Leto XXI., St. 2
Poitnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. januarja 1934
V	organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravico
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Čekovni račun Stev. 13.562. Telefon interurban St. 3478.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani ter opremljeni s štampiljko dot. organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Rokopisi se ne vračajo.
Reševanje krize v letu 1933
V preteklem letu so podvzeli v raznih državah najrazličnejše gospodarske eksperimente, s katerimi so hoteli rešiti gospodarstvo iz velike krize in ga zopet spraviti v normalno obratovanje.
Teh eksperimentov kapitalistični krogi niso podvzemali toliko iz naklonjenosti do trpečega delavskega razreda in širokih ljudskih množic, ki so propadale vsled posledic brezposelnosti, znižavanja plač i racionaliziranja obratov, marveč so jih prisilili k temu vedno bolj grozeči glasovi naraščajoče nezadovoljnosti, ki so se vedno glasneje dvigali iz teh množic, tef so prodrli do kapitalističnih krogov. Gospodje so začeli uvidevati, da bi bilo za njih obstoj prenevarno, če bi preslišali te grozeče klike nezadovoljnosti in prenapeli lok pri eksperimentih za očuvanje lastnih dobičkov.
V Nemčiji na pr., kjer vlada Hitler, so vodilni krogi skušali z velikanskimi javnimi deli spraviti gospodarski stroj zopet v hitrejše obratovanje. Podjetnikom in posedujočim slojem sploh so šli na roke z obsežnimi davčnimi olajšavami, z reduciranjem socialnih dajatev ter ukinjenjem večine delavskih svobodščin. Delavstvo so popolnoma podredili interesom gospodarskih krogov. Popolnoma drugače so začele rešavati krizo ameriške združene države. Najvišji vladni krogi pod vodstvom samega prezi-denta so nastopili proti reduciranju socialnih pravic delavstva ter so odredili obvezne ukrepe, ki naj bi imeli za posledico zvišanje prejemkov delavstva ob istočasnem znižanju delovnega časa, da bi bili tako sukce-sivno zaposleni tudi vsi brezposelni. Hoteli so dvigniti kupno moč najširših mas, da bi tako omogočili obnovitev industrije in vseh ostalih obratov. Tako je doživel svet največjo senzacijo, da je ravno ona država, ki je doslej najbolj nasprotovala temu, da bi državne oblasti posredovale pri ureditvi delovnih pogojev in ki je celo nastopala tudi proti ureditvi delovnega razmerja s tarifnimi pogodbami, na enkrat preplavljena s pismenimi pogodbami, ki urejajo delovno razmerje in za katerih izvedbo garantira država sama. Poleg tega so delavstvu priznali koalicijsko svobodo.
Pri tem zlasti pade v oči veliko nasprotstvo med metodami, ki jih je podvzela Amerika odnosno Nemčija za rešitev krize.
Med tem, ko je Roosevelt direktno pritegnil delavske organizacije kot važen faktor v boj proti krizi, je Hitler razobesil po vseh preje svobodnih delavskih organizacijah komisarje, omejil delokrog organizacij, prepovedal stavke in mezdna gibanja sploh ter imenoval razsodnike, ki imajo nalogo paziti, da ne bi utrpela kake škode podjetniška kasta.
Prvi kakor tudi drugi eksperiment pa se je ponesrečil. V Nemčiji je poslabšanje socialnega stanja delavstva popolnoma uničilo njih lastni trg ter se je kriza le še povečala. V Ameriki je pač zamogel Roosevelt diktirati podjetnikom sprejem tarifnih pogodb, ni pa mogel preprečiti, da ne bi podjetniki takoj na to zaprli svojih tovaren, ko so uvideli, da bi se morali odreči velikemu delu svojega dobička. Kolikor se je na eni strani prehodno zaposlilo brezposelnega delavstva, toliko ali celo še tfeč je na drugi strani postalo novih delav-
Zahtevamo dela in zaslužka!
NEČEMO MILOŠČINE!
V	ckspozeju predsednika vlade, v katerem je obrazložil potrebo kredita za javna dela, je rečeno: Naši prebivalci nečejo nikakšne in nobene milosti, nego zahtevajo dela in zaslužka. Zato je vlada odredila kredite za javna dela, da bi prebivalstvu in pasivnim krajem in kjerkoli se pokaže potreba, dala možnost zaslužka.
Resnično, redko in izjemoma se iztegne roka po miloščini pri človeku s ponosom in s kolikor toliko ohranjenim zdravjem in močjo. Po miloščini stegnjena roka je akt skrajnega obupa, Ali preden človeka zapusti ponos in mu zatemni normalno čustvo jaza ter zgori njegova moralna zavest, da je človek; preden preneha biti človek in preti, da se spremeni v berača ali v zločinca — človek tava obupno sem in tja in se bori sam s seboj iščoč vsepovsod, da bi našel dela in zaslužka.
Dela, dela, delal To je parola, geslo, krik, ki boli na ustnicah tisočero-tisočih članov naše družbe.
S krediti, ki jih je vlada odredila za javna dela, je dala možnost zaposlitve mnogoštevilnemu vaškemu prebivalstvu. Javna dela se tičejo v glavnem zidave in popravljanja cest, mostov, jarkov, za melioracije, za studence.
PRI TEH DELIH BO NAŠLO ZAPOSLITEV TISOČEROTISOČEV KMEČKIH SIROMAKOV IN MALIH KMETOV, KI ŽIVE SEDAJ V NEPOPISNI BEDI.
Ali pri teh delih
NE BO DOBIL ZAPOSLITVE NOBEN KVALIFICIRANI DELAVEC IN NAMEŠCENEC: nobeden, recimo, ključavničar, livar, mizar, mehanik, tekstilni delavec, kemični delavec itd., itd.; niti noben knjigovodja, trgovski pomočnik itd., itd. Za vse te delavce in nameščence bo brezposelnost ostala tudi po odredbi o uporabi kreditov za javna dela, kakor je bila in še se bo poslabšala, kakor je bila pred to odredbo.
Z isto pravico, s katero so operirali tisti, ki so zahtevali za kredite za javna dela, da se zaposli brezposelno podeželsko prebivalstvo, zahtevamo mi, da vlada ukrene potrebne korake, da se zmanjša beda brezposelnih delavcev in nameščencev.
NIKJER DRUGOD NI TAKO VELIKIH OSEBNIH IN DRUŽINSKIH KATASTROF, KAKRŠNE SE DOGAJAJO V VRSTAH BREZPOSELNEGA DELAVSTVA IN NAMEŠCENSTVA IN KI KRIČE V NEBO.
Ako je socijalna skrb kjerkoli potrebna, nikjer ni ona tako kričeče in nujno potrebna, kakor pri delavstvu in nameščenstvu, ki v brezposelnosti od gladu in bede umira.
Neprestano smo zahtevali, da se uvede obvezno zavarovanje brezposelnih. Ali podčrtavamo to, da delavci in nameščenci ne marajo nikak-šnih (blagajn, pa bodisi javnih borz dela ali kakšne druge privatne in Javne pomoči in podpor.
ONI ZAHTEVAJO, IN TO Z VSO ODLOČNOSTJO, DA SE JIM DA DELO, NORMALNA ZAPOSLITEV, NORMALNI ZASLUŽEK IN DA Z DOHODKI OD ZASLUŽKA ZAVARUJEJO SEBI ŽIVLJENJE IN SE PRESKRBE ZA STAROST IN ONEMOGLOST.
Zato:
DELA, DELA, DELA . . .
To ni nemogoča reč. Pri vseh podjetjih se mora najti zaposlitev za vse delavce in nameščence. Mogočnost za to dajejo obstoječi zakoni. Zakon o zaščiti delavcev je predpisal, koliko ur se sme najdalje delati v tej industriji, v tej stroki, v tem obrtu. Ali odredbe zakona se za 90% ne izvršujejo. Akordno delo mora prenehati, mezde morajo biti take, da okrepijo delavca in njegovo kupno moč.
CE SE DELOVNI CAS NORMALIZIRA V MEJE, KAKOR DOLOČA ZAKON, pomeni, da se bo našlo dela za tisočerotisoče, ki so danes brez dela in brez kruha. Naj se torej zakon striktno izvaja, mi delavci in nameščenci sami bodno, energično in z vso silo skrbimo, da se bo izvajaL In s tem bomo okrepili tudi naše zavarovalne inštitute, da bodo tisti, ki še ne bodo dobili dela lažje dobili podporo.
