loveh9kt> ljudstvo na ft,
ae, wado?rvcv5d p.
XXI. letnik.	v	Gorici,	5.	junija	1913.	23.	številka.
Hosemezne Številke se prodajajo v to) ikarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: de se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izhaja vsaki četrtek ob S. uh popoldne Rokopisi se ne vra-Jajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, za pol leta 8 kroni. Za man premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge delele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška uL.it. 16.
'*- « V
Svefopolk.
Ime S v c t o p o 1 k vzbuja v vseh zavednih Slovanih sladke spomine na slavno slov a n s k o preteklost. Spominja nas slavne moravske zgodovine, ki je bila v preteklosti tesno spojena se slovensko. Ze v petem stoletju po Kr. so zasedli Slovani rodovitno moravsko pokrajino, ki je segala južno do Donave, kjer je mejila na naselbine starih Slovencev. naših prednikov. Kmalu pa so Obri ali Avari podjarmili si vse te Slovane. Iz tc sužnosti jih je osvobodil kralj S a m o. ki je združil vse zahodne Slovane: C e h e i n S I o v e n c e v mogočno državo, ki je imela pa le kratek obstanek (623 058). Pozneje je ustanovil velikomoravske državo knez M o i-mir (830 -840). Za njim je vladal njegov sin Rastislav (846 870), ki je povabil na Velikomoravsko slovanska a-postola sv. Cirila in Metoda, da bi se otresel nemškega vpliva. Za njim je prevzel vlado S v e t o p o 1 k, ki je imel hude boje z N e m c i, F r a n k i i n M a-ž a r i. Svetopolk je umrl I. 894. K smrtni postelji je poklical svoje tri sinove in jim tako le govoril: Vse sovražnike boste lahko premagali, ako bo mej vami bratska sloga«. Pokazal jim je na to tri šibke palice in rekel: »Glejte te palice! Vsako izmed teh lahko prelomi vaša roka. a ne more jih prelomiti, ako vse skupaj zvežem. Cujte me torej, sinovi. Ko bom jaz umrl, podedovali boste za menoj veliko slovansko kraljestvo. Dajte mi zdaj besedo, da se boste ljubili vedno kot bratje in da boste složni.«
Sinovi so mu morali to slovesno priseči. Svetopolk je na to' nagnil glavo in umrl.
Zal. da niso sinovi po njegovi smrti izpolnili te zadnje volje. Začeli so se med seboj vojskovati, dokler jih niso Mažari podjarmili, ki so uničili veliko-moravsko kraljestvo. Posledice tega bratskega razkola občutijo Cehi in Jugoslovani do današnjega dne. I *o današnjega dne nas tlači jarem nemškega ir inažarskega gospodstva.
Nesloga je huda rana na slovanskem telesu. En sam pogled na avstrijski državni zbor! V njem imajo Slovani večino, toda nesloga je kriva, da so v njem gospodarji N e m c i.
Kdo se ni veselil slavnih zmag slovanskih držav na Balkanu? Kmalu pa je nastopila nesloga, ki bi vtegnila privesti do vojske mej slovanskima bratoma Srbom in Bolgarom.
Poglejmo po drugih slovanskih deželah! Povsod razkoli in bratomorni prepiri. Tudi v naši slovenski domovini nismo še pametni postali, čeprav so nas Nemci. Mažari in Italijani že skoraj snedli. Ker nočemo razumeti Svetopolko-vih palic, dobivamo jih od vseh strani po hrbtu s palicami.
Pridi Svetopolkov duh. duh sloge in edinosti med nemirne slovanske ro-
dove! Naj izgine grda častihlepnost, ošabnost in nevoščljivost, ki draži drugega proti drugemu in naj zavlada med nami krščanska nesebičnost, ljubezen, in vzajemnost!
Nagrade živinorejcem.
I leželni odbor je priznal sledečim živinorejcem nagrade za vzorno oskrbovanje postaj za spuščanje bikov, za zgradbo in preuredbo hlevov itd:
Diplom priznanja:
Franc Gruntar, Šmarje za zgradbo pravilnega svinjaka in uzornega gnojišča, Angelj Hebat, Renče 15 za zgradbo pravilnega svinjaka.
I. Planinsko ozemlje.
1. Za dobro oskrbovanje p o-staje za spuščanje b i k o v:
Stopic št. .35 K 3ii. Tomaž Mlekuž
Peter Pavel Leban Sv. Lucija -Bovec-Koritnica št. 37 K 30, Anton Kravanja — Bovec-Koritnica št. 17 K 30, Andrej Logar Srpenica št. 143 K 30, Franc Fortuuat — Ciginj 20 (Volče) K 30. —
2. Za pravilno zgradbo in p r e-
uredbo hlev a.
✓	Janez Kurinčič, Idcrsko št, 3 K 100. Amalija Lazar, Sedlo 08 K 100. Ivan Skočir. Libušnje - Smast 21 K 100, Franc Lazar, Srpenica 43 K mo. Peter Skok. Idrija na Bači št. 45 za pravilno zgradbo hleva in gnojišča K 150, Andrej Kovačič, Idrija na Bači št. 72 za pravilno zgradbo hleva in gnojišča K 100, Matevž Makuc. Gor. Trebuša št. 97 K 100, Janez Rijavic, Sebrelje št. 3 za pravilno preuredbo hleva, gnojišča in svinjaka K 200, Janez Vojska, šebrelje št. 83 za pravilno preuredbo hleva K 100, Anton Gatej, Cerkno št. 51 za pravilno zgradbo hleva in gnojišča K 100. Franc Obid. Cerkno 100 za pravilno preured-1'0 hleva in gnojišča K 100. Franc Zajc. Cerkno - Jazne 233 za pravilno preuredbo hleva in gnojišča K 150, Anton Pirih. Cerkno-Straža za pravilno zgradbo hleva in gnojišča 250 K, Jakob Feltrin. St. Viškagora št. Sl za pravilno zgradbo hleva in gnojišča 150 K. Franc Pirih, št. Viškagora št. 11 za pravilno preuredbo hleva 100 K. Ivan Klinkon. Žabče št. 5 (Tolmin) za pravilno preuredbo hleva Umi K.
3. Za zgradbo p r i m e r n e g a g n o j i š č a in pravilno r a v n a-ti j e z gnojem:
Ivan Rutar. Lubin št. 0 (Tolmin) 50 K. Andrej Vogrič. Slap št. 12 (Sv. Lucija) 5n K.
