PROSYETA mmmhhmmmmmi Uredniški la upravalškl »restart: »•57 South Lawndala Aro. Office of Publleatle*: MOT South Lawndala Ava. Telephon«. Rockwell 4004 cijsko politiko v Nemčiji Kritiziral je gen Clayja, ker je naklonjen na, cijskim kriminalcem. Ameriški davkoplače-valci plačujejo zmote Newark. N. J.—Henry A. Wallace, predsedniški kandidat no ve progresivne stranke, je na tu kajšnjem shodu zadnjo nedeljo žigosal generala Luciusa Clayja in vso ameriško okupacijsko politiko v Nemčiji. Clayja si je privoščil radi tega, "ker obeta, da bo izpustil v svet fašistične kriminalne rablje ,sedaj v službi Wall Streeta in Pentagon Build inga (ameriškega generalnega štaba)." Wallace je dejal, da se je general Clay, ameriški vojaški go-verner v Nemčiji, nedavno vrnil v Ameriko ne samo zato, da dobi dodatna veletransportna letala za zalaganje Berlina, marveč tudi zato, "da zagovarja pred ameriško javnostjo največjo nacijsko morilko Ise Koch." Ilse Koch se je med vojno proslavila s svojim sadizmom v no-torični nacijski človeški klavnici Dachauu, kjer si je kot "gospodinja", odnoano žena taboriščnega poveljnika dala napraviti svetilniške senčnike in druge "namizne krasote" iz lepih tetoviranih kož nacijskih žrtev. Uganjala je tudi druge bestijal-nosti med konfiniranimi Žrtvami. Ker je bila ob času obravnave noseča, je bila obaojena le na dosmrtno ječo, d as i je po mne- nju sodišča zaslužila smrtno ka zen. Oeneraf Ctay je to nacijsko sadistično zločinko pred nekaj dne vi pomiloštil na štiri leta zapora ■ - . i Simpatične stavke v Franciji se širijo Vlad» bo skušala do-biti premog iz Amerike na račun druge-. ga uvoza Parts.—Splošna rudarska stav ka v Franciji se nadaljuje v pravcu vojne med vlado in de lavstvom. Ob koncu tedna je prišlo v več krajih do sporadič-nih spopadov med štrajkarji in vojaštvom. V spopadih zadnjih dni so bili trije stavkarji ustreljeni, čez 200 pa je bilo ranjenih. V industrijskem okrožju Eti enne v srednji Franciji je bila za pondeljek oklicana splošna 24-urna protestna stavka. Na to stavko je bilo pozvano vse delavstvo, tudi vladni uslužbenci. V par rudarskih mestih so stavkarji napravili tudi poulične barikade iz pouličnih vozov m razdrtih prog. Vojaštvo v več krajih oblega otavkarje, ki so se za barikad irali v rove in rovska poslopja. V nekaterih obleganih rovih so se majnarji podali in odšli domov. Rudarska unija je apelirala na vse pristaniščne delavce, naj ne razkladajo premoga, ki prihaja iz Amerike in Anglije. Temu apelu so se takoj odzvali pristaniški delavci v Dunkerqueu, Ca-laisu in Rouvenu, v Havri in St. Nazaireu pa ao zagrozili s slično akcijo. Zato je vlada odredila, naj ladje odpeljejo premog v Antwerp, od tam pa bo poslan v Francijo po železnici. Med železničarji ae Je takoj pričela agitacija za dlmpatično stavko. Ker ima Francija premoga le še za tri tedne, ae je vlada odločila za večja naročila ameriškega premoga. Obenem je za ključila. da bo radi tega dra stično znižala uvoz živeža, petroleja in nekaterih drugih dobav. Francoska produkcija premoga je znašala nekaj čez milijon ton na dan. Tudi ko pride do zaključka stavke, bo vzelo več. tednov, predno bo produkcija premoga zopet normalna. in ima biti prosta prihodnje leto. Ker je ta afera povzročila veliko kritike, je general ob svo jem zadnjem obisku v Washing tonu pral tudi tq svojo akcijo in dejal, da proti lise Kochovi ni bilo "dovolj dokazov". Na drugi strani je ameriški tožilec rekel, da je bilo proti Ajej toliko do-kazilnega materiala, da se ni upal vsega predložiti sodišču. Dejal je tudi, da je lise Kochova na podlagi predloženega obtožil-nega materiala zaslužila ne samo dosmrtno ječo, marveč smrtno kazen. Proti Clayjevi pomilostitvi je ogorčeno protestiral. General Clay je na svojem zadnjem obisku dobil dovoljenje od predsednika Trumana, da si nabavi nadaljnjih 66 veletrans-portnih letal za zalaganje Berlina. Ta letala je dobil z rekvizi-cijo deloma od armade, deloma od privatnih letalskih družb. I Wallace je dejal na tem shodu v Newarku, da "bodo ta letala stala ameriške davkoplačevalce dodatnih $100 milijonov na leto —poleg $200 milijonov, kolikor nas je do zdaj stalo zalaganje Berlina." . Obe akciji: izpuščanje nacijskih kriminalcev in zalaganje Berlina po zraku "se vjemata z načrtom za vzpostavitev nemškega nacizma," je rekel Wal-ae* '^Zagovarjanje nemških kriminalcev po generalu Clayju upravičeno dviga proteste s strani vseh ljudi, ki so trpeH radi nacizma—kakor tudi s strani Američanov, ki imajo oči, da vidijo in srce, da čutijo. ' "Kadar jih general Clay izpusti in aagoyarja njih okrvavljeni rekord, to pomeni, da ima zanje še več umazanega dela." O berlinskem " "airliftu" je Wallace dejal, da pomeni, "da bomo to zimo zopet najbrže imeli pomanjkanje kurlvnega olja. Z» Berlinčane pomeni še več strahu pred vojno, še več zapiranja tovarn in pomanjkanja premoga to zimo. "S tem 'airliftom' si bodo morda oprali roke oni, ki so zavozili vso okupacijsko politiko v Nem čiji, /a ameriško ljudstvo pa po meni, da Je vojna nevarnost več ja ko kdaj prej," je rekel Wallace. Domače vesti ZASEDANJE Pekarsk* delavci Nov grob ▼ Ohlu Salem,- O —Dne 19. okt. je u mrl Marko Kostellc, član društva 476 SNPJ od 1923. Rodom je bil Hrvat, star 64 let. V Pitts burghu zapušča brata, v starem kraju pa tudi brata in sestro. Nov grob v Pennl Bridgeville, Pa.—Po dolgi bo lezni je umrl Martin Gruden, član društva 295 SNPJ, star 64 let, doma s Primorskega. Zapu šča družino, kateri društvo izreka soialje. V bolnišnici Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary oe nahaja'rojak Mer-kanič iz Phillipsa, Wis., kakor tudi Frank Maček, farmar blizu Eveletha. On je bolan na obeh očeh in ga žena pridno obiskuje. Ed Lesar se je po dveh mesecih vrnil lz bolnišnice na svoj dom v Ely. Oblak • Chicago.—Glavni urad SNPJ so zadnje dni obiskali. Agnes GoriŠek, Anna Potočnik, Josephine Pohar, Mary Bizjak, Mary Zokal, Jennie Martinjak, Mary Zevnik, George Verdebar, Anna 3ular, Josephine Majcen, Caroline Hrovat, vsi iz La Salla, 111., Anna Stor iz Oglesbyja, mrs. V. Trdin, Katie Kopach, Jennie Krultz in mrs. A. Remenih iz Peruva, 111., dalje Aügust in Lydia Platt, Anton in Mary Fatur, Mary Rant, Mary Jurca, .Louis in Jennie Urban, Frances Kapel in Jopephine Cregorich, vsi iz Detroitf. Ti Detrottčani so igrali na nedeljski priredbi Progre sivnih Slovenk, Lasalčani in La-salčanke pa so prišle na igro. Na igri, ki je zelo uspešno izpadla, Vojne ne bo Rim. — Italijanski ministrski predsednik DeGasperi Je zadnjo soboto dejal, da ga je George Marshall, ameriški državni taj nlk zagotovil, da sedanji kon flikt med Vzhodom ln zapadom "najbrže ne privede do vojaške akcije." MaVshall je konferirol z DeGasperijem zadnji teden, ko se je nahajal v Rimu. Razpravljala sta ba'je o ameriškem pritisku. da se Italija vključi v za-padno vojaško zvezo. Tej akciji nasprotujejo italijanski levičarji. Avtne neereče Chicagu Chicago.—Ob koncu zadnjega tedna je bilo v Chicagu In bliž nji okolici ubitih v avtnih nesrečah sedem oeeb, devet pa ranjenih. Med ranjenimi so tudi trije otroci. St. Louie pričel delati nov moet St Louis. Mo—To mesto je pričelo graditi nov moet preko reke Miseteotppt Stal bo $10,-000,000 m bo mestna last To bo deseti most preko Mlaeiaeip pija v St Louiau. jih je bil» tudi precej iz Wau kegana in Ml1waukeeja. DruAlnaka tragedija Daviš, W. Va.—V tej naaelbi-ni je 18. okt. prišlo do družinske tragedije. Louis Gruden je ustrelil svojo ženo in nato še samega sebe. Oba sta bila člana društva 29 SNPJ na bližnjem Thomasu, prej pa sta bila člana društva 217 na Daviesu, on od 1921, ona od 1923. On je bil star 69 let, v Ameriki 43 let in po po klicu tesar. Ona pa je bila stara 61 let, v Ameriki 42 let. Za pustila sta šest odraslih otrok, dva sinova in štiri hčere. PARLAMENTA VEČJEGA POMENA Vroča* debate o podržavljen ju jeklarske industrije PLEMSTVO IN POMF V PARADI London. 25. okt.