To je najvažnejša naloga. In prav nič težka, samo če zahočemo. Zahtevamo in bomo delali, da se uresniči naša zahteva:
DELOVNI CAS SE MORA ZMANJŠATI, A MEZDE MORAJO OSTATI VSAJ NA ISTI VIŠINI, KAKOR SO SEDAJ, CE SE ŽE NE DADO ZVIŠATI. NOVE ZAKONSKE ODREDBE MORAJO V TO PRISILITI VSE, KI NECEJO TEGA SAMI SPOZNATI. IN TEDAJ BO ZELO ZMANJŠANA TUDI BREZPOSELNOST DELAVCEV IN NAMEŠCENCEV.
To je naša zahteva, naš boji
cev brezposelnih in kriza se ni niti najmanj zboljšala.
Različne gospodarske eksperimente so delali tudi v večini drugih evropskih držav.
Skoraj povsod so gospodarski krogi pod zaščito oblasti nastopili proti socialnim pridobitvam delavstva in brezposelnim podporam ter se je skušalo brezposelnost zmanjšati z uvajanjem raznih javnih del, za katere je prispevala gotov znesek država, večino denarja pa se je skušalo zbrati z novimi davki in prostovoljnimi dajatvami. Da se povzdigne domača industrija, so se države zapirale s carinskimi zidovi in valutnimi odredbami, da se onemogoči konkurenco inozemstva, kar je imelo sicer tu in tam za posledico gotovo oživlje-nje, vendar ni doprineslo nič k rešitvi krize, ker je na drugi strani za to nastal še večji zastoj.
Iz posameznih držav so v letu
1933 vsled teh eksperimentov prihajala poročila o velikem zmanjšanju staleža brezposelnih. Istočasno pa so iz drugih držav, zlasti onih, kjer se je doslej pokazal najjačji odpor proti krizi, — iz Francije in Belgije — začela prihajati slabša poročila. Vendar če presojamo ta poročila vsestransko, zamoremo ugotoviti, da se je brezposelnost v mednarodnem merilu zmanjšala ter da število brezposelnih polagoma nazaduje. To dejstvo pa ne dokazuje, da se je gospodarsko stanje zboljšalo, ker ta »uspeh« na polju odstranjevanja nezaposlenosti se je pokazal le vsled tega, ker se je istočasno poslabšal socialni položaj delavstva. Delavstvo je pač prišlo v večjem številu v tovarne in našlo tam zaposlitev, vendar skupni dohodki vsega delavstva kljub zaposlitvi tiso-čev novih delavcev ne presegajo dohodkov prejšnjega staleža delavcev, ker se jim je reduciralo i plače i socialne pridobitve.
Kakšni so izgledi v letu 1934?
Ali bo leto 1934 prineslo boljše uspehe pri reševanju krize, ali bo prineslo delavstvu socialne pridobitve, dvignilo kupno moč širokih delavskih mas, ali pa se bo tudi v letu
1934 nadaljevalo v posameznih državah z dosedanjo taktiko reševanja samega sebe, ki zamore imeti za posledico le nadaljnje propadanje vseh?
Tu bodo odločale velike države. Nemčija in Amerika sta uvedli vsaka svoj način reševanja krize. V Ameriki pričakujejo rešitev in vidijo izhod v razvrednotenju vrednosti dolarja, ki naj ponovno odpre amerikanski industriji svetovni trg ter omogoči zaposlitev milijonov brezposelnih. V Nemčiji pa upajo, da bodo na kakršenkoli način odstranili carinske zidove in kontingentiranje, ki jim zapira dohod do svetovnih trgov. To svoje upanje opirajo zlasti na pritisk, ki ga kot največja država dolžnica za-morejo izvajati na države upnice.
Pa tudi iz daljnega vzhoda se je vmešal mogočen faktor v svetovne gospodarske prilike. Vedno bolj se občuti na svetovnem trgu pojav Japonske, ki se je skoraj neopaženo razvila iz države, ki je preje v glavnem producirala riž, v mogočno industrijsko državo z vsemi pogoji, da za-more konkurirati na svetovnem trgu. Ona se opira na naravnost nemogoče nizek življenjski standard in istočasno na najmodernejši produkcijski aparat ter zamore vreči na svetovni trg mase najcenejših produktov, ki najuspešneje konkurirajo vsem ostalim industrijam.
Obstoji velika nevarnost, da bo tudi v letu 1934 delavstvo plačevalo račun gospodarske krize, posledice
Stran 2
—  ti':;,.-------------------------------- I
1
racionalizacije, carinskih omejitev ter gospodarshih eksperimentov, ki jih podvzemajo zlasti države, ki so industrijske velesile, vsaka za sebe hoteč z rešitvijo krize doma uničiti vse svoje nasprotnike in konkurente ter si zasigurati neomejeno oblast na svetovnem trgu.
Če bo hotelo delavstvo preprečiti nadaljnje poslabšanje položaja in odvrniti posledice gospodarske krize, se bo moralo v letu 1934 še tesneje in še odločneje združiti, kot se je združevalo doslej, ker le v enotni mednarodni organizaciji bo zamoglo nuditi, odpor proti nameram posedujočih slojev ter nastopiti za svojo končno osvoboditev.
Ustavitev obrata v Strojnih tovarnah in livarnah
Strojne tovarne in livarne so te dni odpovedale vsem delavcem in v treh tednih bodo popolnoma ustavile obrat, če ne pride v tem času do novih naročil. V oficielnem sporočilu o odpovedi delavcem se pravi, da so sicer Strojne tovarne in livarne delale že več časa v skrčenem obsegu, da pa do popolne ustavitve obrata kljub silnemu znižanju zasebnih naročil ne bi prišlo, če bi država efektuirala svoja naročila, Ta pa se kar neprestano zavlačujejo in čeprav je ministrski svet že v avgustu 1933 sklenil, da naroči pri Strojnih tovarnah in livarnah 200 Hardyjevih zavor, vendar do podpisa pogodbe še ni prišlo. Tudi naročilo 43 motornih brizgaln še ni efektuirano, pa čeprav je bila licitacija že 10. oktobra 1933 in so bile Strojne tovarne na tej licitaciji najcenejša domača tvrdka. A licitacija še ni potrjena in Strojne livarne zato še niso prejele naročila.
Težko zadene vso našo javnost vest o ustavitvi obrata v Strojnih tovarnah in livarnah. S kakšnim ponosom je naša javnost sprejela svoje dni ustanovitev tega velikega podjetja, ki je nastalo iz združitve treh velikih, dveh tujih in enega domačega, v veliko industrijsko podjetje, za katerega so bili v mladi in agrarni Jugoslaviji vsi pogoji za najlepši pro-cvit. Vsako od teh treh osnovnih podjetij je bilo na glasu po izvrstni kakovosti svojega dela, vsako teh podjetij je imelo vse pogoje, da še izpopolni svojo produkcijo in da prične izdelovati še nove izdelke. In nekaj časa so tudi Strojne tovarne in livarne lepo uspevale in na velesejmih so razkazovale izdelke, ki so zgovorno pričali o napredku naše industrije.
In sedaj naj delo v Strojnih tovarnah popolnoma preneha. Kar sram nas mora biti pred Nemci, da smo tako zapravili lepo dedščino, ki smo jo kupili po preobratu. A še bolj
Volitve obratnih zaupnikov povsod v vseh tovarnah in obratih pričajo, da se delavstvo zaveda samega sebe. Povsod zmagujejo rdeče glasovnice, povsod se pojavlja naS trden, samozavesten, discipliniran, organiziran Ml.
Zahtevamo odpravo bednostnega fonda, ker ga moramo plačevati, a nima brezposelno ročno in kvalificirano delavstvo nič od njega.
težko nam gre v glavo, da mora podjetje ustaviti obrat, ker se ne efek-tuirajo naročila iz Beograda. Lastnica Strojnih tovarn in livarn, ki je beograjska banka, bo pač imela toliko vpliva, da bi mogla doseči efektuira-nje teh naročil. Saj so ta naročila potrebna, saj ni to nobena miloščina in če ta naročila ne bodo izvedle Strojne tovarne in livarne, bo pač treba potrebne izdelke naročiti zunaj!