4.	Za izboljšanje pl a n i n.
Andrej Rutar. Cadrež št. 8 (Tolmin) za zgradbo hleva na planini Na propeli Km K. Planšarsko društvo -Mrzli vrh v Gabrijah pri Tolminu za zgradbo novega napajališča in nabavo sirarske oprave 200 K. Tomaž Ohojak. Sužid 33 za zgradbo hleva na planini Matajur' 100 K. Jakob Subin in
tov.. I )režnica za preuredbo stanu n:t planini Zaprikraj« 200 K.
5.	Z a z g r a d b o i n uredb o s v i-n j a k o v. i eter Pavel Leban, Sv. Lucija-Sjopic 35 za pravilno preuredbo svinjaka ion K. Ivan Rijavic. D. Tribuša š:. 115 za pravilno zgradbo svinjaka in gnojišča Km K. Franc Brišar, Cerkno, Vrh-Bukovo 53 za pravilno zgradbo svinjaka in gnojišča 100 K. Ivan Eržen, Cerkno št. 08 50 K. Ivan Kurinčič, Li-buštije 40 K. Anton Skočir, Kred št. 53 50 K.	(Konec prih.)
Politični pregled.
Državni zbor.
\ torek sc je pričela v poslanski zbornici splošna razprava o drugem či-tanju malega finančnega načrta. S tem je torej v zbornici finančni načrt vsaj na-
1.-.. .\koravno bi poslanska zbornica to za dežele in tudi za uradništvo prevaž-no zadevo, ki se sme po vsi pravici imenovati zadeva življenskcga pomena, pri dobri volji ialiko rešila že v nekaterih dneh, je vendar malo upanja, da se to zgodi, ker se bodo najbrže Rusini z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi proti temu uprli, da pokažejo s tem svojo nezadovoljnost nasproti vladi, ki jim noče zaradi Poljakov ugoditi v zadevi rusin-skega vseučilišča in pa tudi ker ni prišlo glede volilne reforme za gališki deželni zbor med njimi in Poljaki do sporazum-ljenja. Čepirili se bodo seveda tudi so-cialni demokratje, ki se bodo vsaj navidezno upirali proti zvišanju davka na žganje, čeravno pridgajo po svojih glasilih in po svojih shodih to seveda le zaradi lepšega — abstinenco. Pa s socialnimi demokrati je vlada kmalu pri kraju. Zagrozi jim. da zaključi državnozborsko zasedanje, vsled katerega prenehajo dijete. in socialni demokratje stisnejo rep med noge in jo pobrišejo iz zbornice, ne da bi glasovali v slučaju da bi njih protiglasovanje preprečilo vspre-jetje tega. kar zahteva vlada. Pri Rusi-niii pa bi taka grožnja nič ne izdala. Finančno ministerstvo je sicer rok za vlaganje napovedi za osebno dohodari-no podaljšalo do 31. julija t. I.. kar bi nekako kazalo, da ima vlada vendar še nekaj upanja, da se do takrat mali finančni načrt reši. ali kakor stvari še danes stoje. st bode to težko zgodilo, ker inu: zbornica premalo časa na razpolago; kajti zi:orovala bode sedai le do 20. t. m., potem bode pa zasedanje zaradi galiških de/elnozborskih volitev prekinila. Do takrat pa mora. biti rešen proračunski provizorij kakor tudi podaljšanje provizorija zborničnega poslovnika. Pa kakor rečeno vse to bi se lahko storilo pri dobri volji, a ker te dobre volje povsod manjka, bode mali finančni načrt v poletnem zasedanju težko rešen .
Pri splošni razpravi je govoril najprej dr. Stein\vcnder. potem pa še ne-
kateri drugi poslanci, nakar se je zbornica bavila z nekim nujnim predlogom.
Potem je bilo stavljenih več interpelacij. I>r. Vrstovšek je n. pr. vprašal zborničnega predsednika, zakaj ne odgovori pravosodni minister Hochenbur-ger na razne interpelacije. Govornik pravi, da so se očitali pravosodnemu ministru že ponovno zločini. Jaz trdim, je rekel govornik, da je pravosodni minister največji zakonolomee. On je Redi pravosodne uprave. Prosim torej predsednika, da posvari ministra, naj vendar enkrat izpolnjuje svojo dolžnost. Predsednik je pozval dr. Vrstovšeka zaradi teli besed k redu. a Vrstovšek je zaklical: Obesite Hoelienburgerja, na svetilnik ga obesite, saj je to on sam predlagal za zakonolomee.
Včeraj so Rusini že pričeli s svojo obstrukcijo. Cel čas je govoril posl. Bu-dzinovski in ob 4. uri se je seja prekinila. Budzonovski bo nadaljeval svoj govor v današnji seji.
Konierenca stranke prava n Trstu.
V	stranki prava na Hrvaškem je nastal v zadnjem času spor med Star-čevičanci in Frankovci in bati se je bilo, da se stranka razcepi ter na tak način izgubi svojo moč in veljavo. V svrho poravnave spora pa se je zbrala v nedeljo vrhovna razprava Stranke prava, ki je razpravljala o spornih vprašanjih. Zborovanja so se vršila tudi v pondeljek in torek ponoči. V torek ob 2. uri ponoči pa se je dosegel sporazum. I *r. Mile Starčevič ostane predsednik stranke, "Hrvatskai' pa strankino glasilo.
Pogubna vohunska afera v Avstriji. — Samomor generalštabnega polkovnika.