—Zadnje zase danje sedanjega britskega parla menta pred splošnimi volitvami, ki se je začelo danes, se je od prlo z velikim starodavnim pom-pom. Zasedanje j« odprl kralj Jurij VI z govorom, ki so mu ga pripravili vladni' ministri. Paradniki so se vozili v staromodnih kočijah, našemljeni v starokopitne uniforme in čelade ter drugo podobno ropotijo. Kralj JujiJ si je na glavo posadil staro angleško krono in v rokah je držal kraljevo žezlo, Prvič po desetih letih je kralj imel krono na glavi, V paradi so prednjačili stari lordi in plemenitaši, okrancljani z raznimi našivi in ogrnjeni v škrlatne plašče. Kraljevski go-gor, ki ga samo prečita, kar so drugi napisali, predstavlja sta rodavno formalnoat, v bistvu pa vsebuje program, ki ga «vlada predloži parlamentu v sprejetje. Po govoru kralja Jurija se je začela vroča debata, ki je za sedanjo delavsko vlado največjega pomena. Največjega pomena je zato, ker vlada predlaga, da se podtžavi jeklarska industrija in da jo vlada obratuje kot svoj monopol. Pričakuje se, da se bo debata o tem predlogu dolgo vlekla, več tednov ali celo mesecev, kajti konservativni člani parlamenta bodo odločno nastopili proti zasegi jeklarske industrije. Britska delavska vlada je že dolgo pripravljala program za podržavljenje jeklarske industrije, sedaj pa je zadevo prinesla pred parlament. Zagovorniki privatne lastnine se bodo trdo držali starega načina, ampak vlada ima v parlamentu večino, zato se pričakuje, da bo končno izvedla svoj program. Angleška delavska vlada je izdala poseben pamflet, v katerem v Chicagu zastavkali Prizadete so vse večje pekarske družbe Chicago. — Zadnjo nedeljo se je čikaška pekarska industrija znašla v objemu stavke, ki je prišla "nepričakovano". Člani pekarske unije ADF so zadnjo soboto zvečer sklenili, da imajo dovolj zavlačevanja v mezdnih pogajanjih in se odločili za stav ko, s katero so takoj pričeli. Po godba je potekla v začetku septembra ln pogajanja za skleni te v nove so v teku že tri me sece brez vsakega rezultata. V stavko je stopilo okrog 1500 pekarskih delavcev 4n prizadete so vse večje pekarske družbe, deset po številu. Njih pekarne producirajo 60 do 70 odstotkov kruha in peciva za čikaški trg. Manjše pekarne niso prizadete. Pekarski delavci zahtevajo 21'; zvišanje plače, bossi so jim pa ponudili devet do 13 centov na uro. Na pogajanjih zadnjo nedeljo sq jim primaknili dva centa več, toda predstavniki unije se s tem niso zadovoljili. Mezdnih pogajanj ae je v nedeljo udeležil tudi župatj Ken-nelly. Prizadete po stavki tudi niso velike verižne trgovine — Na tional, A & P ln Kroger, ki ima jo svoje pekarne. Unija pravi, da bo skrbela, da v bolnišnicah ne bo manjkalo kruha radi stavke. Vladni delavski odbor zopet oplazil unije Masno piketiranje postavil izven zakona in podvrgel "odgovornosti" za piketna nasilja vse unije, krajevne in matične ostro napada kapitaliste, ker ol grmadijo ogromne profile na račun ljudstva. Britski Jeklarska industrija predstavlja glavni steber kapitalističnega sistema. Zadnje mesece se je produkcija jekla dvignila zato, ker so de lavci in tehniki napeli vse sile, da se proizvodnja poveča. Boj za podržavljenje jeklarske industrije bo srdit, kajti dobički so izredno veliki, zato se bodo toriji borili na vse kriplje, da ostane v privatnih rokah. Vlada dobro ve, da Jeklarski magneti kontrolirajo velik del britskega življenja, zato Je prišel čas, da se podržavi. Washlngton.—Vladni delavski 6dbor, ki izvaja Taft Hartleyev zakon, je zadnji dni ifd*l enega najvažnejših odlokov, katerega bo občutila vsaka unija. Na eni strani je postavil Izven zakona vsako masno piketiranje, na dru gi je pa odločil, da je vsaka med-narodna unija soodgovorna za dejanja svojih članov v času stavke kake krajevne unije, ako Je navzoč njen predstavnik. S tem odlokom Je vladni odbor zelo razširil Taft-Hartleyev zaton ln mu napravil nove zobe. Pred zakonom unije zadnjih sto et niso bile odgovorne za dejanja svojih članov, marveč Je bil odgovoren vsak posameznik. Po tem odloku pa Je ta odgovornost razširjena tudi na vsako krajev no in na vsako mednarodno ali matično unijo. Odbor, ki sestoji iz petih čla< nov, je bil soglasen v tem, da se ta odgovornost—finančna in ka ženska—raztegne tudi na kra ovne unije. Večina treh glasov e šla še korak dalj in odločila, da se ta odgovornost raztegne tudi na vsako mednarodno unijo, ako sodeluje v stavki svoje rü) Potreba velike moli«, da delavci pometeje s kongresnlkl ki efcege Taft Harlleyevega se kons ao volili aa spreletje protldelsv Ameriško vmešavanje v Franciji Preprečila je vstop komunistov v novo t frahcosko vlado j Parlo. (Poroča Frederlck Kuh —Vpliv ameriške vlade Je preprečil vključitev komunistov v novo francosko vlado. To vest so potrdili razni zanesljivi viri, katerim so znane mahinaclje a meriške zunanje politike. Načrt, da se vključijo komu nistl v reorganizirano francosko vlado, je predložil Vlneent Au riol, predsednik francoske repu bilke. Amerika ni odprlo na oprotovala temu načrtu, kajti to bi bilo vmešavanje v notranje zadeve Francije. Namesto tega pa so ameriške oblasti dale razumeti, da vstop komunistov v francosko vlado bi rezultlral V tem, da bi Amerika lakoj ustavila pomoč Franciji na podlagi Marshallovega načrta. Predsednik Aurlol ln drugI vladni predstavniki ao bili in formirani o ameriškem pritisku, nakar ao svoj načrt takoj umaknili. Razume se, da so ta dej stva znana le peščici vladnih or ganov in ameriška vlada jih bi vsekakor zanikala, "Ampak z gotovostjo se ve," piše poročevalec Frederlck Kuh, "da ta dejstva bazirajo na izjavah franco skih voditeljev, ki so Jim dobro znana " Kduard Herrlot, predsednik francoske skupščine, je podprl Auriola, da vstopijo komunisti v koalicijsko vlado, četudi bi dobili le (Mslrejene pozicije Ameriške vlada je bil (udi proti temu koraku, Z gotovostjo se lehko trdi, da francoski komunisti ne bi sprejeli nobene pozicije v sedanji francoski vladi, ker bi morali nositi soodgovornost *e polom francoske notranje politike, rte da bi imeli moč pri odločanju smernic. V tem jim je prišla ne pomoč, Četudi nehote, ameriške vlada s svojim vplivom, da se komunisti ne vključijo v novo vlado Pred enim letom je bila ame riške vlada "mi sla" napram ge neralu Charlesu de Geullu, v o-diteju frencoske fašistične reakcije Njeno stellšce se je sedej spremenilo v toliko, da smatra De t «su I Is kot "logičnega vodi telia" francoske republike. krajevne unije ali unij s tem, da stavkarjem pomaga njen organizator ali zastopnik, S tem-odlokom je delavaki od-bor definiral, kaj je "unfair la-bor practlce" ali "nedopustna de lavaka praksa" ali dejanje. Sicer Taft-Hartleyev zakon kar mrgoli teh definicij o "nedopustnih" de lavskih dejanjih, loda je bil v očeh "delavskega" odbora še po manjkljlv in mu je zdaj dodal še svoje restrikclje ln prepovedi. S to svojo Interpretacijo zako na je zdaj proglasil ia nedopust-' no in kaznivo vsako piketiranje, ki "ovira vhod v tovarno". Prav tako je proglasil za nedopustno In kaznjivo, ako stavkarji na primer alede skebom bodisi peš ali z avtom, enako tudi, če jim gro-ze, "da jih bodo že dobili v roke." "Skeb" jim lahko rečejo in to besedo tudi zabelijo s krepko kletvico. To je namreč v skladu s postavko o "svobodi govora". Toda dalj ne smejo iti in nobe nemu skebu zažugati ali pljuniti vanj. To je že kaznivo, in sicer ne samo ¿a poedinega stavkarja. marveč tudi za njegovo krajev-no unijo in mednarodno organizacijo. Pričakuje se da bodo unije na sodišču kontestiraie ta odlok delavskega odbora. Če bo ta odlok obetal, to je ako bo vsdršan tu 4ktt*> sodišču, tedaj ae bo ameriško delavstvo znašlo tam, kjer je bilo pred več kp sto leti, ko oo bile unije smatrane za sarot-nlške organizacije in skoro vsako dejanje prepove4ano po aodU ščih. ♦ , t, Ruske oblasti svarijo Nemce Akcija proti P vojnim hujskačem Berlin.