Toda zakaj ne bi izdelovali doma tega, kar moremo doma narediti? Vse si prizadeva, da se zboljša trgovinska bilanca, ko pa je možnost tu, da se to zboljšanje izvrši, pa se to ne stori. A posledica tega postopanja ni le, da po nepotrebnem dajemo v tujino denar, ki nam ga primanjkuje na vseh koncih in krajih, temveč da izgubljajo tudi ljudje zaslužek in kruh. Zopet se bo povečala brezposelnost, zopet bo zmanjšana kupna moč prebivalstva, zopet, bo manj zaslužka v trgovini in obrtu, kajti ena gospodarska panoga je odvisna od druge.
Če pogledamo podrobne statistike
našega uvoza, potem vidimo, da je med glavnimi postavkami uvoz strojev in aparatov. Že davno bi morali gledati na to, da to postavko znižamo in da se tudi v tem pogledu polagoma osamosvojimo od tujine. V Ljubljani pa poleg tega imamo veliko podjetje, ki more izdelovati najraznovrst-nejše stroje, a to podjetje naj sedaj stoji, namesto da bi bilo kar v zadregi vsled preobilice naročil.
Na vsak način bi zato treba bilo preprečiti, da se ustavi obrat v Strojnih tovarnah in livarnah! Že sklenjena državna naročila naj se izvrše, obenem pa naj se preišče, zakaj se ta naročila še niso izvršila.
Tako piše »Trgovski list« in mi te njegove besede ponavljamo in jih povdarjamo.
Povsod samo primojdušanje o nacionalizmu,	na
gospodarskem polju pa sama tujina in sam »kšeft«. Strojne tovarne in livarne ne smejo ustaviti dela in država naj efektuira svoja naročila in še da nova.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani
kd oblastni odbor U. R. S. S. J.
sklicuje na podlagi sklepa seje z dne 11. januarja 1934 in na podlagi statuta URSSJ in njegovega pravilnika za Oblastne odbore za 18. marca 1934 svojo
OBLASTNO KONFERENCO
s sledečim dnevnnim redom:
1. Otvoritev konference:
a) Konstituiranje konference,
b) Volitev verifikacijske komisije,
c) Volitev komisij za poedine točke
dnevnega reda.
2. Poročila:
a) tajnika,
b) blagajnika,
c) finančne kontrole.
3. Gospodarska politika in položaj delavstva. Referenta Filip Uratnik in Jurij Arh.
4. Socialna zakonodaja. Referenti: France Svetek, Lovro Jakomin, Franc Šober in Rado Čelešnik.
5. Volitev novega odbora in linačne kontrole.
6. Razno.
Konferenca se bo vršila dne 18. marca 1934 ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Pravico delegiranja na to konferenco imajo v smislu statuta in pravilnika URSSJ:
a) Krajevni Medstrokovni odbori URSSJ na področju Strokovne komisije;
b) Krajevni odbori (podružnice) Strokovni komisiji priključenih organizacij iz onih krajev, koder še ne obstojajo Krajevni medstrokovni odbori;
c) strokovne organizacije, ki so priključene URSSJ in
d) zastopniki centralne uprave URSSJ in njegovih oblastnih odborov.
Glasovalno pravico na konferenci imajo samo delegati, navedeni pod a) in b) Ti delegati se imajo delegirati po sledečem ključu: Do 100 članov enega delegata, na vsakih nadaljnjih 100 članov pa še enega delegata.
Število članstva, na podlagi katerega se ima določiti delegate, se ugotavlja na podlagi povprečno vplačani kvoti za zadnjih 12 mesecev pred sklicanjem konference (t. j. za razdobje od 1. jan. 1933 do 31. dec. 1933).
Delegacijske stroške nosijo na podlagi statuta in pravilnika URSSJ
JANEZ SAMOJOV:
Očka,	pripoved
pravljico
(Konec)
Tako so nastajali iz tisočetisočerih, ki jih je štela dežela pod Gammasi-Byzom, imenovanem Mi, štiridesetštirideseteri majhni Jazi. In glej, čeprav velika dežela, ki jo je obsevalo sonce od vzhoda do zahoda in v kateri je živelo brezskrbno tisočetisočerih, tako razkosana ni mogla zadostiti vsem, ki so hoteli tudi svoj del. Mnogi iz njih niso mogli vzeti koščka, pa bodisi še tako majhnega, ker že ničesar več ni bilo, ko so prišli na vrsto. Ostali so brez vsega in brez imena.
Zgodilo pa se je, da so tisti štiridesetštiride-seti, ki so nosili ime Jaz, spregovorili brezimenim grešno besedo:
»Žal nam je vas vseh, ki ste brez imena. Ali kaj hočemo. Pomagati vam hočemo, če ^hočete. Glejte, dela imamo mnogo. Pridite in delajte. Nagradili vas bomo s kruhom.«
In tako, sinček, se je zgodilo, da moramo mi vsi, ki smo brez imena, ker nimamo svojine, za maloštevilne Jaze ustvarjati dobrine, da lahko po-
sedimo v hladnih sobicah, pri dveh svečkah in treh krompirjih.«
Sinček je stisnil glavico ljubeče k očetu m zaupljivo, otroško vprašal:
»In bo vedno tako, očka?«
Očka, dninar, je pobožal sinčka po laseh. Ganutje je bilo v njegovem grlu. Iz oči mu je sijal topel žarek očetovske ljubezni. Glas njegov pa je bil, dasi rahel in tih, podoben zveneči trobenti: »Nič ni trajnega na svetu, Tonček!« — Kakor je umrl, ker je osivel, kralj Gam-masi-Byz, z imenom Mi, tako bo osivel tudi kralj Jaz in vsi drugi Jazi. Zakaj nič ni večnega na svetu in preživelo umira. Naša dolžnost pa je, da pomagamo, da preživela reč predolgo ne ovira bodočnosti. In ko se to zgodi, umre tudi svetovalec vseh Jazov, čokati, potuhnjeni Mamon. Pokopali jih bodo tisočetisočeri, ki jih bodo preživeli, kakor se spodobi. In tedaj, sinček moj, bo zapisana nova postava, kjer bo zopet vse vseh in vsakega iz
vseh. M i bo zopet zakraljeval.
♦
Tiho sta plapolala plamenčka na mizi in preganjala somrak. Sinček in očka pa sta sedela zamišljena in mislila na pravljico, v kateri bo zakraljeval Mi. In obema je bilo v srcu in v prsih, čeprav je v sobici ležal hlad, čudovito svečano in čudovita samozavest ju je objemala.
one organizacije in ustanove, ki jih delegirajo.
Oblastni konferenci smejo stav-Ijati svoje predloge v smislu statuta in pravilnika URSSJ vse priključene organizacije, Krajevni Medstrokovni odbori in bo konferenca razpravljala samo o onih predlogih, ki bodo do 1. marca 1934 dostavljeni Strokovni komisiji.
V	Ljubljani, dne 13. januarja 1934.
Predsednik: Franc Jernejčič, s. r. Tajnik: Joža Golmajer, s. r.
Grmijo gore
»Tisti, ki te mogočne besede, stavke in odstavke čita in ne misli, kdo jih piše in kdo je tisti, ki razlaga tisto pisanje, pristopa z zanosom v te »bojevne«, »revolucionarne« vrste . . .
»Zakaj ti tako pišejo? Zakaj tega in tako ne piše »Delavec«, »Delavska Politika«, »Svoboda«?
(Odlomek iz uvodnega članka, ki je bil v »Delavcu« v novoletni številki, ki je izšla 10. januarja 1934 pod naslovom »Na nova pota«. Či-tajte še enkrat tisti članek v 1. št, »Delavca« iz 1. 1934).
Grmeči meteorji nacionalističnih skupin v vsaki številki bobnajo mogočne besede, da bi se kamen zre-volucioniral, kaj še le delovni sloji vseh vrst, če bi ničesar ne mislili in vse verjeli, kakor so verjeli pred hitlerjevsko revolucijo nemški delovni sloji njegovi raznovrstni časopisni ka-nonadi.