Nekega dne minolega tedna so naznanjali dunajski listi, da se je ustrelil v nekem hotelu na Dunaju generalštabni polkovnik in generalštabni šef praškega (\ lil.) armadnega zbora Redi. Začetkom se o vzroku samomora ni vedelo nič. Na nadalnja poizvedovanja pa se je dognalo, da se je Redi usmrtii, ker so ga razkrinkali kot špiona in izdajico avstrijskih vojaških tajnosti. Redi je vohunil za Rusijo. Znano je. da se je poviša-
lo	število našega vojaštva ob ruski meji. Kot generalštabni šef enega armadnega zbora pa je moral Redi biti o vseh pripravah naše monarhije za slučaj vojske najboljše iniormiran. N se te informacije, ki morajo ostati do skrajnosti tajne pa je prodal Rusiji, tako da so Rusi vedeli za vse vojne operacijske načrte in namene naše armade. Rusi so bili po Rediti tako dobro poučeni o našem vojaštvu, da bi bili v slučaju vojske našo armado brez posebnih težkoč popolnoma uničili, kar bi bilo usodepolno za obstoi monarhije. Dognalo sc je. da je Redi imel več pomagačev med častniki. Mreža njegovih spletk se razteguje skoro po celi monarhiji .To se skoro z gotovostjo lahko sklepa, ako se dannadan vrše po raznih garnizijah aretacije častnikov, ki so bili
baje v zvezi z Redlom. V Beljaku, v Kotom, v Sarajevom, v Pragi, ua Dunaju, v Lvovu in kdo ve še kje so bili na podlagi uvedene stroge preiskave od strani vojne uprave aretirani častniki v raznih šaržah. Redi je očividno izdajalec svoje domovine in ker se nahaja Vlil. armadni zbor v pripravljenosti, takorc-koč pred sovražnikom,zaslužil bi po vojaških zakonih sramotno smrtna vešalih. Toda vojaški krogi, ki so sprevideli, kak smrad bi se vzdignil iz cele afere, ako bi se proti Redili postopalo po vojaško - kazenftkem redu, so hoteli stvar potlačiti. Castnjška komisija pod predsedstvom avditorja je dovolila Rediti na Dunaju razne olajšave. Redi je smel iti pred smrtjo še v kavarno iu med tem časom se mu je postavil samokres na mizo. Prišedši domov se je s tem samokresom ustrelil. Zapustil je pismo, v katerem prosi odpuščanja in milosti. -Redla je ovadil ruski volumski agent, ki je bil v stiku ž njim in sicer baje zaradi tega, ker je bil Rus zapostavljen pri nagradah za špijouažo. Redi je s svojim izdajstvom zaslužil mnogo denarja ter ga tudi deloma prav pridno zapravljal, (lovori se, da je v petih ali šestih letih, v katerih je izvrševal to nečedno obrt, zaslužil celo dva milijona kron. O njegovih zaslužkih so mnenja različna. — Pač pa so nekateri konstatirali. da je letno izdajal za svoje razkošno življenje 50.000 do 70.000 K. — Vsakdo si lahko predstavlja, da ta afera ni v čast monarhiji in da gotovo ni napravila na vodilne kroge dobrega utiša. Armada, ki je opora prestola, da je imela takega moža! To je tudi našega sivega vladarja, Njegovo Veličanstvo, ki se je vedno zanašal na svoje vojne trume, hudo pobilo. Ko se je vrnil grof Bolfras iz cesarjevega kabineta, bil je ves bled in tresoč se po celem telesu je izjavil, da takšnega ni še videl našega vladarja. Razumevamo bolest cesarjevo, ako pomislimo, da se je Njegovo zaupanje na najgrši način zlorabljalo. Redi ostane velik črn madež v zgodovini avstrijske armade.
Burna seja v ogrski poslanski zbornici.
Ko je ogrski ministerski predsednik Lukacs včeraj vstopil v ogrsko poslansko zbornico, mu je opozicija vrgla v obraz psovke: Tat! Šuft! Umazani šuft! Vrnite ukradeni denjir ! Vrnite denar za volitve! itd. Predsedniku Tiszi so klicah: Morilec! Lopov! Šuft!. ker je s parlamentarno policijo dal odstraniti opo-zicionalne poslance, ki so kričali in ker je pri tem stotnik parlamentarne straže Gero s sabljo trikrat po glavi udaril posl. Hederveryja. Gero trdi, da je He-dervarv potegnil revolver, a Hedervarv ga šc pri sebi ni imel. Lepe razmere!
Ogrska vlada demisionirala.
V torek se je končal v Budimpešti proces, ki ga je bil naperil ogrski niini-sterski predsednik proti Desv-ju, ki 111:1 je očital, da se je uporabljal državni denar v razne politične svrlie. Desv je bil oproščen. \ sled tega je isti dan zvečer sklenil ministerski svet deinisijo celokupnega kabineta.
Mir že podpisan.
V petek se je v Londonu podpisala mirovna pogodba med Turčijo iu balkansko zvezo. Na podlagi tozadevnega dopolnilnega zapisnika je stopila mirovna pogodba včeraj v veljavo.
Bolgari zapustili Cafaldžo.
Bolgarska armada je že zapustila postojanke priCataldži: ostali ste še dve diviziji, ki pa v kratkem tudi-zapustite Cataldžo. Potem se postavijo ob meji It manjši stražili oddelki,
Turki zapuščajo Albanijo.
Dan na dan ^e poroča o novih transportih turškega vojaštva, ki se vkrcuje in zapušča Albanijo.
Kriza med balkanskimi zavezniki.
O	sestanku z Gešovim je izjav'! srbski zunanji minister, da je bil razg< -
vor jako prisrčen. Sklenilo se je, da bodo sporna vprašanja rešili zavezniki sami brez vmešavanja kake velesile. \ r-šil se bode v lo svrlio sestanek vseh štirih ministerskih predsednikov. Upati je, da ne pride do nikake vojske, čeravno bo treba premagati mnogo ovir in tež-koč. Srbija ho pa vedno pripravljena, dokler se ne sklene definitivni dogovo/.
Darovi.
.1 ubil e j n i d a r o v i z a »S I o v.
S i r o t i š č e«:
P. 11. gg. Andrej Mrak 4<» vin; Ant. Cej pek 50 vin; Edvard .lakin. pekovski mojster I K: Katarina Jakin -4(1 vin; N'. N. 2 K; Jožefa l erfolja, Trsi I K; Nekdo 1 K; Izidora Culot trgovka 2 K; Kos Josip župni upravitelj 2 K: Josip Mašera, vikar3 K; v nabiralniku v gostilni gosp. Josipa Gorjanc 50 vin; Luigi Ziani 10 k.
