ji je močno očrtala veki, tako da je robove podaljšala. Nanesla je svetlo senčilo po celotni veki in te še dodatno poudarila s senčilom v barvi oblačila. Počesala ji je obrvi in na trepalnice nanesla črno maskaro. Dodatno ji je poudarila ličnice, na ustnice pa nanesla barvni lip glos.
Za slovo od leta 2001 so v modnem studiu Barbare Plavec Danico oblekli v svečan dvodelni kostim s črno aplikacijo iz organdi svile. Čeprav Danica ni najbolj navdušena nad rdečo barvo, je na koncu morala priznati, da ji lepo pristoji. Glede na to, da je poslovna ženska, ji priporočajo elegantni stil, naj si bo to ženski kostim s krilom ali hlačami, ki pa mora biti ukrojen po meri, da poudari njeno lepo postavo. Črna barva v kombinaciji z vsemi živimi odtenki ji bo dala še poseben čar in energijo.
V športnem studiu Olimpic so za Danico izbrali kombinacijo programa Olimpic in korek-tivne vadbe, v okviru katerega bo vzdrževala osnovno vzdržljivost, telesno težo in hkrati poskrbela za oblikovanje želene postave. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš, bo izbrani program obiskovala brezplačno nekajkrat te-
Danica v elegantnem dvodelnem svečanem kostimu s črno aplikacijo iz organdi svile kreacije Barbare Plavec. Fotogroflje: Črtomir Goznik
densko mesec dni.
Ekipa "Iščete svoj stil" želi vsem prijetno in zdravo praznovanje prehoda v novo leto ter veliko zdravja in sreče v drugem letu novega tisočletja. Hkrati se zahvaljuje vsem, ki so v letu 2001 sodelovali z njo.
MG
Danica prej ...
in pozneje

Zavarujte svojo hišo, stanovanje in opremo na NOVO vrednost. Tako si boste zagotovili, da vam v primeru škode, vse, kar je uničeno, nadomestimo z novim.
^«sil
Napoved vremena za Slovenijo
Tepežni dan (28.) oblačen -k letu ne boš kruha I
-1/-7
/
-4/-10
■41-9
fes
-1/-7
-3/-8
0/-3
y

0/-5
/	0/-3 feè	/ ^	V
-1/-3		OM	2/-3
/bi		4Hk S	
1íS> J		* v	*
/
'7/3
/
Napoved za Slovenijo
Danes bo sneženjep^^sodponehalo, najpozneje v JVSloveniji. Pihal bo severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -8, najvišje dnevne od -3 do 0.
Obeti
V petek bo pretežno jasno in zjutraj mrzlo. V soboto bo oblačno z občasnimi padavinami. Po nižinah bo deloma deževalo, deloma snežilo. V vzhodni Sloveniji bo suho in občasno delno jasno vreme. Pihal bo jugozahodni veter.