Ne moremo si kaj, da bi ne vzeli iz zadnjega »Pohoda« (20. jan. 1934) te-le lepo sestavljene in napisane besede iz članka »Cvetlični dan«.:
»če si kapitalist in uživaš vse dobrine, ki ti jih more nuditi tvoj kapital, nastopaj za socializacijo človeške družbe in gospodarstva! Če zaposluješ tujce, nastopaj kot gromovnik proti zapostavljanju domačih tako sposobnih, a žal brezposelnih delavnih sil! Če plačuješ delavstvo, da ne more niti živeti niti umreti, vstani in zahtevaj, da dobi delavec boljšo plačo pri drugih! In če nisi nacionalist, kliči na ves glas »Živela Jugoslavija, živelo državno in narodno edinstvo«, pa si takoj legitimiran, da se vsedeš na sodni stol in sodiš drugim! Ne pozabi pa na privlačne »šlagerje« in na neko tajinstvenost, ki te mora obdajati. — Ne govori naravnost, marveč namiguj na razne zveze in pokrovitelje, ki jih seveda kot diskreten diplomat ne smeš naznačiti direktno, pa vendar vsaj toliko, da se jih lahko ugane!«
In še to:
»Ubogi naš nacionalizem! Revež je postal moderen in vsak ga hoče nositi za klobukom ali v gumbnici. Cvetlični dan jugoslovanskega nacionalizma! Saj že ne moreš drugače, kot da si ga nabaviš in natakneš tudi ti, tako se vsaj znebiš sitnih prodajalcev, ki se zalete v tebe na vsakem oglu. Da pa sj ga ni treba nabaviti in si prihraniš izdatek, pojdi, ponujaj, priporočaj in prodajaj ga drugim ti sam! To te nič ne stane, postaneš pa pravi, požrtvovalni nacionalist, ki ima pravico do splošnega občudovanja in priznanja, ^ seveda pa tudi pravico razlagati vsebino tega nesrečnega nacionalizma in presojati, kdo je in kdo ni, kdo je pravi in nepravi, kdo je boljši in slabši nacionalist! Ni čuda, če se danes nihče več ne spozna, v katero vrsto spada, ali je ali ni, ali je dober ali slab, ali je pravi ali pa nepravi Jugoslovan. Ni čuda, če smo zbegani, si medsebojno ne zaupamo in se drug drugemu odtujuiemo, mesto da bi se približevali in spajali v močno celoto.«
Stavek, ki bi ga tudi mi radi zapisali v »Delavcu«, ali . . .
Vendar, prečitajte še enkrat uvodnik v »Delavcu« od 10. januarja 1934.
Deseti brat, najpopularnejši slovenski romart Josipa Jurčiča, ie izšel sedaj kot odrski roman za ljudske odre v priredbi Ferda Delaka. Dobi se samo v založbi »Naš oder«, Ljubljana, Gajeva ul. 8. To odersko delo, ki bo gotovo šlo po vseh ljudskih odrih je izdano tiskano kot rokopis, namreč vsak oder, ki hoče delo vpri-zoriti, piše po 15 izvodov knjig in dobi potrdilo, da je prost vsehi avtorskih tantijem. 15 izvodov stane Din 300.—. Delavski odri »Svobode« pa plačajo samo 250.— Din, in so ravnotako prosti vseh tantijem.
Nad 65 tisoč vajencev En vajenk v Jugoslaviji
Pred novim davkom na zaslužke
Z novim državnim proračunom se namerava uvesti nov enoodstoten davek na zaslužke. Dohodke te nove obremenitve delavcev in nameščencev bi. porabljala vlada kot fond za razne socialne potrebe.
Delavstvo in nameščenstvo je pa že sedaj ogromno obdavčeno z državnimi direktnimi in indirektnimi ter socialnimi davščinami, da bi bilo novo breme samo silno poslabšanje njega socialnih razmer. Pripomniti je treba, da so delavci in nameščenci tudi sicer težko prizadeti po krizi. Njih plače se reducirajo na minimum, vrhu tega pa morajo prav pogostoma vzdrževati nezaposlene svojce in tovariše, ker ti do kakih javnih dajatev nimajo pravice. Meščanska »dobrodelnost«, kakor priznavajo meščan-
f®
.ski listi sami (Zagreb), je tako minimalna, da odpada tovariška in so-rodniška dolžnost vedno le na delavce in nameščence. Zavarovanja za brezposelne ni, javna skrb pa daleko ni zadostno urejena.
Naše načelno stališče, ki je v današnjih razmerah še bolj utemeljeno, je, da se v teh razmerah more in sme v take namene obdavčiti le posest in dobički kapitala, oziroma kapitalistične rentnike. Tam se še dobe sredstva. Vsako drugačno obdavčenje bo pa povečalo sedanje hude socialne rane.
Narodno skupščino opozarjamo, da upošteva razmere in ima pred očmi državljane delavskega stanu in novi davek naloži tistim, ki ga še lahko plačajo.
Središnji urad za zavarovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu je objavil za mesec september 1933 sledeče podatke o zaposlenosti delavstva v Jugoslaviji, in sicer:
V L razredu do Din 8.— dnevnega zaslužka 65.701 (12.12 odst.), to so sami vajenci;
v II. do Vil. razredu od Din 8.— do	Din	24.—	dnevnega	zaslužka
237.583 (43.83 odst.);
v VIII. do IX. razredu od Din 24.— do	Din	34.—	dnevnega	zaslužka
97.380 (17.96 odst.J;
v X. do XI. razredu od Din 34.— do	Din	48.—	dnevnega	zaslužka
64.399 (11.88 odst.);
v XII. razredu preko Din 48.— dnevnega zaslužka 77.011 (14.21 od stotek); skupaj 542.074 delavcev in delavk.
Od zgornje tabele odpade na OUZD v Ljubljani za Dravsko banovino v istem mesecu septembru tega leta sledeče število zaposlenega delavstva. Za I. razred so samo vajenci in vajenke in tudi v nadaljnjih razredih od II. do VII. je veliko število vajencev raznih strok; tako grafičnih, stavbinskih (sezonski poklici), katerih pa danes ne moremo navesti, ker nimamo podatkov.
V I. razredu do Din 8— dnevnega zaslužka 8.377 (10.60 odst.), od ten 2.146 žensk;
v II. do VII. razredu od Din 8.— do	Din	24.—	dnevnega	zaslužka
31.096 (39.37 odst.), od teh 17.996 žensk *
v VIII. do IX. razredu od Din 24.— do	Din	34.—	dnevnega	zaslužkS
19.468 (24.65 odst.), od teh 6.031 žensk;
v X.	do XI.	razredu od	Din 34.—
do	Din	48.—	dnevnega	zaslužka
12.172 (15.41 odst.), od teh 2.328 žensk *
v XII. razredu preko Din 48.— dnevnega zaslužka 7.872 (9.97 odst.), od teh 609 žensk; skupaj 78.985 delavcev in delavk, od teh 29.110 žensk.
Iz teh številk posnemamo, da gre pri nas v Jugoslaviji ne morebiti za nekaj tisoč vajencev, temveč nad 12 odstotkov vseh zavarovancev je samo vajencev zaposlenih in za vse te obstoja že nad poldrugo leto novi
obrtni zakon in kaj porečete, da še danes niso vajenci deležni § 294, ki pravi, da mora imetnik obrta zaposlovati vajence in vajenke po preteku učne dobe še najmanj 3 mesece v svojem obrtu. Prejemati pa morajo vajenci(ke) v tem času najmanj ono plačo, katero imajo pomočniki(ce)-začetniki v tistih strokah obrti, oziroma vsaj približno toliko. To je zelo važno za starše in varuhe vajencev. Obenem pa moramo opozoriti tudi na dejstvo, da se dogaja večinoma pri vseh vajencih in posebno pri vajenkah, da so takoj odpuščeni iz službe, ko poteče učna doba vajencev in vajenk. Za take slučaje pa predpisuje obrtni zakon odškodnine; ta pravica do odškodnine pa zastara že v teku 6 mesecev po prestanku učnega razmerja. Vajenec ali starši morajo pred potekom 6 mesecev odškodnino uveljaviti s tožbo pred razsodiščem, oziroma rednim sodiščem, dokler ne bo razsodišča. Sam opomin ne zadošča za odškodnino. Vsled kratkega roka za tožbe opozarjamo vse, kateri so se izučili od meseca junija tega leta dalje do sedaj, pa so bili takoj odpuščeni ali pred potekom trimesečne zaposlitve po prestanku učne dobe. Vsi ti še lahko zahtevajo odškodnino pri obrtnem sodišču. Iz-Izvrše pa to lahko strokovne organizacije potom toženčevega pooblastila pri sodišču ali pa direktno pri imetniku (mojstru) obrta za poravnavo odškodnine.	I.	B.