Z a s k I a d »S I o v. s i r o t i š č a«:
P. 11. gg. v Kalu: Peter Lazar 1 K, Štef. Carl I K, Stef. Murovec 20 v, Mar. Popek (Levpa) 40 v. Ant. Bremec (Lo-kovec) 20 v, Iv. Bremec 10 v, Rozalija Pirih 40 v, Stef. Lipicer 50 v, Mili. Šuligoj 50 v, Ivanka Skrit 20 v, Pr. Šuligoj 50 v, Mar. Kogoj 40 v, Ant. Žbogar 40 v, Iv. Gorjup 20 v, Jan. Bremec 1 K. Pet. Podgornik 40 v, Amalija Murovec 20 v, Cvetrežnik Neža 20 v, Mar. Leban 20 v, Vikt. Madon 1 K, Leop. Humar i K, Andr. Lipicer I K, Štef. Bratuš 1 Iv. Ant. Brezavšček 40 v, Al. Sironič 50 Pr. Hojak 10 v, Frančiška Pirih 20 v. Karolina Brezavšček 40 v, Mar. Lang 30 v, Jurij Lang 30 v, Kat. Testen 40 v. Mih. Jug 20 v, .los. Debejak (Gorenja vas) 2 K, Apolonija Gorjup 20 v. V Pod-inelcu: Jakob Kuštrin 1 K, Mar. Kuštrin 20 v, Lucija Humar 1 K, Jak. Humar 1 K, Ter. Debeljak 80 v, .los. Kuštrin 00 v, N. N. 1 K, Peter Kuštrin 1 K, Mar. Pirih 20 v, Ig. Šorli 40 v, Mar. Šorli 20 v, Jak. Šorli 30 v, Jak. Golja 1 K. Kat. Golja 1 K. Mih. Božič 1 K. Mih. Begtiž 60 v, Mih. Drole 40 v, El. Kenda 14 v, Ant. Laharnar 80 v. Ant. Bizjak 40 v. Mart. Beguž 40 v, lv. Drole 00 v, Iv. Kogoj (Lisec) 00 v, .lak. Dobravec (Kneža) 40 v. Mat. Kenda (Klavžc) 40 v, Jernej Kenda 20 v, N. N. 50 v, Luk. Daks-hobler 60 v, Fr. Lapanje 00 v. Štef. Ko-žorel 60 v. (Dalje prih.)
V	Loinu se je nabralo 37 K 60 v.
B o g p o v r n i s t o t e r o! V s e v boljšo b o d oč n o s t sl o v e n s k e-g a n a r o d a p od sl a v n o vlad o Njega V e I i č a 11 s t v a c e s a r i a F r a 11 c a J o ž e f a L!
Domače in razne vesli.
Naprednjakom okolu »Soče« v album: »Soča« z dne 31. maja piše v član kit: J a v e n s h o d" v D e v i 11 n o občinskih računih devinskega županstva. Pravi, d a 111 o rajo občinski r a-č u n i g r o z 11 o s 111 r d e t i, d a g. ž 11-p a 11 gos p o d a r i tak o, kako 1 n j e 111 11 najboljše k a ž e, 11 e p a po postavah itd. Mi ne vemo, kaj je na tern resnica, a moramo vendar-le izraziti svoje začudenje, kako morejo dovoliti v »Soči« take dopise gospodje, ki bi morali pred vsem pred svojim pragom pometati. Razložite nam rajše, kam so prišli milijoni pri »'I rgovsko-obrtni zadrugi«, pri »Mizarski zadrugi« itd.f Pišite rajši o liberalnih I onkurzih v Gorici! Povejte, za koliko stotisočakov so liberalci oškodovali deželo pri užitnim? Podučite rajši ljudstvo o stanju liberalnih denarnih zavodov v Gorici in na deželi. da ne bo treba ljudstvu jokati, ko je zadene katastrofa. O tem pišite! Zato vam bomo bolj hvaležni.
Opomin Staričem. Sedaj \ vročili poletnih dueli se otroci kaj radi kopajo.
I	ri kopanju se je zgodilo že iieštevilno nesreč. Mnogo oseb je utonilo. V listih čitamo. da sta utonila v Gradežu v morju minulo nedeljo dva dečka. Zdravniki.
:.i so preiskali mrtveca-, so konstatirali, da sta se otroka, ki sta utonila, podala kmalu po kosilu v vodo. Poln želodec pa ji^co težko prebavlja v vodi. Posledice kopanja s polnim želodcem so krč in drugi napadi. In žrtev krča sta bila tudi omenjena dečka, ki sta šla kmalu po kosilu v vodo. — Zato svetujemo stari-šem: Otrokom kmalu 110 kosilu ali po večerji zabranite kopati sc! Je jako nevarno. A tudi za odrasle velja to. Najmanj dve uri po zaužiti jedi se ne sme iti v vodo.
V	gradiščansko kaznilnico so prepeljali iz goriškili zaporov 821etnega Valentina Jazbec iz Komna, ki je bil pri prvem letošnjem porotnem zasedanju obsojen zaradi tatvine in sleparstva na tri leta ječe, ter Antona Žvokelj iz Vipave, ki je bil zaradi znane tatvine v Nordi-sovi vili v Solkanu obsojen na 15meseč-
110	težko ječo.
Avotniobilna nesreča. Pred nekaterimi leti se je pripetila na cesti med Sv. Lucijo iu Cerknem avtomobilna nesreča, pri kateri so bili težko ranjeni Štefan Makuc, Marija Obid, Valentin Jež in Peter Bevk. Avtomobil je vodil šofer Ivan Husak in Grossbitter-a, stanujoč na Dunaju. Na ovadbo se je pričela preiskava, ki je vsled raznih poizvedovanj rabila mnogo časa in šele v pondeljek sc je vršila pred goriškim okrožnim sodiščem končna obravnava, ki se je končala v torek. Sodni dvor je spoznal šoferja krivim ter ga obsodilo na štiri tedne strogega zapora.
Oznanilo. C. kr. fin. ministerstvo je z odlokom z dne 29. maja 1913 št. 3613 podaljšalo rok za predložehje napovedij za prihodarnino in osebno dohodarino za I. 1913 do 31. julija 1913. Davkoplačevalci se z ozirom na prejšnja oznanila z dne 27. decembra 1912 št. V 17-7 in 15. februarja 1913 št. V 17-3 in 18. marca 1913 št. V. 17-4 o tem obveščajo.
Ebnit na Predarelskem. Dovolite, g. urednik, da Vam in našim rojakom naznanim, kako se nam godi tu v tujini. Na Predarelskem se nahajamo že tretje leto in delamo pri uravnavi hudournikov. Večina nas je s Cola iz Šturij in z Otlice. Delo vodi g. Andrej Škvarč, ki se prav dobro razume na to delo. — Tukajšnje prebivalstvo živi čisto pripro-sto. Bavi se večinoma z živinorejo. Te dni spravljajo živino na planine. Do 800 glav goved ženejo skupno v gore. Živina je čiste švicarske pasme in tako lepa, kot bi bila naslikana. Ljudstvo je tu jako prijazno. Lepo zadoščenje smo želi. ko se je g. župnik iz Ebnita izrazil, da ga srčno veseli, da hodijo tuji delavci radi v cerkev. Tu imamo vsako prvo nedeljo v mesecu procesijo z Najsvetej-šim. Obnašanje domačinov v cerkvi je tako uzorno, da nikjer pri nas nisem videl takega.