-Sovjetska vojaška u< prava je zagrozila protikomuiii-stičnim voditeljem v Berlinu z akcijo, ako bodo nadaljevali s hujskanjem proti Rusiji In na vojno, To se tiče oseb, ki imajo pozicije v mestni upravi. bovjetsko svarilo je bilo omenjeno v pismu, ki ga je polkov nik Aleksij Jelisarov, sovjetski pod|>ovrljrtik, pisal Walterju Schrelberju, podnačelnlku meat-nega sveta Schreiber je član nemške desničarske krščanske demokialične srtanke * Polkovnik Jelisarov Je obdolžil voditelje krščanske in soria . listične stranke, da obdržavajo fašistične govore, ki ao milltarl-stlčnega značaja, kar Je kršenje zakonov, sklenjenih na seji zavezniškega sveta za kontrolo Nemčije. Jelisarov zahteva v pismu, da mestni svet takoj ustavi govore, v katerih govorniki hujskajo na vojno Zaeno pravi v pismu, da >o sovjetske oblasti ¿e storile ko-take. da hod<> vojni hujskači postavljeni pred pt svornočne vo jatke predstavnike V pumu je izrecno imenovan Krnat 1 (enter, socialistični mestni odbornik In načelnik trana por teci je Delje OtUi Suhr, so ''lelittkril predsednik mestnega svete, kakor tudi začasni mestni župan Ferdinand Freidensburg ter mestna odbornika Kurt Mat tic k in Franz Neumann. ki sta oba dana socialistične stranke Imenovani so 9 sept govorili oa protikomunističnem shodu v Heiliriu, ko so se pojavili izgredi. nakar je policija streljala na izgradruke. Takrat ao sovjetske oblasti prijele več oaeb In Jih po-štovlle pred sodišč«. PROSVETA cmk Co- Hü m celo lelo. HJi m pol loi» m loo*—tro S HAS. ■ ratest for the United Stoto« (oxoopt Chicogo) mí UM por row, Coácopo i«á Cook County N M p« T*0*. IIIjM por TNi po Soforim^WofcopM dopisov Is l9¿t|*. Rokopisi lltiwrn vNfelM (érUss. pesmi Ud.) m m»« j o pošUjatelju lo v «lučaju, ¿o )o priloMl Advertising rates s« aprssrnsni. Maaosorlpls of and unsolicited article« will mot ko returned. Other «teh m «tories, plays, s «tus. etc.. arlU ho returned to «nn accompanied hy •«!! addremed and «tompod «avelope ar Im sük a PIOIVKTA SIT llk LawadaJe A ra* Chi—»a 99. Mitosis Ponesrečena misija 0 jxtncsreceni Trumanovi "misiji v Moskvo'' je b'Io te dosti komentarja na obeh straneh oceana. Naj ji posvetimo tudi mi ta članek. Vprašanje je važno in ima široke implikačije v zvezi z ameriško zunanjo politiko. Ta degodek predvsem pokazuje, kako malo besede ima predsednik v zunanji politiki, odnosno kako podrejeno vlogo igra v rokah onih, ki isktično nsrekujejo in vodijo smernice dežele. Po ustavi je za zunanjo politiko odgovoren predsednik, ne državni department. Državni department je podrejen predsedniku, kakor so vsi drugi departmenti. Pod Rooseveltom je bilo to resnica, ne pa pod Trumsnom. Roosevelt je s pomočjo svojih svetovalcev sam usmerjal zunanjo politiko in več ali manj držal na vajetih tudi druge departmente. Danes je stvar precej drugačna. Pod Trumanovo administracijo je predsednik isktično podrejen državnemu departmentu in Pentogon Buildingu (glavni stan generalnega štaba), ki faktično narekujeta zunanjo in v veliki meri tudi notranjo politiko. Tru-man je !e njuna apanaža, le njuna lutka. Z njim se igrajo kakor s kakšnim šolarjem ali pastirjem, češ odredi to in to, podpiši to in to, tega in tega ne boš storil! To je bilo zlasti demonstrirano v tej njegovi ponesrečeni misiji. Ampak to ni edini slučaj. Ni čudno, če je eden izmed poljskih delegatov na skupščini Z. N. ujavil, da je Truman ujetnik militaristične klike, ki dominira tudi državni department. Da so Trumana k temu koraku napotili tudi politični motivi v zvezi s predsedn^kimi volitvami, ni nobenega dvoma. Toda rçu drugi strani je povsem možno, da je postal alarmiran nad razpletom mrzle vojne v Parizu, zlasti še v zvezi z berlinsko krizo in da se je tudi radi tega odločil, da na svojo roko pošlje v Moskvo do Stalina predsedniku zveznega vrhovnega sodišča Freda Vin-sons. Ampak je računul brez krčmarja: brez državnega départ-mente in Pentagone- Zato jiipi je general George Marshall kot predstavnik obeh departmentov ta načrt enostavno vêtirai. Kakor poroča J. Alvarez del Vayo v Nationu iz Parizu, sta pri tem imeli prste vmes tudi Francija in Anglija, zlasti še angleški zunanji urud. Del Vayo pravi, da se zlasti tresejo v Londonu ob sami misli, "v kakšnem položuju bi se znušlu Apglija, uko bi nekega dne prišlo do sprave med Ameriko in Kusljo. V visokih diplomatičnth krogih (v Parizu) pripisujejo, da se je Truman premislil in ni poslal Vinsona do Stalina radi energične angleške intervencije. Slična zaskrbljenost je tudi mod Francozi." Da atncrlšku delegacija "popruvi" "slub vtis," ki ga je napravil Truman. s svojo numeravano misijo v Moskvo, se je ameriška delegacija v Parizu po vclirunju te predsednikove poteze vrgla s podvojeno (urijo proti Sovjetski uniji. Vse to, du ubije strah v krogih zajiudnoevrojiNke diplomacije pred možnostjo sporazuma med Ameriko in Husijo! In ta strah se je pojavil vslod tega, ker zappdne evropskeMižave, zlasti Anglija in Francija, slepo slede Ameriki v mrzli vojni proti Rusiji. In slepit Ji slede, ker so skoraj pnmorane, kakor je tudi vzhodna Evropa primorana slepo slediti Husiji. Z drugo besedo: čim dalje giedo }m» poti zgrešene politike, tem dalj jim kaže. Ameriška diplomacija je že tudi /apadno Evropo potisnila na rob prepada, da se trese že ob sami misli, kaj bi se z njo zgodilo v primeri, da pride do pobotanja med Moskvo in W h sh ing tO nom. Nu drugi strani jim je |»u lahko jasno, ako ne pride do sprave med obomu orjakoma, se bo končno pa vsa Evro-pa znušlu v prepudu. v popolnih razvalinah. Del Vayo zaključuje, du je Truman le še poslabšal položaj s to svojo potezo, ker je z njo porušil naduljnji sektor poti med Vzhodom in Zapudom Tu pot je že zelo ozka in grapasta ln pnslab šal je položaj s tem, ker je dosugel ravno nasprotni učinek kakor Je mislil. * Nesitia ¿u Amctiko je, ker ima v Bell hiši človeka, ki uima piedscdrmkih kvalifikacij. Ameriško predsedništvo je postslo najbolj odgovoten in tudi najtežji urad na vsem svetu Amerika je dsnen piva svetovna sila Odgovornost za vso zunanjo politiko je po ustavi koncentrirana v rokah priftUedniks. Ako ima dežela šibkega predsednika, brez globokega političnega znunja in širokega ozadja o svetovnih problemih, kakoi tudi razumnega diplomatu, se zgodi to. kai se ic zgodilo pud Truiiuinom: da predsednik postane le lutka državnega in danes tudi vojnega dcpurlmentu. ki se s njim poljubno igiutu In sicer določajo zunanjo politiko ljudje, ki niso nikomur odgovorni, v slu/bi predvsem mogočnih privatnih interesov /. imperialističnimi cilji in ambicijami« kakor tudi v slu/in militai isticne kaste, ki se je v zadnjih letih razvila v podoben vladajoči lektor kakor so bili J un ker ji pod kajzerjem in Hitlerjem uit pa militaristi na Japonskem pied zadnjo svetovno vojno. Da je tak vladni sistem izredno slab. je lahko jasno vsakemu Amerika se danes vec ue nahaja v stadiju, ko lahko piepušča vso zunanjo politiko eni osebi, to je predsedniku ki je povrhu tudt najbolj obremenjeni človek na svetu Važno besedo v zunanji politiki hi moral vsekakor imeti tudi kongres, sigurno v saj tako veliko kakor jo ima pt<o>ebni tribunal najlrolj i/kušenih iti kvalificiranih svetovalcev predalnika Ta reforma ic relo potrebna, Ce hi kongres imel tak organ s-ktoterim bi s«« predsednik moral posvetovati predno bi storil kak važen korak v zunanji politiki, bi morda ne prišlo do takih rahlttd m do tako zgrešene politike kakor jo danes zasleduje Amerika Potem bi se ne dogajalo to. kakoi se dogaja danes, da predsedniku diktijsta državni |n vojni 'department ki delujeta t oko v roki in vodita deželo v siguren prepad Vabilo na glavno letno sejo "Slovenskega dneva" v zapadni Pennsylvaniji (Govor, ki je imela Mary Prasnikar, 17. okt. na slovenskem radio-programu na oddaji WLOA, Braddock, Pa.) Zopet sem pred vami z važno prošnjo. Danes vas prosim, da vsako društvo in vsak klub izvoli in pošlje svoje zaatopnike na glavno letno sejo "Ameriško slovenskega dneva". Seje se bo vršila peto nedeljo ta mesec, to je dne 31. oktobra ob 2. uri pop. v Slovenskem domu na 57. In Butler st., Pittsburgh, Pa. Glavna letne seja je zelo važna zadeva, ker našs organizacija je velika in rsztrešena po vse} zapadni Pennsylvaniji. Važne je posebno ksr se tiče našegt