TAKO SE RUSIJA SMEJE
je naslov knjigi, ki jo je spisal znameniti ruski pisatelj Mihail Zoščenko, prevedel pa Ivan Vuk ter je pravkar izšla. Knjiga obsega 200 strani, je zelo lepa ter stane broširana Din 14.—, lepo vezana pa Din 28.—. Naroča se pri upravi »Delavca« v Ljubljani, Denar lahko pošljete tudi v znamkah. — Istotam se dobiva lepa povest Ivana Vuka: »V znamenju Halleyeve repatice«. Stane broširana Din 6.—, vezana Din 16.—.
Obljubili so neomajno zvestobo organizaciji, za katero se bodo vedno žrtvovali.
Volitve same pa so dokazale, da smo že na tej poti.
ZAHVALA.
Podpisani se najlepše zahvaljujem vsemu delavstvu tovarne verig, ki mi je darovalo za časa moje težke bolezni 235 Din.
Še enkrat vsem najlepša hvala!
Lesce, dne 10. januarja 1934.
Ferdinand Tonejc.
RUDARJI.
Ali ni to poniževalno!
Danes, v dobi vseobčih zmešnjav in prevratov v človeških možganih, se tudi mnogo sliši in čita o propadu socialnega čuvstvovanja človeka na-pram človeku. Pred vojno je na primer delavec, zaposlen pri tem ali onem poslu, bil pod nadzorstvom delodajalca ali njegovega namestnika. Ta se ni veliko zanimal za njega, predvsem če je imel delavec delo v akordu. Ako je delal na gospodski dnini, tu se mu je že sicer bolj na prste gledalo, vendar pa v veliki večini slučajev ni vpil paznik nad delavcem, češ, delaj — delaj, temveč ga je tu in tam opozoril na to in ono. Poleg tega je bila akordna tarifa vedno taka, da je delavec pri samo malo dobri volji prišel na svojo plačo. Isto je bilo tudi na gospodski dnini. Torej objektivno presojeno: predvojno dobo je bil paznik v glavnem zato tu, da je nadzoroval delo, kako se vrši in je bila višina storitve bolj odvisna od volje delavca, kakor pa od strahu pred paznikom.
Tako je bilo nekdaj. Danes pa, ko živimo v prosvitljeni dobi civilizacije dvajsetega stoletja, je pa to čisto drugače. Prejšnji človek-delavec se je spremenil v žival-delavca, prejšnji njegov paznik-človek se je pa spremenil naravnost v srednjeveškega grajskega biriča.
Če se to kje dogaja, potem se to v najdrastičnejši luči dogaja ravno v naši rudarski industriji. Ne vemo, če je sploh s peresom mogoče opisati vso tragikomedijo, ki se dan za dnem vrši globoko pod zemljo med našimi rudarji in njih priganjači, pazniki in inženjerji. Ves delovni tempo in mezdni sistem sta po današnjih načelih kapitalističnega gospodarstva urejena tako, da so iz človeka-delavca in paznika nastali si dve sovražni živali, ki se neprestano grizeta. A tisti pa, ki si je ta sistem izmislil, se z dobičkapolnimi žepi zadovoljno posmehuje obema.
Vzemimo konkreten primer: Pri rudniku dela večina delavstva v akordu. Vodstvo rudnika je že davno preračunalo, koliko smejo znašati produkcijski stroški na eno tono premoga, da bo nje prodajna vrednost še prinesla toliko in toliko dobička. To je vse tako dobro izračunano, da se mora delavec že skoro ubiti pri akordnem delu, če hoče kaj zaslužiti.
Kar naenkrat se pa gospodom delničarjem zazdi, da je še režija predraga. Vrše se ravnateljske konference, »pogrunta« se načrt in na rudnik pride ukaz, za toliko in toliko dinarjev se mora zopet produkcijske stroške znižati. Zopet se vrše konference na obratih. Sklep je, pokoriti se in že planejo pazniki, inženjerji in drugi v jamo za rudarji od odkopa do odkopa. Dajte, dajte, to-
liko huntov morate dati! Mi smo predragi. Če ne bomo režijo pocenili, se bo rudnik ustavil, ali pa: pri prihodnji redukciji pridete tisti, ki boste premalo storili, vsi na listo. To je vsakodnevna jamska molitev.
Rudarji pa, že itak potrebni zaslužka, se ženejo kot živina; zdaj pa še strah pred redukcijo, to ga popolnoma otopi. In navsezadnje se pa zgodi še čudež, da se akordne postavke na videz niso čisto nič spremenile, a rudarji pa kljub povečani storitvi vedno manj zaslužijo. Ja, že niti svoje gospodske dnine več ne dosežejo.
To se najboljše vidi, ko se izdajo zaslužni izkazi. Kar se že v jami — pri prevzemu storitve — ne prepirajo za izvršeno storitev — se potem v pisarnah nadaljuje, tako da bi moralo vsakega dostojnega človeka postati sram, če vse to gleda in sliši. Kaj, kako ste mogli računati, da smo pri tem težkem delu zaslužili komaj 34 Din na šiht, zakaj niste upoštevali trdine, mokrine, zamude časa in drugih storjenih del, se izgovarja kopač, ko stoji pred svojim inženjerjem-obratovodjem. »Kaj pa hočete več,« mu ta nazaj zabrusi. »Premalo ste storili, niste bili dovolj pridni, si vas bomo že zapomnili.« Tako se vrši ta prepir sem in tja, da je končno le primoran g. inženjer, da vzame svinčnik in računa tako, kakor bi v potu svojega obraza iz lastnega žepa izluščil toliko, da ga še vsaj na gospodsko dnino spravi.
Tako gresta narazen delavec in njegov predstojnik. Prvi s stisnjenimi pestmi v žepu, češ, toliko sem se mučil za teh par dinarjev; vrag naj vzame vse skupaj. Inženjer pa zopet zabavlja po svoje čez te požrešne kna-pe in si misli: vam bom že pomagal. Drugi dan v jami pa zopet stara pesem: delajte, polnite, vozite, molčite, mi rabimo premog; kar boste zaslužili, to vam bodo izplačali in niti pare več. Ko gre proč, pa si misli, kje jim bo še pristrigel, samo da se režija zniža in on pride v boljšo luč pri gospodih. Rudar pa za njim kolne, da bi vse enkrat zasulo. In dva so-vražnika-človeka sta se razšla, da se pri prihodnjem svidenju še grše spogledata.
To je vsakdanja tragikomedija naših rudarjev. Ali se sme še potem to delo imenovati: Delu čast? Ne, to ni več častno delo, ker je največje ponižanje za delavca, da mora za svoj zaslužek še prosjačiti, na drugi strani je pa stopil inteligent-inženjer daleč iz svojega kroga navzdol, da mora opravljati posel barantača. Mi vprašamo oba: Zakaj je to? Odgovoriti bi morala: Zato, ker je predvsem drugi pozabil, da je delavec tudi človek. In oba pa, da sta eden drugemu potrebna!
Zabukovca
Odbor Zveze rudarjev Jugoslavije, podružnica Zabukovca, je na svoji seji dne
14.	januarja t. 1. med drugim sklenil, da naj vsak član ZRJ točno skrbi, da redno plačuje svoje organizacijske prispevke, da s tem ščiti samega sebe in svojo organizacijo.
Prispevke pobirajo razen blagajnika s. Cestnik Mihe, tudi podblagajniki ss. KoSak Fr., Judec Fr. in Vipotnik Albin, kateri so vsak čas na razpolago, da ustrežejo željam članstva.
Pozivajo se tudi vsi člani, da redno vsake tri mesece izroče imenovanim svoje članske izkaznice v pregled in kontrolo. Plačane znamke se morajo v določenem času žigosati s podružničnim žigom.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Jesenice.