Listnica uprave. Kenda Anton: Denar prejeli! Plačano do konca tekočega leta. Hvala!
Opozarjamo vse svoje cenjene naročnike. kateri gredo na tuje za delom od enega kraja v drugi, naj vedno ime one pošte natančno zapišejo, kjer so poprej list prejemali.
Mesine novice.
OTVORITEV »SLOV. SIROTIŠČA«
V	GORICI.
S prihodnjim šolskim letom se ot-vori v Gorici slovensko sirotišče. Razume se. da ho začetek skromen. Priglasiti se je do 15. avg. t. I. Mesečnimi za tiste, ki ne bodo sprejeti brezplačno, se določi ob sprejemu. Za letos se otvo-ri le dekliški oddelek. Vse prošnje naj se obračajo na odbor »Slov. sirotišča« \' Gorici. Via ponte Isonzo št. 2S.
Odbor »Slov. sirotišča <. OTVORITEV »SLOVENSKEGA DEKLIŠKEGA ZAVODA« V GORICI.
S prihodnjim šolskim letom se otvo-ri v Gorici Via l oute Isonzo št. 32
»S I o v e 11 s ki dekliški z a v o d« za učenke in dijakinje, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Zavod bodo vodile č. šolske sestre in bo imel namen vzgajati dekleta v krščanske 111 i 11
11	a r o d 11 e 111 d 11 h u. Posebna skrb se bo obračala na to. da si gojenke pridobe potrebnih čednosti, zlasti da se privadijo dostojnemu in lepemu obnašanju. I *ajala se jim bodo navodila v vseh ženskemu spolu potrebnih rečeh.
Zavod bo skrbel za zdravje gojenk. Na dvorišču in v bližnjem logu se bodo gojenke ob lepem vremenu lahko igrale iu sprehajale. Poskrbljeno je za vs<\ kar je potrebno za utrditev zdravja in za razvitek dušnih in telesnih moči.
Oglasila naj se pošiljajo do 15. avg. t. I. naravnost na »Slovenski dekliški zavod« v Gorici, Via Ponte Isonzo št. 32, kjer se dobe vsa potrebna navodila.
m Njega ekscelenca knezonadškof dr. Frančišek B. Sedej se je vrnil v torek dne 4. t. m. iz Rima.
»Duhovska Zveza« priredi dne 19. junija t. 1. (četrtek ob 10. dopoldne) v prostorih slov. Alojzijevišča zanimivo predavanje o socialne 111. v p r a š a-n j u i n p a s t i r s t v u, nakar sledi razgovor in sestava resolucij. K obilni udeležbi vabi č. duhovščino prav uljudno odbor.
Slovenci v Gorici preglejte imenike za volitve v deželni zbor, ki so razpoloženi pri c. kr. okr. glavarstvu. Sedaj le čas za reklamacije.
Smrtna kosa. V bolnišnici usmiljenih bratov je umrl po trimesečni bolezni 67 letni Mihael Rutar. Pokojnik je služil št#rim škofom in sicer graškemu itionsg. Z\veger, ljubljanskemu, ki je postal pozneje goriški knezonadškof, kardina-. Iu Missiji, knezonadškofu Jordanu in do septembra lanskega leta sedanjemu našemu knezonadškofu monsgr. Sedej. Bil je zvest služabnik in svojim gospodarjem vdan. Njegovo truplo se je prepelja-
lo	v torek dopoludne na Sv. Goro.
111	Tržne cene kmetijskih pridelkov na goriškem izvoznem trgu so sledeče: hruške 52 K, črešnje 68 K, grozdje sv. Ivana 180, ogrozd 52 K, jagode 140 K, mlad fižol 160 K, grah 16 K, šparglji 48 K, krompir 22 K kvintal.
m Odprti lekarni. Od 8. do 15. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: Gironcoli-Pontoni.
iz sežanskega okraja.
s Kreplje, dne 29. maja 1913. Danes sta bila tu asistent c. kr. kmet. kemičnega poskuševališča iz Gorice in g. Ernest Klavžar, kmetijski potovalni učitelj tudi iz Gorice. Omenjena dva gospoda sta si ogledala poskuse z umetnimi gnojili, ki jih je napravilo tukajšnje »Gospodarsko društvo« samo in tudi one, ki so jili napravili razni drugi kmetovalci. Oba gospoda sta se o vspehili poskusov jako pohvalno izrekla. Tudi iz drugih krajev Krasa, kjer je društvo napravilo poskuse, nam prihajajo razveseljiva poročila o vspehili z umetnimi gnojili.
I-osebno pa nas je razveselilo poročilo gosp. Franceta Štolfe, urarja v Komnu, ki pravi, da je vzredil s pomočjo umetnih gnojil prav lepe trte. To poročilo jasno dokazuje, da nimajo prav oni, ki so trdili, da njih zemlja ni priležna za umetna gnojila. Res mogoče, da niso imeli nobenega vspeha z umetnimi gnojili. toda rabili so najbrže slaba gnojila ali pa ne znajo umetnih gnojil rabiti. -Trava na pognojenih zemljiščih je letos tu trikrat večja kot ona na negnojenih in jo sedaj dotičniki že kosijo.
Iz komenskega okraja.
km Zagrajec. Sl. Kat. Iz. Dr. v Za-
grajen priredi dne 22. junija t. I. veselico s petjem, tamburanjem in šaloigro, katero bodo igrala dekleta Marijine družžbe domače in sosednjih vasi. K o-tilni udeležbi vabi odbor.
Priloga ..Primorskega tista" št. 23 z dne 5. junija 1913.
60SP0D0V DAN.
OZNANILO.
9. jun. Primož in Felicijan, muč. (286),
Kolumb, op. (597);
10. jun. Margarita, kr. (1093), Getulij, muč. (120), Mavriri, muč.;
11. jun. Barnaba, ap. (70), Parizij, duh. (1267), Flora, dev.;
12. jun. Janez Fakundo, duh. (1497), Ba-
zilid, muč.;
13. jun. Anton Padovanski, duh. (1231), Akvilina, dev.;
14. jun. Bazilij Vel., nadšk., c. uč. (379),
Elizej, prer., Rutin in Valerij;
15. jun. V. ned. po Bink. Vid, Modest in
Krescencija, muč. (303), evangelij;
o	pravi pravičnosti.
Javno č e š č e n j e N a j s v e t e j-šega: Dne 15 junija v Kožbani, v Koj-skem in v Opatjem selu.
Delo brez Boga.
Na tvojo besedo horn vrgel inrežo.
Luk. o, 5.