radio-programa, ki ima veliko1 prijateljev po vseh naselbinah, ki delujejo ?a naš napredek in lepil ugled, ta slogo ln mir med nami. Mnogi so nam poznani, toda treba je, da se bolj spozna-» mo vsi, da si s tem olejiamo delo. In glavna letna seja je najbolj primerna prilika, da se spoznamo in določimo kaj vse nam je potrebno za boljši jprogram. Bratje in sestre! Leto 1948 je Slika kale (od love aa desno) plsalsilja Normana Msllerje, avtorja pepulerne novele "The Nakad and the Dead." Rose. V. Rue-sell. zastopnica učiteljsko unije CIO. In dr. Harlo>w 8hapleya. direktor harvardskega observatorija« Id so se udeležili shoda sa akademsko «vcbedo v New Vocku. Shod jo bil v znak protesta proti odslovi t vam učiteljev zaradi njihovih političnih prepričanj. merlško publiko. Na koncertu nam bo podala vzorec njenega večletnega učenja, za kar je potrošila veliko denarja in časa, da je dosegla tako visoko stop- biio zelo usj>ešno za Slovence v zapadni Pennsylvaniji v kolikor i Njeno ye8e|je do tja je tako se tiče naše skupne organizacije, j neukrotljivo, da čuti, da bo z Z nepričakovano lahkoto smo mij6 in lasbo pomagaia a. yzdrtev.aU stalni radio-program, meriškim SIovencem do večje. ker smo ga složno podpirali in M dft bo H ijo ^ delovali zanj. Naš radio-pro- ,a brBtakQ 2ayest ljubezen> gram Je lepo napredoval, ker smo gledali, de se je preko njega izražalo in propagiralo one stvari, ki so v interesu vseh Slovencev in vsega ameriškega ljudstva. Uapevall smo, ker sino se združili okrog radio-progra-ma, ki je skupna lastnina vseh poštenih Slovencev v naši okolici. Uspevali smo ,ker je naš program nepristranski in na razpolago darskim načrtom nameravajo zgraditi socialistič no držsvo brez nasilne prehodne dobe. Smoter tega načrta Je dalje, ustvariti v Jugoslaviji isto, ksr so si stavi H za cilj nafti ameriški pionirji: življenje, svobodo in iskanje sreče — pospeševanje splošnega blagostanja za vse lju nI. Toda vzltc temu so ameriški žurnalisti in diplomatičnf zastop niki proti temu načrtu in refor mam ter 1 svoje nasprotutvo Iz- Jo v Ameriko (Konec ) Razgledi po stari domovini (Poroča Franjo Aldi iz Ljubljano) POLITIČNI PREGLED Ob resoluciji jugoslovanskega parlamenta in sveta narodov radi protijugoslovanske kampanje Šesto zasedanje jugoslovanske Ljudske skupščine in sveta narodov je poleg važnih odločitev v pogledu gospodarskega načrtovanja in razvoja prikazalo še posebno važno ugotovitev, ki se nanaša na skaljene odnose med državami ljudske demokracije in Jugoslavijo. Na tem zasedanju je bila namreč sprejeta skupna resolucija obeh svetov do protijugoslovanske, kampanje, ki jo vodijo nekateri predstavniki demokratičnih držav proti komunistični stranki in ' njenemu vodstvu. Ljudska skupščina je v' tem sklepu podala izraze enotnega razpoloženja, mišljenja in volje foega jugoslovanskega prebivalstva ter v sedmih točkah izjavila, da so jugoslovanski delovni ljudje danes prav tako neomajno združeni z maršalom Titom in komunistično stranko, kakor so bili v času narodno- parlamenta jasno pribija sledeča dejstva: D proti jugoslovanska \ panj« trdovratno noč« u vati dej »lev in stvarnega stanja; t) proti Jugoslovanska propaganda proti drsavnomu vodatvu tudi n*ce upoštevati In rssnme-H d«)snsk«ga raspološonja delovnih ljudi, ki ao si ■kovali v teku te n«prljataljak« akcij« enotnost, ki m jo š« bolj utrdil*. Ti razlogi, ki sta jih utemeljila jugoslovanski parlament ter svet narodov v skupni resoluciji v pravilni razlagi, so globoko odjeknili v notranje političnem Življenju jugoslovanskih delovnih ljudi, saj so pokazali jasno sliko vsem prijateljskim in zavezniškim narodom in pred vso svetovno demokratično javnostjo o stališču Jugoslavije v odnosu do protijugoslovanske kampanje zadnjih treh mesecev, s Koroški Slovenci za svojo svobodo Desetega oktobra je minilo 28 let, odkar je s "plebiscitom" izvršila legalizacija nasilja, ki ga je vladajoča nemška plast skozi dolga stoletja izvajala nad koroškimi Slovenci. Po plebiscitu 10. oktobra 1920 se je reševalo koroško vpraša- Slovsncov aa »družitev a domovino ne bodo omajala nobene nacistične provokad-Jo. Novi svetil dokasi t* neomajne volj« ao mnogi ljudski tabori, kot n. pr. v GlobaaaicL St. Janšu, Brnclh. ob Vrbakom j «seru Itd« kj«r «o tisoči Slo-vencov terjali svoj« nacionalna in socialne pravic« ter priključitev k JugoalaviJi. Koroško Slovence podpira da-n«a Jugoslavija, ki a« ni odrekla s družitvi Slovenske Koroške a Jugoslavijo. Borbo koroških Slovencev J« podprla tudi Sovjetska sv«sa. ki J« potrdila u-prevtčonoet Jugoslovanskih a*« htev po priključitvi slov«nsk« Koroško. Zato tudi 28. obletnica plebiscita Jača ln krepi njihovo borbenost. osvobodilne borbe. Prav tako so jugoslovanski narodi danes v nJe takole: fronti demokratičnih, protifaši-' Če s« se zbrali koroški Slo- stičnih in protiimperialističnih v«n<* k skromni kulturno-pro držav in sil, kakor so bili med sv*tni prireditvi, so jih nemški domovinsko vojno neomajno ob šovinisti pretepali. Če so hote- strani zaveznikov, ki so se bo- li delati. j* nemški kapitalist rili proti fašističnim osvajalcem kupoval njihovo delovno silo s ter Sovjetske zveze. Jugoslova- suženjsko plačo. C^ so bili le ni so prepričani, da se niso v nu količkaj zahtevni za svoje soci- čemer pregrešili proti globoke- alne pravice, jih je nemški ka-mu in tesnemu prijateljstvu s pitalist pehal v bedo, brezpo- Sovjetsko zvezo in državami selnost in krizo. Nemci so u- Ijudskih demokracij. Jugoslovani so globoko prepričani, da je bilo in da o6taja razvijanje prijateljskih in zavezniških odnosov ter tesno sodelovanje na političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju tudi y bodoče podlaga vse zunanje politike Jugoslavije in njene vlade s predsednikom maršalom Titom na čelu. Zaradi tega izraža Ljudska skupščina jugoslovanski vladi polno priznanje in zaupanje ln odobrava njene dosedanje proteste proti vrsti dejanj-vodilnih krogov nekaterih držav ljudske demokracije. Ljudska skupščina izraža ogorčenje, protest in razočaranje proti neizzvani in neupravičeni klevetniški protijugoslo-•vanski kampanji, ki škoduje ne samo Jugoslaviji nego tudi svetovni demokratični protiimperi-alistični fronti. Edino korist od tega imaio sovražniki demokracije in socializma. Napačno je tudi razlikovanje, ugotavlja resolucija, vodstva komunistične stranke Jugoslavije in vlade Jugoslavije. Prav tako je nepravilno in z ničimer opravičeno izločanje štirih članov zvezne vlade kot nekakšen edini cilj kle vet in napadov. Vlada Jugoslavije je enotna kakor je enotno tudi partijsko vodstvo ter vodstvo Ljudske fronte in enotnost med temi vodstvi ter množicami članov stranke ter Ljudske fronte. Ljudska skupščina izraža v svoji šesti točki resolucije svoje prepričanje, da taka zabloda ne bo mogla zdržati nepodkupljive kritike stvarnega življenja in zgodovino, ki bo morala strogo obsoditi take nastope proti Jugoslaviji in to tem bolj. ker je U) nenaravno stanje mogoče odstraniti z dobro voljo kjd edinim za to piitrebnim pogojem Končno poziva Ljudska skupščina vse jugoslovansko delovno ljudstvo, da še nadalje, kot do slej, neomajno podpira državno vodstvo, ki ga pri graditvi države na socialistični podlagi vodi z zanesljivo roko v svetlo bodočnost Neumorno in Vztrajno delo pri izvajanju petletnega gospodarskega načrta, v katerega s*» vključene milijonske množice *n kt z izirdnim navdušenjem - in »•mor«t«Kvan>rm midijo poroštvo za odtrtranjeva-n)e vseh težav — tudi tistih, ki ■o nastale Iz protijugoslovanske kampanje in ki jo v prijatelj jfcih državah krivično vodgo proti Jugoslaviji ~ ničevali kmečka ^gospodarstva, kradli so slovensko zemljo, kmečke delavce pa spreminjali v mezdne sužnje. Državne oblasti so z zločinskimi načrti po-nemčevali slovenske otroke in jih vzgajali v janičarje , . . • S prihodom načizmii na oblast se je stanje še poslabšalo. Zavladalo je surovo nasilje: uničevali so ljudsko imetje, slovensko kulturno bogastvo in prosvetne ustanove, množično so izseljevali