Savezni svet, ki je zasedal dne 17. t. m. in članski sestanek 19. t. m. sta razpravljala o najaktualnejših vprašanjih, tako predvsem radi Dobrave, kjer je bilo dne 13. t. m. od-ipovedano delo vsem delavcem in delavkam tamošnje tovarne in potem dne 16. t. m. za 37 profesionistov in kvalificiranih delavcev odpoved preklicana, med katerimi je pa samo en	obratni	zaupnik, kljub	temu, da	jih
je bilo	dose da j	5. Zaupniki	so	poročali,	kaj
so dosedaj radi tega ukrenili, dasiravno je ravnatelj tovarne g. dr. Samodyji odklonil posredovanje organizacije. Obvestili so sresko načelstvo v Radovljici, zaprosili Inšpekcijo dela, naj razpiše takoj razpravo, da se ugotovi vzrok odpovedi, ker, kakor navaja tovarna v svojem razglasu, da je nastalo	pomanjkanje dela,	ne	more držati,
ker se	je dan	preje izjavil	g.	ravnatelj	na-
pram glavnemu zaupniku, da je zaključil večja naročila in dia se bo še delalo. Zaupniki ugotavljajo, da je pri vsej stvari tudi precej strankarska zadeva in bodo posebno temu posvetili vso .pažnjo.
Dalje poročajo o zadnji razpravi pri KID, če se ti razgovori in pregovori še morejo tako imenovati, da se je skušalo vneisti v točko »Splošne določbe« še razne korekture, ki naj bi vezale predvsem pogodbo^z obrtnim zakonom, katere je ipa zastopnik podjetja odklonil, obljubil pa je, da bo to podjetje tudi pismeno sporočilo. Ta dopis je organizacija tuidi .prejela, vendar se na njega vsebino, kakor tudi na onega, ki ga je prejelo delavstvo oddelka fine pločevine v valjarnici na Javorniku, ki je želelo postaviti en temelj svojim plačam, še povrnemo. V tem oddelku se dogajajo zelo čudne stvari od gg. »specialnih inštruktorjev«, ki so priSli iz Nemčije učiti naše valjarje valjati lino pločevino, ki so pa morali kmalu ugotoviti, da jim nimajo pokazati nič novega. — Obdržati se pa hočejo za vsako ceno, in sicer z raznim nagajanjem ter z drugimi takimi stvarmi onemogočati sposobnosti naših valjarjev. Tudi o tem, kakor o njihovi splošni kulturi, bomo še 'govorili 1er pregledali njihove legitimacije in dovolila, do kdaj še ...
Članski sestanek je pa imel tudi nalogo, da informira članstvo o vseh predpripravah za volitve obratnih zaupnikov, ki so se vr-
šile dne 20. t. m. In kakšen pomen imaijo za nas te volitve. Vsi govorniki soi dokazovali, da bo rezultat volitev odločno vplival na vse navedeno ter ida mora biti močan klic vsem prizadetim do tu in ne dalje.
Sestanka se je udeležil tudi oblastni tajnik s. Leskovšek, kateri je v izčrpnem referatu poročal o splošnem' stanju kovinarjev v Dravski banovini; dalje, da se je mudil pretekle dni v Beogradu, kjer se ga je opozarjalo, da se pripravlja obnovitev dela v Zenici, ki pa naj postane konkurenčna v svojih produktih Jesenicam. Zato bo treba o tem mnogo brige in povedati merodajnim faktorjem, da je v naši državi še mnogo produktov, katere nujno potrebujemo, ne izdelavama jih pa sami in smo navezani na uvoz; izdeluje naj se torej take produkte, ne pa take, katere se že izdeluje. Opozarja dalje in s številkami dokazuje, da je v naši državi v zadnjih 'desetih letih naraslo prebivalstvo za dva milijona, katere je treba zaposliti in jim dati kruha. Imamo samo prijavljenih brezposelnih nad 150.000. Kje pa je vse kmečko delavstvo, ki se ne vodi v nikaki evidenci? Vse to delavstvo je zrelo za fašizem, ki se pojavlja v tako lepih oblikah pri naših sosedih. Pa tudi pri nas imamo že ljudi, ki imajo mnogo apetita po njem. Zato j-e treba brezpogojno disciplino in pokorščino organizaciji, ker edina marksistična fronitia je postavljena pred zgodovinsko nalogo, da ustavi ta val fašizma, ki se močno razvija ter ohrani delavstvu pridobljene pravice. Prijavilo se je še več sodrugov k besedi, kateri so podčrtavali velik pomen volitev, prikazovali zelo kričeče slike iz obratov in tudi naše gospodarske zadruge; njih predstavniki že morajo okušati za svoje energično in pošteno delo razne šikane, da, celo zaporne kazni. Članstvo se je enoglasno in z navdušenostjo izjavilo, da se Javornik kakor tudi Sava solidarizirat'’ 7 delavstvom na Dobravi, da ga bo podpiralo z vsemi močmi in da zna veljati tamošnja odpoved za vse tri tovarne ter da bo odgovorilo na vse, kar je na sestanku slišalo, z edino primernim odgovorom: vsi rdeče glasovnice. To bo odgovor, ki bo povedal vsem, kateri ga bodo hoteli ali pa ga bodo morali razumeti. Ne 'damo si kratiti svojih pravic, hočemo biti enakopravni državljani, za katere naj veljajo isti zakoni. Borili se bomo, da bo naše težko in odgovorno delo pošteno plačano. Fašizem se pri nas lahko razvije samo preko naših teles.
Sodru$i!
KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ
Delavska pekama Mirko Mia, UuMlana
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
Sodražice!
TELEFON 31-71.
»RDEČE ROŽE«, drama iz delavskega življenja, ki jo je spisal svo-bodaš sodrug Moškrič, bodo vprizo-rili v nedeljo, dne 4. februarja 1934 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. — Gostoval bo delavski oder dobrunjske »Svobode«. Drama »Rdeče rože« je lepa slika življenja, nehanja in borb delavstva v industriji. Ne zamudite in pridite na to predstavo! Vstopnice po 8, 6 in 4 Din; stojišča 1 Dih.
Poziva se tudi vse člane, da pridobijo vsaj enega novega člana. Naša razredna organizacija mora biti stoodstotna, da bo tako naj skupni »MI« tudi nekaj veljal in zalegel. Sodrugi, časi so kritični. Če vam je za boljšo bodočnost, ne strašite se solidarnosti. Zato vsi na plan s parolo: vsi v organizacijo Zveze rudarjev Jugoslavije, ki je edina na razredni borbeni poti in katera edina ima resno voljo, boriti se za zboljšanje rudarskega položaja. Marx je izrekel evangeljske besede: Rešitev proletariata je v proletariatu samem.
Na vas je torej ležeče, kako dolgo vas bo še bičal današnji kapitalistični družabni red.
Naj živi razredna zavest delavcev!
Naj živi razredna organizacija!
Proč z izkoriščajočim kapitalizmom!
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE.
SPREJEM SPLOŠNE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE V INTERNACIONALO.
»Mitteilungen«, glasilo internacionalnega saveza tovarniških delavcev v svoji 65. številki poroča:
Splošna delavska zveza (opči radnički savez Jugoslavije) v Zagrebu, je bila po sklepu izvršnega odbora Internacionale s takojšnjo pravomočnostjo izključena iz Internacionale, ker je več let kršila sklepe svoje državne centrale URSSJ v Beogradu.
Ko se je po večkratnem poskusu pokazalo, da je sploh nemogoče doseči mimo rešitev teh sporov, je Internacionala obvestila vse v poštev prihajajoče profesionalne Internacionale, da tudi one izključijo iz svoje srede Opči radnički savez Jugoslavije.
Del članstva tega Opčega radničkega saveza Jugoslavije je pa ostal zvest pokretu in si je ustvaril svoj savez, ki se je potem včlanil k državni centrali, to je v Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije, ki je včlanjen v Internacionali.
TA SAVEZ SE IMENUJE SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE.
Ima svoj sedež v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.
Skupno število članstva znaša okrog 1500: razdeljeno je na 18 podružnic v Dravski banovini, eno v Srbiji in eno v Dalmaciji. 300 steklarskih delavcev se je pridružilo steklarski Internacionali; ostanek 1200 članov \e pristopilo naši Internacionali. — Savez ima okoli 300 članov v kemični industriji, 240 v kameni in cementni industriji in približno 125 članov v papirni industriji. Predsednik zve7.e je s. Koman Ivan, zvezni tajnik pa s. Jakomin Lovro.
Steklarji in brezposelnost.