Cel svet govori o izdajavcu Redl-u, zgražajo se vsi nad njim in kličejo »pfuj!«. Na Dunaju še v grobu nima miru, zahtevajo, naj se ga pokoplje čisto kam na samoto, ker je ostale sram, da bi bili njih rajni s takim v vrsti pokopani.
Lepo, ako vidimo še stud nad hudobijo, dobro znamenje, ako se ljudem brezvestnost gnjusi, a vzrok, koreniko naj bi poiskali in izkopali!
Korenina vestnosti in poštenosti so zapovedi božje. Kedor ve, k e d o jih je dal, koliko je plačilo za spolnovanje, ali pa kakšna je kazen za nepokorščino, na tega se smemo zanesti. Proti večnemu plačilu ali večni kazni se vse drugo kar zgubi.
Denimo, da je prišel kedo iz kakorš-nega koli vzroka tako daleč, da se ne z m e n i več za to, kaj Bog ukazu-j e, da torej ne pričakuje več večnega plačila — ali je potem samo ob sebi r a z umljiv o, da bo gledal u a z e m-
I	j i kolikor mogoče več zaslužiti si. \est? Prazna beseda za tekega, ki se celo za Boga ne zmeni! Cast? Zato pa gleda, da skriva svoja nečastna dejanja! Zvestoba? Kedor je Bogu ne ohrani, ljudem jo bo še menj!
To je slepota, da ljudje zaupajo takim celo, o katerih se javno ve, da se ne zmenijo več niti za to, kar je Bog sam zapovedal. Kako? Ali meniš, da bo tak tebe rajše imel — ali si več, kakor Bog? Ali mu bodeš lehko večje plačilo dal, ali ga pa morda lehko huje kaznoval, kakor Bog?
Kedor je zavrgel zapovedi bo ž je, take m u n i k o I i n e z a-u p a j!
Zapomnite si to gospodarji, ki zbirate posle!
Kedor niti Bogu noče služiti, dasi je toliko plačilo obljubil tebi tudi ne bo služil zvesto!
Zapomni si mladenič, ki si namenjen gospodinjo si zbrati za svojo hišo: Taka, ki niti za nebeško kraljestvo ne skrbi, za hišo tudi ne bo skrbela!
Zapomni si dekle, da oni, ki Bogu celo ni zvest, tebi tudi ne bo; če se celo za Boga ne zmeni, malo mu bo mar, kaj bo tebi prav, ali pa ne; če Boga zaničuje, tebe bo še ložej in še prej; če Bogu krivico dela, bodi brez skrbi, tebi jo bo tudi. — Ako bi pri izbiranju tovarša za življenje na to gledale n a j p r e j, koliko vesti ima, k o I i k o m u j e m a r z a to, kar Bog zapoveduje, ne bilo bi po poroki toliko solza in včasih tudi podplutih hrbtov.
Ravno pri vojakih vidimo, da se večkrat ne zmenijo za verske dolžnosti, jaz vsaj bi se na takega nikoli ne zanesel. Ako mu je sovražnik antipatičen zopern, da ga tudi osebno sovraži, se bo še še resno vojskoval, sicer pa se bo —
brez verskega prepričanja, brez Boga
še marsikje kak Redi pokazal, če sc ne bo mogel več skrivati.
Ako nočeš žalostnih skušenj, škode, žalosti, ne zaupaj nobenemu, ako nisi gotov, da je veren in vesten kristijan!
Zapomni si, ne pozabi nikoli in hvaležen mi boš za nauk: Boj se vseh tistih, ki se Boga ne boje!
Pevske točke pri daritvi sv. maše!
(Dalje).
1 n t r o i t u s. Introitus pomeni vhod (vstop) in se zato tako imenuje ker so ga nekdaj peli tedaj, ko je ljudstvo v cerkev prihajalo. V starih časih pa niso imeli zvonov, ki bi bili oznanjali začetek službe božje, da v prvih časih preganjanja so prihajali skrivaj, kedar in kakor je kedo mogel. Zato je bil introitus nekdaj daljši ter je obsegal cel psalm ali vsaj več vrstic. Ze v 8. ali 9. stoletju je dobil introitus dandanašnjo obliko, da obstoji iz 1 antifone, iz 1 psalmove vrstice in iz Oloria Patri (Cast Očetu itd.) nakar se antifona ponovi. Od tihe nedelje dalje se Oloria Patri izpusti, ako se ne obhaja god kakega posebnega svetnika. V vel. času pa se pridene antifoni
2	alleluja. Na velikonočno in bink. soboto sploh ni introita. Ker se blagoslovlja krstila voda in pojo litanije (neki okrajšane) vseh svetnikov — se smatra vse to za »Pristop« in zadnji »Kyrie elei-son« po litanijah služi že za Kyrie elei-son pri sv. maši. Introitus se po cerkv. določilih ne sme izpustiti, pač pa je dovoljeno recitirati ga. Kdaj naj se poje »introitus«?
Graduale Vaticanum pravi da se začne peti introitus ko gre mašnik k al-tarju. (Accedente sacerdote ad altare).
K y r i e. Klic »Kyrie elejson« izvira iz grške cerkve in je zelo star. Prvotno so peli samo Kyrie elejson brez Christe elejson in sicer brez določenega števila. Papež Gregor Vel. je vpeljal tudi »Cliri-stc elejson vendar brez določenega števila. V začetku-9. stoletja je prišla v rabo dandanašnja navada da se devetkrat zakliče. Prvi trije Kyrie elejson (Gospod usmili se) se nanašajo na Boga O-četa, trije Christe elejson (Kristus usmi-
li	se) veljajo Bogu Sinu, zadnji trije Ky-rie elejson merijo na Boga, Svetega Duha. Dovoljeno je posamezne klice recitirati se spremljevanjem orgel. Pri večglasnih skladbah naj se tridelnost kolikor mogoče varuje in vzkliki Kyrie in Christe elejson naj se ne mešajo in naj se čez mero ne ponavljajo.
G I o r i a. Prevod: Slava na višavah Bogu. In na zemlji mir ljudem dobre volje. Hvalimo te, Slavimo te. Molimo te. Poveličujemo te. Hvalo ti dajemo zaradi velike slave tvoje. Gospod Bog, Jagnje božje, Sin Očeta. Ki odjem-Iješ grehe sveta, usmili se nas. Ki od-jemlješ grehe sveta, sprejmj našo prošnjo. Ki sediš na desnici Očetovi, usmili (se) nas. Zakaj ti sam (si) svet. Ti sam Gospod. Ti sam Najvišji Jezus Kristus. S svetim Duhom v časti Boga Očeta. Amen. (Zgodi se.)