slovenske ljudi, množično so jih zapirali in gnali v koncentracijska taborišča. Po-žigali so slovenske domove, u-bij ali so zavedne Slovence in njihove otroke. Toda vso to dobo so koroški Slovenci ohranili svojo težnjo in živo idejo združitve s Slovenijo oziroma Jugoslavijo. To je bilo potrjeno v narodno-osvobo-dilni vojni, ko so s svojo krvjo in številnimi partizanskimi grobovi začrtali meje slovenske zemlje na Koroškem. Borba koroških Slovencev za osvoboditev je postala del skupne borbe proti fašističnemu barbarstvu in fašističnemu imperializmu. Osvobodilna fronla j« po-vedla zdrave sile slovenskega ljudatva na Koroškem v zavesten boj proti mednarodnemu imperializmu. Vzgajala jih je v pravem internacionalizmu. Avstrijska roabeiooama koalicija na Koroškem — 'ljudska In socialistično strank«" J« po» tvala Korošce ob 2S. letalci koroškega plebiscita v borbo sa "nodollono Koroško". S tem Je pok "s* I «t koroškim Slovencem, da bo nadaljevala staro proti-d«m6kraiično in protlalovonsko politiko. Toda koroški Slovenci vodo, da razvoja v agodovial al mogočo ušle vil I a nasiljem in terorjem. Danos gteds na koroške Slovence močns In enotne socialistična Jugoslavija. Na* preda« ali« so so po drugi svetovni volni motno okrepila medtem ko so bile fešlatlča« a-greelvne sli« poraUn«. Koro-¿ki Slovenci ao prošlv^l divjanj« nacisma In ludi došlvoll njegev slom. Osvobodilne fron la J« Slov«nc«m aa Koroškem vrnile seupenlo v lesln« sila Dels Jim J« pogums In sevoal. d« ao «dpirs pred nitmi por spektlva svetlejse bodočnoatt Obletnlcs "plebiscita" n« b« omajala Slov«nc«m na Koro-šk«m velike vere v : in gospodarsko I aa i«* Rekordna letina Naš poljedelski depaftment je napovedal, da bodo imeli letos ameriški farmarji rekordno letino — največjo v zgodovini ln to posebno z ozirom na pridelek koruze, ki jo je bilo lani premalo, letos pa računajo, da jo bo vsaj 3.528,815 bušljev, kolikor je še nismo pridelali v vsej naši zgodovini. Pšenice bomo imeli letos 1,284,995,000, tudi skoro rekordni pridelek. Poleg koruze in žita bomo imeli obilen pridelek sojnega fižola, peanutsov, južnoameri ških orehov, lanu, ovsa, sorghu-ma (za krmo), fižola, citronske-ga sadja itd. K tako obilni letini je predvsem pripomoglo povoljno vreme. Sicer jle ponekod pridelkom škodovala huda vročina v zadnjem delu avgusta, toda v splošnem je bilo vreme ugodno za dobro letino. Me hanizacija farm, boljša obdelava zemlje in prvovrstno seme je tudi pripomoglo k dobri letini. Izboljšani kmetijski stroji za obdelovanje zemlje omogočajo tudi nočno oranje in sejanje, a-ko je treba delo ' hitro izvršiti. Mlatilni atroji 1 očistijo zrnje sproti in izboljšano seme daje mnogo več pridelka na a ker zemlje. Vzemimo koruzo. L. 1938 se je pridelalo na 94,500.000 akrih zemlji 2,«49,000,000 buSljeV koruze — letos bo dalo 86,660,000 akrov 3,528,815,000 bušljev pridelka, kar je pripisovati rabi križanega semena. L. 1938 se je rabilo komaj 15'i križanega semena koruze, danes pa že 75 odstotkov. —- Dobra letina v tej deželi pomeni, da bo mogla A-merika nuditi pomoč v hrani tudi drugim potrebnim deželam ozir. bo lahko doprinesla k svetovni zalogi tolikanj potrebnih žitnih pridelkov. Izvažali bomo pšenice, kakih 450,000.000 bušljev. Tako pravi poljodelski u-rad, ki pripomni, da je izvoz o-zir. količina izvoza odvisna od tega koliko bodo letop dežele v Evropi in drugod potrebovale žita in drugih ž^vil iz Amerike, (Common Council) V Proevetl ao dnevae la Utnlu tmIL AU lik HLM ntk d.o» Pol dne v Dakijevi brigadi v Mavrovem Dani se. Zgodnje sonce mežika skozi rahlo meglico, ki se po laguma dviga nad dolino Mav-rovo. Hladen in prijeten vetrič naznanja lep sončen dan. Prvi pevci že razposajeno žvrgolijo v malo oddaljenem smrekovem go zdu. V barakah je pa še vse mirno, le smrčanje in polglasne vzdihe čuješ med pogradi. Straža pred vrati meri s počusnimi koraki pot od mesta, kjer leži v najlepšem redu orodje, do visokega, v nebo se vzpenjajočega druga za dviganje zastave. Mlajši dežurni II. ljubljanske mladinske brigade pogleduje na uro, pregleduje, če je dolu pravilno razdeljeno. Podžiga mladince, ki v vedno večjem obsegu tekmujejo med seboj. Krampi se ostre zasekajo v zemljo, lopate žven-ketajo, ko polnijo samokolniee s škriljustim kamenjem, vozači pa prisluškujejo škripanju **mm>-kolnic in hite od unoka na nasip in zopet nazaj. Trenutek počitka—tn že se poženejo r novo voljo pe sem Pojo jo mlada grla slovenske mladine, ki se zaveda, du mora tudi ona pomagati bratski Mukrdoniji pri graditvi njenih petletnih načrtov.—O. V Kako živi arabski delovni človek BOJ PROTI MUHAM s pomočjo elektrike so začeli uvajati v Ameriki, kjer so sestavili posebne zaščitne zastore, ki Jih napolnijo z električnim to kom. Tok v takšnem zastoru je sestavljen iz tankih vzporednih žic, Je človeku popolnoma ne ikodljiv, zato pa je prav dovolj muham ln rnrčenu. A (UTIRAJTE ZA PROtVETO» Daleč je ta svet od nas, toda prav v deželah, kjer žive Arab ei, bomo našli vemo sliko vladanja angleških in ameriških iiupenalistov, ki s pomočjo domačih policijskih vlad izkoriščajo arabsko delovno ljudstvo Arabski delavec in arabski de lovni kmet živita v takih sociul nih razmerah ter v takih priga-njaškib odnosih do dela, da se nam adi vse to kakor nekaj ne verjetnega, kakor odmev iz fran coakih časov, ko je bil deloven človek sušenj, vprežna žival, a kalno so delali, kur so hoteli. V glavnem mestu Egiptu, v Kairu, ae večina piebibalstva prehranjuje nu ulici—izvzemši seveda svet paš in aguv„ diplomatov, trgovoev in špekulantov. Za pol piaatra si kupi kairski delavec, nosač, pometač, sluga, voznik dva, tri mlinca in košček bu če, a paradižnik mu je že drago cena poslastica To .je njegova običujna hrana, a delavec, ki si lahko privošči dvakrat na t«den obed v ljudski kuhinji (ki stane v našem lOc), je še "bogat". A kje sta nujejo ti deaettisoči? V preti mest Jih, v kolibah, ki mo podobne pasjim, pod šotori, pod zemljo. Delavci v Egiptu izvršujejo najtežja dela z golimi rokami —domala brez orodja In druge tehnične opreme, Zgradbe, vi sukc v«č nadstropij, zidajo ka kor pred tisoč leti z najbolj primitivnimi pripravami. So pa ze lo spretni in izurjeni. Razumljl vo pa je, da so smrtne nesreče pogoste. Toda lastniki podjetij se za to ne menijo, ker Je delovna sila tako poceni, da nočejo tehničnih izboljšav. Najvišja dnevna mezda za deaet ur dela znaša 20 piastrov ali v našem 80c. Toda tako plačanih Je 1« malo. Po veČini prejemajo me zdo od 40 do 60 c na dan. V Egiplu je 400,000 delavcev nezaposlenih, za katere se nihče ne briga. V enakem položaju žl «plemeniti svoj status in poeta-ve arabski delovni kmetje, ki Jih ' «talni naseljenec, toda mi Je je 16,000,000 -od le-teh 2,000,000 bilo to odsvetovano kot n«mo-poJjodalskih delavcev brea sem 1 Koč«, ker |e kvota moje rodne Ije, ki delajo na velepoaestvih/' dežele vnaprej Izčrpana in pa v prijateljskem sodelovanju z domačo reakcijo. Skupno preganjajo in izkoriščajo delovno ljudstvo. Glavni protlljudski štabi ae nahajajo v poslaništvih imperialističnih dežel. V boju za Ivo bodo in neodvisnost domovine, za boljše življenje je imelo arabsko ljudstvo do sedaj že ogromne žrtv«. Toda navzlic nepopia-nemu terorju se arubako ljudstvo vztrajno bori. Imperialisti so zato primorani, da vzdržujejo v teh deželah nad pol milijona vojakov. K temu moramo prišteli še nad 10,000 imperialiatič-nih agentov, diplomatov in špio nov, ki so stalno zaposleni v borbi proti 80 milijonom arabskih ljudi, Toda luč svobode in boljšegu življenja jim stalno sveti is bo vjetake sveže in is dešel ljudskih demokracij. Stalina Imenu jejo "Ebn Juauf", kar pomeni— oče Južef. Nu prsih nosijo njegovo sliko—prav tako pa tudi brošuro o jugoslovanski narodno osvobodilni borbi, tiskano v arabskem jeziku in s sliko Tita. Ime Tita pomeni v arabskih de-ž«lah borbeno parolo za svobo do in boljše življenje. Kadar naleti Arabec na Jugoslovana, inu stiska roke in pravi:*"A pri vas Je Tito, pri vas je zato dobro I" In še reče: "Pri nas pišejo mnogo