Steklarsko delavstvo vseh podjetij Zje-dinjenih tvornic stakla v Hrastniku, Sv, Križu iti Rogaški Slatini je ponovno pahnjeno z januarjem v 'brezposelnost in s tem v največjo bedo. Meščansko časopisje, kakor »Slovenec«, »Jutro« in tudi »Slovenski Narod« pišejo o tem obširno. Izrabljajo to kot senzacijo. Nihče pa ne predlaga nikakih konkretnih predlogov ali načrtov, kako bedniemu delavstvu in njihovim družinam pomagati. Vedno je prepuščeno vse le njihovi strokovni organizaciji. Vedo tudi poročati, da išče neki podjetnik iz Egipta mlade in sposobne delavne moči. Res je, da je steklarskih delavcev, ker je premalo dela, začasno odveč. Če pa bi se merodajni čini-telii brigali za ureditev notranjih gospodarskih razmer, nebi bilo potreba iskati našemu delavstvu kruha in zaslužka drugod, Pozivamo vse, zlasti pa one, ki vedo veliko povedati o steklarski bedi. da najdejo tudi način, kako podpreti stradajoče delavce in njih družine in naj jih ne 'gonijo v Egipt in dragam, nego zaposle doma v Jugoslaviji.
Iz podružnice Paračin.
Naša podružnica v Paračimu je imela
15.	jan-uarja svoj prvi redni občni zbor. Predsednik sodr. Kolbert je otvoril občni zbor, pozdravil vse navzoče in predložil naslednji dnevni red: 1. Poročilo delegatov iz steklarske konference v Rogaški Slatini. 2. Poročilo začasnega odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Poročilo o konferenci v Rogaški Slatini, ki .se je vršila 26. decembra 1933, sta podala sodr. Kolbert Rihard in Ivan Mastnak. Prečitan je bil zapisnik te konference in je bilo poročilo po kratki debati sprejeto z odobravanjem na inanje. Začasni odbor je .podal svoje poročilo o dosedanjem delovanju. Navzoči člani
so vzeli poročilo z 'odobravanjem na znanje in izrekli odboru priznanje za njegovo delo. Za tem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Kolbert Rihard, podpredsednik Wa-nek Franc, tajnik Mastnak Ivan, blagajnik Hauer Aleksander, namestnik blagajnika Kolbert Johan. Odbor: Blaži Jožef, Saletelj Jožef, Stefanovič Boško, Melcer Johan, namestniki: Melcer Edvard, Veit Rudi, Petrovič Nikola, Dimič Milan, pregledniki: Šuster Ernst, Veber Anton, Kolbert Josip ml. Pri raznem se je razpravljalo o težkem položaju steklarskega delavstva, ki je postalo 13. januarja ponovno brezposelno. Tovarna v Para činu je stala že prejšnje leto 9 mesecev in sicer od 3. oktobra 1931 do ,9. julija 1932. Od tega časa naprej pa se je samo delno obratovalo. Delavstvo je do skrajnosti izčrpano in zadolženo. Vodstvo podružnice je radi nevzdržnih razmer pri lastniku tovarne posredovalo. Pri razprayi je .zastopal podjetje šef Srbske tovarne stakla v Paračinu gosp, Kerbič. Zastopniki delavcev so povsem upravičeno zahtevali od podjetja, da vse potrebno povzame za preživljanje brezposelnih in njihovih družin in da se plače, ki so za mesec in pol v zaostanku, takoj izplačajo. Zastopnik podjetja se je izgovarjal, da radi denarnih težkoč ne bo mogoče izdajati podpor v gotovini, pač pa bo naba/vila tovarna delavstvu življenjske potrebščine. Delavstvo je na to zahtevalo, da se podvzamejo na merodajnih mestih potrebni koraki, da se preiščejo vzroki krize v steklarski industriji, kajti čudno je, da v naši državi, ki ima 14 milijonov prebivalcev in je samo 5 tovarn za steklo, ni mogoče izdelkov komzumirati. V Čehoslovaški je 80 tovarn stekla, pa kriza skoro ne zajeda tako zelo, kakor pri nas.
S. Wanek je kot delegat Delavske zbornice podal poročilo o prvi skupščini, ki se je vršila 16. decembra v Beogradu. Njegovo poročilo je bilo vzeto na znanje. Predsedbik je ob zaključku občnega zbora pozval navzoče, da se vsi disciplinirano in složno združijo v svoji strokovni organizaciji, katera je steklarskemu delavstvu v teh težkih časih edina opora.
Težak položaj kemičnega delavstva v Mostah
Delavstvo kemične tovarne v Mostah vodi že par let akcijo za ureditev službenega in plačilnega razmerja s kolektivno pogodbo. Dne 4. oktobra 1933 se je potom Inšpekcije dela vršila razprava v podjetju. Dogovorjeno je bilo, da se najkasneje v dveh mesecih končnoveljavno službeno in ostalo razmerje s pogodbo uredi. Od tega so potekli že trije meseci, vendar do ureditve zadev še ni prišlo. Organizacija je ponovno zahtevala razpravo. Dne 14. januarja je imelo delavstvo zborovanje, na katerem je bila sprejeta naslednja resolucija:
Delavstvo tovarne v Mostah, zbrano na svojem zborovanju dne 14. januarja 1934, po temeljiti razpravi ugotavlja:
1. Delovni pogoji, službeno razmerje, kakor plače se od strani obratnega vodstva stalno poslabšujejo.
2. Vpeljan je nezaslišan priganjaški sistem. Delavstvo se preoblaga s pretežkim delom, ki ga ne more izvrševati, zato ■pa se mu grozi s kaznijo in odpustom. (Ponovni taki primeri pri dovažanju boksita.)
Na avtoklavih pri nedeljskih šihtih, ko mlin ne obratuje, so delavci radi pre-male zasedbe (z delavci) preobteženi z delom. Nujno je pri tem delu za nedeljske šihte dodeliti še po enega delavca. Dogodili so se primeri, da delavci radi izčrpanosti omedlevajo in so morali priti pomagati k temu' delu delavci iz drugih oddelkov.
Pri oddelku blatovozcev je prav tako za nedeljsko delo dodeliti še enega delavca, ker se mora ob nedeljah izvršiti isto delo kakor ob delavnikih.
3. Delavstvu se ponovno znižujejo plače. Posebno so prizadeti delavci pri galunu in novi polilni peči. Plača se samo Din 3.50 na uro, nalaga pa vedno več dela in odgovornosti. To težko in odgovorno delo je treba plačati z vsaj, Pin, 5,-1- na uro.
4. Delavstvu se nalagajo protizakonito previsoko odmerjene kazni. Pogodili so se primeri, ko je bil delavec kaznovan z Din 80.—, dasi pravi obrtni ,zakon, da kazni ne smejo biti nikdar večje od ene tretjine povprečnega dnevnega zaslužka.
Pri tem pa si dovoljuje obratovodja, delavstvo psovati s takimi izrazi, dia jih na tem mestu ne moremo navesti.
5. Podjetje sprejema nazaj v delo ne-oženjene in upokojence, ki imajo več pokojnine, kakor delavec povprečno zasluži, na drugi strani pa se poročeni z družinami odklanjajo.
6. Opaža se, da se v zadnjem času dela zopet za zalogo, radi česar fei se moglo sklepati, da se namerava obratovanje ustaviti. Ako se to namerava, zahteva delavstvo, da podjetje vsaj en mesec pred ustavitvijo obrata obvesti o tem bansko upravo, Delavsko zbornico in obratna zaupnika, da se preiščejo vzroki in da se že pred ustavitvijo obrata ukrene vse potre'bno za podpiranje in preživljanje brezposelnih in njihovih družin.
Spodaj podpisano delavstvo zahteva, da se gori navedeni nedostatki čimprej odstranijo in se končno še skliče razprava, ki naj službeno in vse ostalo delovno
in plačilno razmerje uredi s kolektivno pogodbo.
Vodstvo podjetja se naproša, da čim-tprej na naslov starejšine delavskih obratnih zaupnikov pošlje pismeni odgovor.
Gornjo resolucijo je podpisalo skoraj vse delavstvo tovarne. Ko so obratni zaupniki predložili vodstvu podjetja gornje zahteve, se pri istem ni našlo razumevanja. Podjetje je izjavilo: kdor ni zadovoljen, lahko gre. Delavstvo je čisto razumljivo silno razburjeno. Dne 20. t. M. se je zglasila v Delavski zbornici deputacija delavstva in prosila za intervencijo, ker je treba zadevo nujno urediti. Dne 21. t. m, sa je vršil ponovni sestanek vsega delavstva. Delavstvo je na sestanku ponovno in solidarno zahtevalo ureditev svojega težkega položaja. — Mislimo, da je že skrajni čas, da podjetje uvidi potre'bo, da službeno razmerje z delavstvom uredi in preneha z izigravanjem delavstva.