Tudi »gloria« je grškega izvora in sega nazaj v prva stoletja. V Rimu so ta spev vpeljali okrog 1. 150. in sicer najprej samo za prvo sv. mašo o Božiču; v 5. stol. so ga peli tudi ob nedeljah in godovih svetnikov, toda samo škofje so smeli ta spev tako pogostoma intonirati, navadni duhovniki samo o Božiču in o Vel. noči. V 11. stoletju je prišla v rabo današnja navada. Od začetka je intoni-ral mašnik > Gloria« obrnjen proti ljudstvu. Intonira ta spev mašnik, zbor nadaljuje z »Et in terra pax hominibus«.
I udi pri Gloriji je dovoljeno posamezne vrstice recitirati s spremlj. orgel; na vsak način pa se morajo peti oni odstavki, pri katerih je zapovedano kako liturgično dejanje n. pr. priklon z glavo pri: Adoramus te (molimo te), gratias agimus tihi (hvalo ti dajemo), .lesu
Christe, suscipe deprecationem nostram (sprejmi našo prošnjo) in pa sklep. Besedilo se ne sme krajšati.
Gloria odpade vse adventne, postne in 3 predpepelnične nedelje, vse fe-rije razen o Velikonočnem času (Vel. četrtek in Vel. soboto je Gloria«), nadalje odpade Gloria na god nedolžnih otročičev, ako ne pride na nedeljo, dalje liri privatnih votivnih mašah (razen na čast M. Božji in sv. Angelom). Slovesne votivne maše imajo Gloria razen če niso spokornega značaja. Maša o pro-šnjih dnevih »Exaudivit« kakor tudi poročna maša nima Glorie. Slednjič tudi nobena črna sv. maša ne vsebuje »Glorije«.	(Pride še.)
Iskrice.
Počitek gotovo dopada ti; ko le bi dopadalo — stradati!
Ne smeš se trnja bati, če hočeš rože brati.
Cvetje lepo za oči, toda vsak sad li želi.
Hočeš, da te bodo poslušali? Skrbi, da te bodo spoštovali!
Zapiral ni vrat, zdaj pa jezi se, da prišel je tat!
Metuljček res lep je! Gotovo pa slep je,
kedor ga goji--------
Gosence redi!
ZA KRATEK ČAS.
Pri Duplarju so bili ravno pšenico omlatili — bilo je je mnogo v skednju in čistiti so jo menili še le prihodnji dan. Imeli so sina Tomaža, o katerem se je splošno govorlo, da ni prav posebno »brihten«. Sosed Grmar, o katerem je šla govorica, da je precej stjskav, bi bil tako rad prav po ceni prišel do enega Žaklja pšenice, toda v skedenj se ni upal, ker so imeli pri Duplarju hudega psa, katerega so pustili pri žitu za čuvaja, zato se obrne do Tomaža: »Ti, proda) mi skrivši en Žakelj pšenice; toliko jo imate, da se ne bo nič poznalo — en goldinar ti dam, kako ti bo prav prišel!«
Tomaž pomisli in r^Je: »Bom. toda goldinar moraš dati naprej! Žakelj moraš tudi sam prinesti, naše bodemo rabili, ko bodemo pšenico nosili jutri v klet, ako bi enega ne bilo, bi ga koj pogrešili.«
Z obemi pogoji je bil Grmar zadovoljen, goldinar je izročil takoj in po Žakelj je šel domu; mislite si lehko, da ni izbral najmanjega!
Domenila sta se, naj pride Grmar j polnoči po žito, na voglu kleti bo dobil poln Žakelj.
Zvečer, ko se je stemnilo je šel Tomaž na delo, dejal je v Žakelj nekaj plev, potem prsti, peska, če je bil kak kamenček vmes, nič ne de, pa zopet plev in je vsako toliko časa potežkal, ali ima Žakelj ono težo, kakor bi jo imela pšenica. Ce se mu je zdelo prelehko, pa je zopet doložil prsti in peska, če je bilo že pre težko je pa plev dodal.
Ko je bil Žakelj poln in ravno prav težak, nesel gaje h kleti, kjer je Grmar že čakal.
»Na vrh sem del bolj le pleve, ako bi me bil kedo dobil pri delu — pšenica je spoda.«
Veselje! Tako velik Žakelj, poln pšeniee in po teži soditi, morala je biti zelo »gotova« — težko bo za nesti, zlasti, ker je še pot precej nerodna in še po noči — a kaj dč to?
Ko prinese Grmar — ves potan »pšenico« domu, vsuje jo na »pod« mislite si, kako je gledal debelo! Pleve, prst, pesek — t o je tako težko nesel domu in še goldinar je plačal.
»Ti slepar! koj mi daj moj goldinar nazaj, sicer te grem koj k sodniji tožit«! tako je pozdravil Tomaža prvič, ko ga je dobil na samem.
»Le pojdi le!« odvrne Tomaž hudobno se sinejaje — »bomo videli, koga ! o sodnik hujše obsodil, ali tebe, ki si me učil krasti, ali mene, ki nisem hotel!«
Grmar je kmalu razumel, da ni varno sodniku o tej kupčiji pripovedovati in je raje ostal doma, tistega goldinarja pa ni več videl. Najhujše je pa bilo, da 'c Tomaž potem sam pripovedoval, kako je bil Grmarja navihal.
Da so se ljudje smejali vsi — razim Grmarja —■ boste najbrže verjeli, ne, da bi mi bilo še prisegati.
Novi vek.
Romantičen Igrekaz v petih dejanjih,
Spisal \*
(Dalje.)
Andrej Mihelič: Meni se zdi, da bi bilo nespametno nasprotovati tej nameri. Božje poti povsod koristijo, celo v gmotnem oziru. Poglejmo na pr. v Italijo! Do sedaj je že nabranega toliko denarja, da je cerkev na Skalnici zagotovljena. Solkanska občina naj bi prevzela vodstvo in odgovornost za to delo. Stroškov ne bo imela.
M a r t i n Do I j u k (ki vstane); Drugod porečejo, da smo na Goriškem neumni, da delamo le za poneumnjeva-nje ljudi. Steni denarjem lahko pomagamo ubogim. Na Nemškem odpravljajo božje poti. Ko sem bil zadnjič v Gradcu, sem videl, kako se ljudstvo spreobrača od praznoverja k novi, čisti veri, k čistemu evangeliju. (Sede.)