Kulturni križemkražem
PTUJ * V petek, 28. decembra, ob 20. uri v stari steklarski delvnici Teater III DPD Svoboda uprizarja
veseloigro En pri{paran jurij.
MARKOVCI * V soboto, 29. decembra, bo ob 17. uri v farni cerkvi sv. Marka tradicionalni božični koncert cerkvenega pevskega zbora sv. Marka in vokalne skupine KOR ter otroškega pevskega zbora Zvonček ob spremljavi godalnega kvarteta. SLOVENSKA BISTRICA * V galeriji Grad si lahko obiskovalci do 27. januarja ogledajo razstavo vaz, ki jo je pripravil Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. SKORBA * Kulturno društvo Skorba vabi na tradicionalni božično-novoletni koncert v petek, 28. decembra, ob 18. uri v domu krajanov Skorba. Nastopili bodo domače pevek in pevci, Ula Šegula, Uroš Sagadin, vokalna skupina Mladi veseljaki, pihalni orkester Talum Kidričevo - z njim bo pel Uroš Sagadin, dirigent prof. Štefan Gar-kov.
KINO PTUJ * Ta teden je ob 18. in 20.30 na sporedu Harry Potter (v petek, soboto in nedeljo tudi ob 15.30), prihodnji teden pa od torka do nedelje ob 18. uri Atlantida: Izgubljeno cesarstvo, ob 20. uri pa Niti besede.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Petra Petek, Apače 57, Lovrenc - Vita; Smiljana Furjan, Stojnci 53, Markovci - Nika; Darij a Hebar, Oslu{evci 45, Podgorci - Maru{o; Bron-ja Forstnerič, Turni{ka 4/a, Ptuj - Jana; Jelka Oto-repec, Laporje 105, Slov. Bistrica - Nevena; Mateja Krajnc, Slovenski trg 9, Ptuj - Leo; Mateja Grbavac, Ul. Nikole Tesle 5, Kidričevo - deklico; Marta Teti~kovi~ Ranfl, Mo{ka-njci 66, Gori{nica - Filipa; Valerija Fisinger, Bukovci 114, Markovci - Matija; Olga Arti~, Dobovec 38, Rogatec - Kajo; Milena Koro{ec, Strajna 57/a, Pod-lehnik - Marka; Jožefa Habjanič, Strezetina 18, Ivajnkovci - dečka; Silva Pignar, Stano{ina 39, Pod-lehnik - Niko; Tatjana Čeh, Ločki Vrh 43, Destrnik
-	Tadeja; Mojca Pučko, Žerovinci 12/a, Jur{inci -Kevina; Barbara Vedlin, Pre{a 30, Maj{perk - Jo{ta; Sabina Anžel, Kicar 115/b, Ptuj - Reneja
Poroke - Ptuj: Zdravko Gojkovič, Starošince 32, in Stefica Martinovi}, Ul. Dalibora Duhaca 31, Pakrac; Jože Kos in Zdenka Serc, Čermožiše 46/a. Umrli so: Konrad Janžeko-vič, Krčevina 16, rojen 1922
-	umrl 15. decembra 2001; Ana Dogša, rojena Pavli-nič, Ptujska c. 1, Ormož, rojena 1921 - umrla 15. decembra 2001; Anton Belšak, Podvinci 76, rojen 1908 - umrl 13. decembra 2001; Marija Sevšek, rojena Korošec, Pupinova ul. 6, Maribor, rojena 1921 -umrla 15. decembra 2001; Janko Znidarič, Rimska ploščad 12, Ptuj, rojen 1948
-	umrl 13. decembra 2001; Anton Druzovič, Zgornji Velovlek 14, rojen 1936 -umrl 16. decembra 2001;
OSEBNA KRONIKA
Marija Janžekovič, Ob Stu-denčnici 1, Ptuj, rojena 1917 - umrla 17. decembra 2001; Neža Munda, Sobe-tinci 29, rojena 1929 - umrla 19. decembra 2001; Štefanija Viktorija Marin, rojena Zuran, Ul. dr. Hrovata 1, Ormož, rojena 1937 -umrla 18. decembra 2001; Franc Petrovič, Ul. talcev 15, Maribor, rojen 1918 -umrl 19. decembra 2001; Irma Sever, Langusova ul. 30, Ptuj, rojena 1922 - umrla 20. decembra 2001.
CRNA KRONIKA
AVTOMOBIL V PESKO
23. decembra ob 15.15 uri se je v Staršah zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Škoda favorit, F.K., star 63 let, iz Ptuja na zaznamovanem prehodu za pešce trčil v peško S.Ž., staro 60 let, iz Starš. Zaradi poškodb je bila peška odpeljana v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostala na zdravljenju.
NEVARNA PETARDA
21. decembra ob 7.45 uri se je pred osnovno šolo v Maj-šperku s petardo poškodoval otrok A.T, star 7 let. Otrok je izstopil iz avtobusa, se napotil peš v smeri šole, ko je nenadoma pred njim počila papirnata petarda, katere delček ga je pri eksploziji zadel v čelo nad desnim očesom, kjer je dobil manjšo odrgnino. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je petarde metalo več učencev; kdo je petardo vrgel pred otroka, policisti še ugotavljajo.
TATVINA AVTOMOBILA
V noči z 20. na 21. december je neznani storilec z dvorišča izpred stanovanjske hiše v Špindlerjevi ulici v Slovenski Bistrici ukradel osebni avtomobil Renault 4 rdeče barve in lastnika oškodoval za okoli 100.000,00 SIT
TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod In toplovod
•	okovje in ležajl ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
[À^ Prstec d.o.oT
I Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj |Tei.;02/782-3001, 050/613-310
SERIJSKA OPREMA:
• ABS
•	meglenke
•	klimatska naprava
•	dve varnostni blazini ■ električni pomik stekel
•	centralno zaklepanje
•	servo volan