grdega o Jugoslaviji, toda mi to ne verjamemo! Mi vemo, da je to laž, kajti tisti, ki vas napudnjo, so tudi nuši sovražniki!" Vaseljeniška vprašanja in odgovori Vprašanje: Pr«d desetimi leti sam prišel v Ameriko kot pomorščak, sem zbolel in ko aem osdravil, sem oetal v tej deželi. Pred dvema letoma s«m skušal To so pravi aušnji, ki live sa bodečo žico ln ki Jim mečejo hrano kar v skupna korita V Egiptu živi okoli 10,000,000 delovnih ljudi z mesečnim zu služkom po 1 egi piski funt—ali $4. Okoli 1 milijona poljedelskih sezonskih delavc«v J« vsako leto brez posla. Šestnajst milijonov kmetov poseduje vsega 34'v obdelovane zemlje n povprečno 3 ha na kmetijo—a 66 zemlje posedujejo ve leposestnikl. Kralj sani poseduje 330,000 ha najboljše orne sem-Ije No, Arabci pa ne žive samo v Egiptu, temveč od Bagdada v Aziji do Kasablanc« v Afriki. V Libanonu stradajo kruha, ker ga ni, Sirija Ima 70unalfube tov, v Iraku gospodari črna bor ca. Delovno ljudstvo nima nobenih pravic—čeprav sti Liha non In Sirija republiki Deželi vladajo velekapllalisti s pomočjo Angl«ž«v in Am«rikano«v. Ssudski Arabiji vladajo rasni kralji In knezi, ki so prodali svojo zemljo Amorlkanrem, Pr«ko svojih petrolcjskih trustov so valjali 1« II najbolj ogabno ras no politiko, 22,000 arabskih delavcev, ki delajo na prtrolaj skalil o/emlju, živi pod šotori v puščavi, ki so obdan! z bodečo žico I/hod izven zažičinega ozemlja jim je prepovedan. V njihovi bližini se uahsjs krasno naselje ameriških uradnikov, tam so bolnišnice in šole ln!a«ro* dromi tod« semkaj arabski de ^ , „tu m v Maroku /lvi p**! bi/etn ftaucoftfclh in i.psti-.kili gospodarjev okolj 25 milijonov Arsheev V Alžiru n pr so leta I SM francoske ob lasti s posebnim "/¡ekonom" od- da |Hide mi visto, je« v koiigreau let.a» določa, da smejo priti *v U» delalo izven kvobt le oni možje ameriških drziivijank, ki au s« poroéiJi pied I, jan, 194S Prod tem ai* tuli tujerodni rmižj» ameriških •it /iivljeok upravičeni priti aern irven kvote I«, ako so bil! poro* i eni pred I. 1932 (Common Council I lUtaoiuuj« jugoslovanskega sirio duha la eolia. Henry Welleca («gor.J) govori ae velikem ehcdu v ¿tkeákem opernem gledališča p« »sklju kmetom In jo podarile frenro nsrionsln« ¿«nj« s*orovanja 4. konvencije Amerišksge efovsnekogs kengroe«. Spodnja slike keš« resne vel« p..»»-: toikom Ta rs Nobe prcdstevnlke na gcvornUUm odru. M«d temi so Joyc« In Zlalko Balafcarl*. La« KreycU, kon je le 'lenes v veljav! Rar «a K« weifndnlk Af>K Georg« Plrlael^. dr. G«n« Wsltllsh In drug«, v dragi vretl ps stell Tlldn umljtvo je, da v vseh arah-.klh lilo borbe Krietin. čaalnl pred.sdnik SANSa. 7" . " ---- 'datnlah vladam tuji Imperialisti IIADAN V VnLMKNOSLOVJU P«»/nemo uporabo isdsrjs v »ojne s vrhe hi v ladijski ter le •alfdti plovbi Zda) so začeli v nekaterih državah Evrope upo vzele zemljo 700,000 ¿rsbrikim \ rahljati poeebno pripravljen radar tudi ra določanje rardafje, višine, smeli in br/ine oblakov, kt prinašajo nevihte. Radar v • Temonoskn ju aa fe Irka tal kot i.ragoren pri|iomoček. Tihožitja in pojsaži-Nmn . MIŠKO KRANJEC - ■ »ovousum avroaia "Ali j« dobra molznica? Ko liko pa ima mleka na dan?" me j« spraševala. •Molznica pa molznica, Sest Ittrov ga Ima ie zdaj dnevno, čeprav je breja," sem zatrjeval, kakor sem prej slišal Simana, čeprav sem dobr6 vedel, da je Šimanka doma klela, ker mi ni mogla dati mleka niti liter na dan. Šiman je to jutro ni pu meaa. Ko je Šiman z roko brisal mastne brke, mi je zmagoslavno pripovedoval: "Tukaj me zmerom čaka kaj takega. Teta da na svojo hišo. Zakaj bi potem v Skocijanu pod' piral krčmarje?" ' Od Peršeta do Cinkoleta je spet uro hoda. Pot do tja je bila zdaj prijetntjia, šla je po malem v senčnato globačo in (Nadaljevanje) Govorili so o žitu, ki da je že pospravljeno, govorili so o krompirju, ki da bo slab, če ne bo dežja, prav tako bo s koruzo, s fižolom, ki je sicer tako dober. Govorili so o živini, govorili so o novih domovih, ki jih bo treba postaviti, ali bodo na starem kraju, ali bodo prav taki kot prejšnji, ali drugačni, pri čemer ae je večina odločila za drugačne, za take, kakor jih Imajo tu po dolini. In govorili so sploh o delu. Spet je bilo slišati Francko, ko je tožila; "Saj ne vem, česa bi se nsjprej lotila!" Vsi so čuti», kako je to res, ko je tam vse požgano, vse razdejano. Spet so pregledovali svoje za novi dom nabrane drobnarije, pa je bilo slišati, kako je U ln oni rekel: "Tudi to prav pride. Pri hiši se vse porabi, če ne danes, pa jutri .. " In Um v njihovih culicah je bilo sto in sto drobnih stvari, pripravljenih za novi dom, vse so Jemali v svoje roke, vse so z ljubeznijo božali in mislili na to, kako tudi to prav prid* Nekdo je božal svojo mačko, Jože pa se je pogovarjal s svojim psičkom in mu dopovedoval, kako imenitno bo doma, Tončka je pripovedovala jaricl in petelinčku, kak prostor bosta imela za brskanje, pa ds se bo treba varovati pred lisico, ki je vsdno prihajala k njim v goste. In najmlajša Jožics, Anlčlns sestra, je objemala hvoJo_ovco In ji dopovedovala: """Le nič se ne boj, boš videla, kako ti bo dobro pri naa. Vedno ae boš samo paala." Voz pa, na katerem so bili naloženi a svojimi cullcami, se je počasi premikal po cesti med gort, tja v kraje, kjer so sami požgani domovi. In otroci, ti drobni otroci so potovali tja k tistim požganim domovom, potovali z ljubeznijo in z zanoaom, potovali z veliko vero, da spet vse to urada. Nosili so s ssbo sto in sto drobnih stvari; in spet je bilo sllšstl nekogs, ki si je še ogledovsl svojs drobnarije ln si govoril: *Vaa to bo hudo potrebno zs novi dom. Tega ne dobiš kar tako. Ko bi človek imel še sto in sto stvari, pa ne bi bilo dovolj. Ko bi le mogel še kje kaj dobiti.. " A kakor jt bila vellks željs, da bi še kje ksj dobili, so jih vendsr gore, ki so jih gledsle z vseh strsni, tako vroča vabils, da se ne bi zs vse ns svetu nikjer ustsvlll. Domov, domov, v tisti porušeni, požgani in izropani dom. Domov, da bol spet lahko pričel grsditl. Glej, ksko kličejo gore, glej, kako se ti nasmihajo, lepe, ožarjene od sonca, prisluhni, ksko te kliče dom, prisluhni, kako nekje daleč šumi in poje: to je pesem tvojega doma. Da, pesem tvojegs doma. Pa nsj bo ta dom še tako porušen, še tako požgan in izropan, ta dom te še vsdno kliče in dsnea te kliče stokrat bolj, kliče kakor bolan človek, kl prost pomoči in , ki ti bo to pomoč nekoč povrnil z brezmejno ljubeznijo. ^ DED IN VNUK Od vse Veselove družine sta ae dotlej na dom vrnila samo ded in vnuk. Po naključju se Jima je bilo posrečilo uiti Svabom, ko ao le-ti vdrli v njihov dom, povezali domače, izropali vse, kar je bilo kaj vrednega, zažgali domačijo in uatrslill Tončko, ker ae je uprla. Ded je bil odšel z vnukom v vas k prijatelju Joštu Rep niku, ki je bil kar celo uro daleč. Da mu taka dolga pot ne bi bila preveč samotna, je vzel a seboj žlobudravrga Grego In pot ni bila sa motna: Grega je žlobudral še mnogo več, kot al je ded želel. Preden sta ded Jurko in ded Jošt pokadila dve pipi ln preden se je Grega »prijatelju z Joštovimi vnuki, ao vsi videli, kako nekje daleč nekaj z vsem žarom plameni in kako se oblaki dima dvigajo v nebo. Gorel je Veselov dom. A preden sta ded in vnuk na vso sapo pridrvela do doma, že ni bilo nikogar. Videla pa sta, kako se je poklancu v dolino vil doltf stil pomolati, zato so bila vime-1 sonce ni bilo tako hudo. Gre-na tako nabrekla. doč je bilo čass zs razmišljanje Že sem se bal, ds bi moral o sejmskih vtisih, o vrvežu pri zs reveža ocigsnitl drugegs re- Peršetu, kjer so sejmsrji govo-veža, ko sta kupca le jela zma- rili o pravici, ki se bliža, m kleli jevati z glavami in se odstranila, štacunarje in mesarje, toda Si-Zatem se ni oglasil noben ku- msn me ni pustil pri miru. Per-pec več in celi dve uri svs z|šetov cviček mu je razvezal je in žalosten sprevod. Spredaj so gnali živino, za njo so stopali ljudje in za temi vojaki. Tu gori pa je hiša še na vso moč plamenela. Vsi so odšli, samo Tončka je ležala na tratnlcl pod jablanami, ker se je