OBLAČILNI DELAVCI.
VABILO
na IV. redni občni zbor Stavbene in gospodarske zadruge »KROJAŠKI DOM«, r. z. z o. z. v Ljubljani, kateri se vrši v ponedeljek, dne 26. februarja 1934 ob 19. (7.) uri zvečer v zadružnih prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitev: a) enega Člana načelstva, b) enega člana nadzorstva.
5. Razno.
OPOMBA: § 15. pravil pravi: Ako občni zbor v določenem času ni sklepčen, se more vršiti drugi uro pozneje.
Poživljajo se vsi zadružniki, da se občnega zbora točno in sigurno udeleže.
NAČELSTVO.
BRIVCI.
Kongres organiziranih brivskih pomočnikov in pomočnic Potek in sklepi drugega kongresa v Zagrebu.
Dne 14. januarja t. 1. je zasedal v Zagrebu drugi redni kongres Zveze ibrivskih in lasničarskih pomočnikov in pomočnic. Udeležilo se ga je lepo število delegatov iz Zagreba, Banjaluke, Celja, Čakovca, Karlovca, Ljubljane, Maribora, Celja, Novega Sada, Osjeka, Sušako, Siska, Subotice in Viin-kovcev. Predsedoval je kongresu s. R. Kincl.
O delu zveze v preteklih treh letih je poročal s, Franjo Bainc. Člani so bili težko prizadeti vsled neprestano naraščajoče brezposelnosti, redukcije plač in poslabšanja drugih delovnih pogojev.
Zveza šteje 15 podružnic s skupno 510 člani, od teh jih je čez polovico v samem Zagrebu. Tu je delovanje organizacije tudi najbolj aktivno. Neprestano se vrše sestanki, predavanja, vodijo se akcije za ureditev delovnega časa, za sklenitev delovnih pogodb, za uvedbo higijene v delavnicah itd. Razen tega vrši zagrebška podružnica tudi kulturno delo. Organizirala je mandoliniste, izletniško grupo, šahovsko, nogometno in diletantsko sekcijo.
Namestbeni odsek je v treh letih posredoval delo 410 članom.
O zveznih financah je poročal s. Koro-tej in Prohaska. Poročilo je bilo soglasno odobreno.
S.	Knez je kot delegat iz Maribora načel vprašanje formiranja podzvez. Sklenjeno je bilo, da se bodo podzveze osnovale na središčih banovin in sicer s precejšnjim samostojnim delokrogom.
Kongres je sprejel več resolucij. Najvažnejše so zahteve po zakonitem maksimiranju delovnika (kti je danes ponekod še 12 do 14 ur dolg) in uvedbi nedeljskega počitka, Nadalje je zahteval kongres strogo izvrševanje higijenskih predpisov v brivnicah, omejitev sprejemanja vajencev tako, da bo en vajenec prišel na najmanj tri pomočnike; vsak vajenec pa bi moral imeti vsaj dva razreda srednje šole.
Na kongresu je bil izvoljen novi odbor zveze s predsednikom s. Mesičem Nikolom na čelu; tajnik je Banič Franc, blagajnik Ko-ro.tej Franc. Maribor je zastopan po s. Knezu, Ljubljana po Ivanu Adamu in Celje po Kuhnu J. — Kongres je uspešno dovršil svoje delo.
Kultura.
»Snaga«, socijalistički časopis, izlazi svakog mjeseca u Sarajevu (pošt. pret. 181). Pretplata 30 Din godišnje. — Sadržaj januar-skog broja: Jova Jakšič, Za samostalnu politiku radničke klase; Sreten Jakšič, Javno mišljenje i socijalno osiguranje; Milica Du-rič-Topalovič, Socijalistički kulturni pokret; Vsevolod Tumin. Maksim Gorki, a ne Bunin!; Bogdan Krekič, Temelj marksizma; Horvat Drago, Dva nadena pisma; Ivan Vuk, Jekovac; M. G. Bolčanski. Prvi snijeg (pe-sma); Petko Petkovič, Zgrtač (pesma); Pri-vredno politički pregled: Kongres Socijal-demokratske partije Jugoslavije, Fašisti u radničkoj ustanovi; Kulturni pregled: Ernst Toller: Moskva, Now-York, Madrid; V. Ko-larev: O maloj radnici u velikoj fabrici; S. Zweig: Freid-psihoanaliza; W. Reich: Dija-lektički materijalizam i psihoanaliza; 30-go-dišnjica rada grafičara; Turizam: Potvrdena izmena pravila »P. p.«; Vesti: Ispravak, Kon-
V	SOBOTO, DNE 27. JANUARJA točno ob 20. uri se bo,-v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani vršil IV. (XXIII.) DELAVSKI PROSVETNI VEČER »SVOBODE« IN »ZARJE« kot ponovitev
Cankarjevega večera.
Spored b6 izpolnjen, lepši in pestrejši:
Godba »Zarja« bo zaigrala pod taktirko kapelnika Danila Ce-y rarja nove skladbe, posebno njegovo pravkar napisano skladbo »Venček ruskih narodnih pesmi« in Škorpikovo »Vzbujenje duhov«. Delavski oder in govorilni zbor »Svobode« bo dal nekaj pomembnih prizorov iz Cankarjevih dram ter recitacije iz »Erotike« v režiji svobodaša Iv. Skuka. — Citraški zbor bo zaigral več lepih pesmi pod vodstvom svobodaša Marin-šeka. — Že iz radionastopov poznani umetnik na harmoniki Alojz Kralj, mizarski pomočnik, bo zaigral venček narodnih pesmi in druge skladbe. — Skladatelj Ciril Pregelj, pevovodja zbora celjske »Svobode«, bo spremljal na klavirju solistko Francko Kerševani-Puhr. Pela bo njegove skladbe iz Cankarjeve »Erotike«, »Iz lepih čascv« in novo za ta večer komponirano »Dunajski večeri«. Delavsko pevsko društvo »Cankar« bo pod taktirko Krista Perka zapelo več lepih delavskih in narodnih pesmi.
Vzemite vstopnice že sedaj. Dobe se v Delavski zbornici (Strokovna komisija) po 3, 2 in 1 Din.
gres raidničkih kulturnih i sportskih dru-štava, Predavanje u Sarajevu, Zemaljski izlet na Triglav.	.
Književna kovačnica, ki je začela izhajati v Zagrebu, prinaša zanimive članke in črtice ter je vsebinsko bogata. Naroča se: Zagreb, Trg Kralja Petra 11. Stane za pol leta 30 Din.
»Galerija« najboljših fotografskih umetnin vsega sveta je mesečnik, ki >je začel izhajati pred nekaj meseci. Izšle so že 4 številke. Urednik je znani fotoamater Otokar Hrazdira v Ivancu. Krasna je to revija z odličnimi reprodukcijami v folio-formatu. 3. številka n. pr. ima kar 20 celostranskih fo-tograifij najrazličnejših mojstrov iz Čehoslo-vaške, Belgije, Francije, Nemčije, Avstrije, Anglije, Nizozemske, Danske, Poljske, Madžarske in Italije in celo iz Indije. Vsaka številka prinaša vsaj po eno delo slovenskega umetnika in ima 3. številka delo ljubljanskega Maksa Gilbe »Na delo«. Tudi tekst je odličen. Ta krasen mesečnik internacionalne umetnostne fotografije je tudi obenem prva publikacija, kjer smo Jugoslovani v isti vrsti z drugimi kulturnimi narodi.
Naročnina, stane 180 Din na leto, kar je za tako luksuzno opremo poceni. Naroča se pri uredniku Otokarju Hrazdiri v Ivancu (Hrv. Zagorje). »Galerijo« so vsi svetovni listi postavili na prvo mesto med vsemi fotografskimi časopisi sveta.
Rafael Salmič
urar In zlatar
Celje (Narodni dom).
v
Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina, jedilno orodje, razne poročne prstane, birmska in krstna darila v veliki izbiri vseh vrst.
Vse po naj nižjih cenah. •
Vršim tudi popravila vseh vrst.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.