bila uprla nasilju; nje niso mogli povesti s seboj. Samo pes Rinko « )• TSV „. _________________________ vrnil, ker jo je bil ucvrl pred Svabi v gozd. L dekUco brezdelno varovala zik, ki mu zdaj ni več dal po-Zdaj je žalostno čepel, se včasih podrgnll ob |n6grt^t)0 gredi sejmakega koja. Krava je nekajkrat dobi- . vrveža ^^ v „jej postaja la krepko po gobcu, ker je pre- tak nehvaležen opravek napo- več silila naprej, sled dolgočasen, ako predolgo Ko smo stopili na obširno, z traja. Okrog naju so kupe} in vozovi in živino zastavljeno prodajalci krlče barantali, kadar ¿inkoletovo dvorišče, je Šiman Ko se Je plamen polegel in se je zvečerilb, I ^ Bt pogovarjali o Hitlerju. Vi- privezoval kravo k plotu in de je ded poiskal luknjo, da sta v njej prespala del sem, da jim obrazi žare v j,i; * " ' Tisti, ki so j "činkoletovka je teta moje nogo dedu in Gregi, nato pa spet začel turobno cviliti. Kokoši, ki jih niso mogli ujeti, so se tudi vračale iz gozda in preplašeno gledale, kaj se dogaja. Vse je bilo tako žalostno, vse je navdajal tako strašen brezup noč. Naslednje jutro pa Je ded Jurko vzel s seboj vnuka Grego, psa Rinka in tri kokoši, ki so ostale in so odrinili na dolgo pot, še dalje V gore, kjer je ded imel starejšo sestro. Tam sta se ulovila na dom in družino ln tam počakala, dokler se ni razbežal poslednji Švab. Ko so bile gore in doline ivobodne, ko so povsod prevladali partizani, sta se Jurko in Grega poslovila od sorodnikov in se vračala na svoj dom. Njuno borno bogastvo se je v tem času pomnožilo, od treh kokoši sta zdaj dve vodili cele jate piščancev. Dobila pa sta v pomoč pri sorodnikih dve svinji, kozo in junico. Samo Rinko je ostal sam, le postaral se je. Vrnili so se torej in se lotili dela. Dela je bilo več ko preveč, celo pa za njune roke in moči. Dom je bil ena sama žalostna po doba razdejanja. Gole, očrnele, izprane in razbite stene so se sončile na pomladnem soncu. Ogoreli in očrneli tramovi so ležali križem med zidovi in zunaj. Ta žalostna podoba je v srcu vzbujala samo brezup. In celo, ko so bili vsi taki: dedu je bilo že osem in sedemdeset, Gregi še niti ne sedam, Rinku ps že ker deset. Ded Jurko se je najpraj praskal po glavi med red kimi osivelimi lasmi, nato ps se s pipo v brez zobih čeljustih lotil dela pri hiši. Grega je pa sel junico in kozo, ki jo je privezsl ns dolgo vrg za kol ter dva svinji; pazil na koklji, kl ssmi nista mogli ubraniti zarod pred" jastrebi, ki so neprestano krožili nad okolico, Rinko ps je le-žsl na prijetnem pomladnem soncu, zdaj opa-zovsl deda, kl js kolovrstil okrog rszbitih sten, vlačil tramove, žagal, sekal, zabijal, trgal s krampom, spet in spet postajal, al basal vedno znova pipo, brisal zasolzene oči z rokavom ter včasih čohal po osiveli glavi, zdaj pa spet opazoval Grego, ki je polfg tega, da je pasel junico, svinje, kozo in še pazil na kokljo s piščanci, gnetel še Ilovico ob potočku in nato Iz nje nekaj kopičil. In Rinko je spremljal Grego, ko je ta šel k dedu na ogled, ter je poslušal njune modre pogovora, kl so se tako razpredali: "Dedek Jurko," je rekel Grega, "mislim, da ti gre dalo počasi od rok. Upam, da te bom jaz lahko prej povabil na llkof." Ded si je samozadovoljno pogladil brado, a obrvi vendarle celo namršil, na kar je odvrnil: "No—prav. Lahko si misliš, da bom prišel, ker sem hudo radoveden, kakšna bo ta hiša in kako se bo stanovalo v njej. AH pa bo samo kaka navadna koliba, za Rinka mislim . . ." Grega je bil kar užaljen nad takim zaničevanjem svojega deda in šele, ko se je nekoliko potolažil, je dajal: "Hiša bo v nadstropje in bo zelo velika. Ker če že človek kaj zida, potem mora postaviti kaj imenitnega. Nič takega kot je bilo staro.—Zate," je nsdsljevsl po kratkem premolku, "aem odločil posebno, hudo lepo sobo, ki bo gledala na sonce, ker vem, da imaš rad sonce. Mialim, da boš zadovoljen . . . Staja bo posebej. Zagra dil jo bom s plotom, da ne bo treba paziti na živino." Ded je kimal in al spet gladil brado. "To bo imenitno," je rekel, "ln tudi potrebno, saj se mi zdi, da ne paseš ksj posebno rsd?M (Daljo prihodnjič) skrivnem upanju stali blizu mene, so me pri temUene sumljivo gledali in si nezauplji-1 stopili smo v krčmo. Simen vo mežikali Imeli »o me , pač hn njegova hčerka sta se spet za gospoda, ki mu ni zaupati, maatila s koštrunovo pečenko Hočeš nočeš me je bilo sram, Poleg tega smo pili odlično vi sram zaradi slovenske gospode, no iz Bojnika, katerega trta n v kateri je to ljudstvo videlo slabša od one na Trški gori, če-svojega sovrsžniks. prav ne uživa takega slovess. Sonce se je jelo nagibati čez od Cinkoleta do Dolinšks je poldne in sejmišče se je počasi gpet uro hoda. Lepa kmetija or začelo prazniti. Tedaj se Je od Lakencu, ki mu goni elektriko nekod znašel Siman. Odvezal hn velik mlin. Pri Doliniku je je krsvo in dejsl z rszbitim spet pilo mnogo sejmarjev. Ker glasom: C smo zdsj imeli le ie pol ure do "Pa gremo spet v Lakence." Brezovca in smo bili »iti in na Mislil sem, da bomo stopili v pojeni, nisem mislil, ds se bo kako krčmo, ker mi je že pošte Simen tudi tu ustsvil. Toda Si-no krulilo po želodcu. Več kot msn je dejal z mežlksjočimi zsse pa mi je bilo za dekle, ki očmi: , je tega gotovo teže čakalo. De- "Mimo Dolinška ie nikoli ni-kletu sem bil sicer kupil itruco sem šel. Z gospodarjem sva ma-belega kruha, ki so ga na sej- la bratranca , . ." mu prodajali in ki ga je takoj §iman je čudovit dolenjski vsega zmlela, (oda iz svojih o- kmet, velik strateg. Ni trajalo troških let sem vedel, ksj za ta- dolgo in spet je pred njim takega otroka pomeni, iti na sej- dišala mastna pečenka. To pot mu v gostilno. Šiman najbrž ni od "malega bratranca" Dolinška. imel denarja, zato Je molče za- Skoda, da ni več gostiln do do-vil ns cesto proti domu. Moi ma, kar bi vrsta njegovih, »o-ps je imertudi za to stvar go- rodnikov gotovo še ne bijg iz-tov načrt, ki mi ga ni rszodel, črpana. . {.K,' a ga je pa domov grede razkril Tudi Dolinšek ima vinograd v v vsej svojt'genialnosti dolenj- Bojniku, kakor Clnkole. AU kar skega siromaka. nam je dal na mizo, je bila zo Ko smo bUi ie izven Škoclja-fprna kislica, ki je Simanu usta na, je reieč se dejal: še bolj rtitogiliU. Vino pri po- "Pri Peršetu ng Zburah bomo Hnšku nI *a pitje, vstopili. Tafn imam teto." j Tu je Simana čakalo iznena-Siman gotovo tudi ni mogel denje. Naki kupec- se je ¿el zabiti dobro rližpoložen in dovze- nimatl zs krsvo. To je dokazal ostati. Zatd ne, ker te postane sram pred sosesko. Srsm te postane, ker ne nosiš vode iz glo-bač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Laken cev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker zvečet legaš sit v posteljo. Ker živiš ¿isto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v najskro-mnejših razmerah. In ker te soseska pri vsakem koraku pozdravlja: "Dober dan, gospod Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in sovfaltvo. Zato sem se odločil zapustiti ts krsj. Preden to storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče krsja, ki se vleče od Mokronoga tja do obsav skih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti. To potovanje bom zdaj popisal. Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto, po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. Od Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju raz-vodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spddnjo dolino Krke. Sredi ravnegfL.polja vidiš Kostanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš, kakor, da bi videl odprto daljno, Obljubljeno deželo. f - Pred Svetim vrhom j* prtcej veliko, jamnasto polje.' Za hri bovito vas dovolj lepo. Toda prvi pogled je goljufiv, kajti ta koj spoznaš, kaj je veljavni člo veški red napravil iz njega. Vse je sparcelirano; pr.epleteno z mejami in vdori. Četrtina 4epe zemlje gre s tem v nič. In Sve tovrhčani je imajo že tako pre malo. Vas Sveti vrh ima prelepo le go. Stoji pod staro cerkvijo, ki so jo zgradili predniki na nek danji gomili. Po legi in zgodovini je na tem mestu moralo nekdaj biti pogansko svetišče Ko sem |fi ogledoval cerkveno notranjščino, mi je padel v oči prekrasen križev pot. Vaške hi še ao videti lepše in- imovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kap-nice nobene vode in tudi tuka te s skednjev pozdravlja cepec Pod vasjo je vinograd Spečno ki pa je last mokronoških veljakov. Bdi ni kmet na Svetem bom dal eno njivo in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej." In na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt. Od Svetega vrha se razteza rszvodni greben med Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po . njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. Tu je svet ssmih gomil, keltskih in še starejših. Pred neksj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Meklenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo, kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti. Od Svetega vrha se vidi na-ravnost v Krapljo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko krita hišica. V njej živi starček Cersr, nekdsnji rudarski paznik iz Leobna. Tudi n odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, • ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, mu izgine v stare grobove pod zemljo. [Car odkoplje, prodaja ljubite-jem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanin. Ta starček pa ne uživa naklo* njenosti kranjskih deželnih ob» asti, kakor jih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi mu ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode. «■»' "Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi jih odkopal, če bi imel sredstva," mi je pripovedoval Cerar. Najprej mimo Stara gore s slamo pokritimi zidanicami, kjer ima tudi naš Šiman svoj hram, kamor odvaža od doma Ohranjevat slamo, kdo ve zakaj dve uri daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njtenefou aktivnem\i g6-spodarstvu. (Dalje prihodnjič.) !Cn \t Si2rJmtr,k0 tradlCiT imi^l^i%a^ni,08ta?a vrhu, ki .zasluži to ime, je Mi jo V Škodtanu so se mu po- pak, niti dlaka na nfoj ^¡kec. On je edini, ki ima mla- drli vsi načrti, katerim se je tja | cela. Konec tega ja bil, da 3° 1 ttlnlco ¿e vprašaš, kako je grede kakor omamljen vdajal. je Šiman prodal za dva j^ja in | « U razloži- da ni maral z nikomer govoriti, dve sto. Trinajst .to je dobil Prliel d0 te«*' u ™otl- OD KOTEU DO BELIH VOD -4• PreŠlhov Voraae (Nadaljevanje) Takega sejma še nisem videl; j Vas ima lepo lego, a drugih po. Že vhod v vas je bil zatrpan z sebnosti tam nI. Slovenski ml- množico sejmarjev, živine in j s,J"nar Knobleslovec Metelko se voz. Trsjslo je vet- kot pol ure. J* v »koctjanakl farl ven-. i dat v v asi ni nobenega vidnega preden sva se • Šlman«»m pre |pnmma ntnJ rila do sejmišča. Velikanski pn» ^ . . t e/ dobro uro sem se spet vrnil k Simanu. Mož je še vedno ,vpreg. Skocijon se je potapljal kr«™ NJ«*ov v nepopisen aejmarski hrup Koj®"' b,! nespremenjen, sem si vse ogled-l, mi je spet J«1« " kal#rlm ™ J* r» prišel ns misel tisti "Sloven- "f"1 m fr«vf«a kupca .Je čev" gospodarski strokovnjak o J iH lX"° malodušen Bo>a de h klic.« ki je stala pri kravi, stor je bil prepoln ljudstva, ži vali vaeh vrst in vseh mogočih dolenjskem vprašanju. Mogoče pa Ima mož le prav, kajti tu je bilo nakopičenega ogromno bla ga. Toda ts allka je bila dvo-stranska; IJudatvo, ki se je mešalo aredi tega bogastva, je bilo mrftsve, slabo oblečeno In raz trgano. Podoba je bila, da je polovica aejmarjev že zjutraj bi la pijsns. Siman je postavil kravo v vr sto in čakal kupca ja t ps sem si ogledovsl sejem in Skocijan. P* je imela /alosten obraz, Njene sanje o novih čevljih so najbrž »plahnele Potem je k* Simen hotel ogledati seiein ter Je meni izročil prišla jo /ivinčeta. Naročeval mi je "Re< ite. drt je krava bila pred tremi nieset i pri biku ln da se potem ni ve< pojala. Tri me aete je ¿e ravno tista doba. ko za bitjost ni mogoče jamčiti.'' "In koliko naj jo cenim?" "Recite trt jurje. Sejem je slab." Tri Jurje., Na cesti je Siman zahteval še trt jurje in pol. Obljubil je, ds ae koj vrne, toda celt dve url ga ni bilo od nikoder. Spočetka sem se bal, da bom moral brez njega akle-niti kupčijo, toda ta atrah me je kmalu minil, kajti kupca za kravo akora) nt bilo. Nekt me-šetar si jo je prišel dvskrst o gledst. Ko sem mu povedsl. ds je krsvs bils pri biku in ds je nsjbrž brejs, čessr pa ne mo rem jamčiti, ae mi je mož lokavo naamehnil, kakor bt mt hotel reči: •'Ali misliš, da sem trapaat*" Potem je zginil, ko pa se je apel vrnil, mi Je rekel: "Dva jurja dam za maršo, pa naj je bila pri biku ali ne." Za tako ceno se ve nisem mogel skleniti kupčije Nek postsren kmečki par se je tudi zanimal za kravo. Kupca sta btla slabo oblečena in že na vider reveža ženi ao bile vieč vellks. nabrekla kravja vimena. Jalovo kravo Je gnal nazaj v manj, kakor jo je še zjutraj ce-hlev in, kakor Je sejem pokazal, nll. Ko je spravil denar, Je str-bo pri njej napravil prav občut- mal predse kakor oskuben ptič. no zgubo. Krava ga je stala tri Zato smo pa morali popiti še li-jurje, ponujali pa so mu zanjo ter Dolinškove kiallce. Da ne le dva. Deklfc pa je bilo kar po- bi moral sam prenašati grenke-trto, ker so njeni šolenčki spla- ga občutka, se je Šiman obrnil vali po vodi. r k dekletu: Zato ju niaem maral motiti in "No, Julče, iz tvojih čevljev aem se predal peklenaki vročini, ne bo nič; premalo Je za novo ki Je pritiskala na prašno cesto, kravo ..." Od Skočijana do Zbur je uro Dekle je bilo žalostno. Toda hoda. Komaj aem čakal, da se usoda je hotela, da Julče, lepa, je prikazala Peršetova goatllna. mlada deklica, težko pričakova-O koštrunu in prašiču, ki sta nih čevljev sploh ni potrebova zjutraj visela' pred hišo, zdaj nI la. Nekaj dni pozneje ie Je pri bilo več sledu, *ato pa je iz hiše pretežkem delu v gorici prehla-zapeljivo dišalo po pečenem dlla, legla in tiho umrla, kakor mesu. V gostilni Je bučalo prav uaahne cvetlica na travniku, po sejmsrsko. Tu se cepUa ceatl Zemlja Jo je popila, še preden proti Mokronogu ln proti Nove- se Je njeno mlado telo moglo mu mestu, zato je bil v hiši ve- razviti. Ko smo dve noči bedeli ltkanski naval. Iz veže je pela pri njej ln do zadnjo kapljice harmonika. Ko amo vstopili, popili vino iz Simanovt zidani-nas je meha* pozdravil s pre- ct na Stari gori, so njone tova-šemim vzklikom: Irišice nepreatano prepevale "Hetl Hitler!" Prt Plršctu jo Šiman Imel teto. PoaledicA tega je btla, da sta se^on tn deklica kmalu ma-atlla z velikim kosom pečenega »— r i —¡^ "Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem do-na nakupoval svet. To Je vse, car vam imam povedati v . ." Potem se zamisli in po kratkem odmoru doda: "Imam devet otrok. Vsakemu frJihini ... ko zadnja ura bije. Mfcrija prid' po nas. Ns Brezovcu nI mogoče dolgo TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- i; tiahargko obrt »podajoč* Ma Tiska vabila n veselice In »hode, etsftniee. časnike, knjige, koledarje, letake t* v alovenakem, hrvatskem, slovaiksm, llftim. snglsšksm Jeziku te drugih...... VOD1TVO TISKARNE APELIRA MA ČLANSTVO WKW J. DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISEABVI . . Vsa pojasnila daje vodstev unijsko delo Pišite po farmacije m SNPJ PRINTER Y i «it N S. "PROLET AREC" Olasilo Jugoslovanska soc. In Prosvetna matica. Plaan v slovanskem ln angleftam Jeziku. Btsas $» as oale. $1.7» sa psL $1 as šairi lata. NAROČITI 81 OAI Naslov: PROLETAREC CHICAGO SS. ILL. "PROSVETA" MST S. LAW1TDALX Atl . 'Ii » " 1 ' ' "' . Chicago 23, 111. .19. Vaša naročnina na "Prosveto" Jo potekla z dni -L---- v slučaju, da )e ed straai «pravmUšva kakima takoj obvestilo, da ae lata popravil. z bratskim pozdrsvom za upravo "prosvrnr i -Vselej kakor hitro kateri lah članov, kl ss prlMstl. član SNPJ, aH čo «a presoli proi o« draftee te bo sahteval asm svoj Ust Sedal dnaftteo, Id Jo take akupua takoj nasaaniti upravmitvu liste, te vsoto listu Prosvots. Ako togs os «tore, tedaj I snitett datum m te vsoto naroteflhi Sil po ustaviti Ph MT S. Lssuisli Ave, ■