Miha Zime c: Božje poti niso praznoverje. Kako govorite?
Zupan Janez D roč: Jaz sem prepričan, da je Uršula Ferligojeva poštena in razumna deklica (Klic: Pa še kako!). Ona je pripravljena umreti za svojo trditev, da se ji je res nebeška gospa prikazala. Poleg tega veste, da je staro izročilo, po katerem je bila že v prejšnjih časjh na vrhu Skalnice cerkvica, ki se je podrla. Koliko je na tem izročilu resnice, pe vem. Zdi se mi pa, da je ona ploščica, kj so jo zidarji našli v zemlji, dober dokaz, da je tisto izročilo resnično. Sicer pa mislim, da bi ne bilo nič proti krščanski veri, ako izročimo Skalnico Devici Mariji. Tudi če se Marija ni prikazala, bo cerkev na Skalnici vendar le Mariji v čast.
GLASBA.
Cantica sacra. III. del. Cerkvena pesmarica za moški, ali ženski zbor, priredil Ant. Foester. Cena 2 K 40 v. Založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Dobi se, ali naroči se lahko tudi v »Prodajalni kat. tjsk. društva v Gorici«.
V	naši škofiji je še v mnogih krajih na koru moški zbor in tem je cerkvenih pesmi primajkovalo — večina jih je pisana za mešan zbor, za moški zbor je bilo res premalo preskrbljeno.—Forstei nam podaja že tretji zvezek cerkvenih pesmi za moški zbor. Vsi trije zvezki nudijo204 številk, sam tretji zvezek 60.
Vrednost zbirke je najbolje razvidno iz imen skladateljev: Forster (38 Številk), Sattner (6 št.). Premrl (5 št.), Kimovec (2 št.), Ferjančič (2 št.). Hladnik (4 št.), Pogačnik, Grbič in Mechura po
1	številko. Skladbe so vse nove; če se nisem uštel, 5 samo jih je opravljenih 'i'\ moški zbor iz drugih zbirk.
Kjer rabijo skladeb za moški zbor, naj ne iščejo dolgo, kupijo naj in pojo!
Da se ne bo kedo varal, moram o-pomniti, da za ženske zbore m n o g o teh pesmi n i p r i m e r n i h. vsaj za veliko večino. Ali bo Sopran I. previsok ali II. Alt prenizek. Zenski zbori naj pač izbirajo, kar bi bilo za njihov glasovni obseg primerno; ni vse za vsakega. Možkim zborom pa ta zbirka ne bo delala težav.	j,	k.
Iz soriške okolice-
g 53 let dušni pastir v eni duhov-niji. Preč. g. Josip Mašera, vikar v št. Mavru, starosta slovenske duhovščine v naši škofiji, je že 5.? let nepretrgoma kot vikar v Št. Mavru, Tamošnje ljudstvo na ljubi in spoštuje kakor svojega očeta. I'reč. g. Mašera je v 84. letu starosti, a je krepak in čil ter opravlja še vsa dušnopastirska opravila. Dal Bok dobremu in plemenitemu gospodu še dolgo živeti!
g Čevljarska obrt v Mirnu peša. Z e mnogo čevljarjev je opustilo svoji rokodelstvo. V Mirnu je dobiti malo čevljarskih mojstrov. Olavno čevljarsko delo jo koncentrirano v »Čevljarski zadrugi'*. Ce bi v Mirnu te ne bilo, bi bila revščina še veliko ečja.
g Zidarji iz goriške okolice so brez dela. Mnogi so se poprijeli kmečkega dela. Zidar>kih zaslužkov je letos v Gorici in sploh na Goriškem tako malo. kakor že mnogo, mnogo let ne! /'iu ir-ski mojstri, ki so imeli minula leta tisluž-benili .Ulil -40(1 zidarjev, jih imajo letos iu .Ul. Denarna mizerija je splošna.
g Št. Ferjan. Podpisani odbor »Kat. bral. društva« zahvaljuje se najtopleje vsem p. ii. udeležnikom našega »Konstantinovega jubilejnega slavlja«, ki so piišli iz vseh Brd, pa tudi iz mesta, v tako velikem številu, posebno pa preč. duhovščini, med njimi monsig. Filipič-u, g. županu, starešinom in sploh vsem ljubim nam gostom, kakor tudi onim gg., ki so pieplačali vstopnino, pa tudi onim, ki so bili zadržani, a so nam blagovolili poslati vstopnino po pošti. Bog povrni! Na zdar!
Hvala tudi igralkam in igralcem. Ki so svoje uloge izvrstno dovršili v vsestransko zadovoljnost navzoče množice. Bog živi vse skupaj!	O	d	b	o	r.
Častno diplomo za vzorno gospodarstvo je podelil deželni odbor Antonu k’e m c c, posestniku v Vitovljah štev. 96. —
Dornberško kat. izobr. društvo priredi v nedeljo, dne 8. junija t. I. veselico. Veselica se vrši v posojilnični dvorani ob vsakem vremenu. Vspored prihodnjič. Odbor.
g V pet metrov globoko jamo je padel v Podgori zidarski vajenec Andrej Terpin, star 14 let, ko je hotel samokolnico izprazniti. Pri padcu je zadobil ?> citi dolgo rano na glavi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov.
Iz ajdovskega okraja.
Za uravnavo Vipave. V minolem tednu od torka do četrtka se je vršila kakor je bilo vže naznanjeno — mi-uisterijahia pregledna kopiisija podrobnih načrtov za uravnavo Vipave na licu mesta. Komisije so se udeležili zastopniki poljedelskega ministerstva, tnini-sterstva za javna dela, načelnik melijo-rijacijskega urada v Trstu, ki je nadzoroval izdelovanje podrobnih načrtov, zastopnik oddelka za uravnavo hudournikov v Beljaku, voditelj ekspoziture za uravnavo Soče in pritokov v Gradišču in zastopniki dež. odbora.
V	torek se je vršil obhod od batuj-ske postaje do kranjske meje, v sredo od tu navzdol, dočim se je vršil razgovor in sestavil zapisnik v četrtek v prostorih deželnega odbora v Gorici.
Komisija je podrobne načrte skoraj v celem obsegu odobrila. Troški za u-ravnavo Vipave brez pritokov so pro-računjeni na 1.240.0(10 K, dočim pobere uravnava hudournikov v okrožju Vipave približno 500.(100 K. Komisija je prvo svoto nekoliko znižala.
Za prvo polletje je bila v proračmi za uravnavo Vipave svota le 800(1 K. ki se porabijo po predlogu komisije, č. miuisterstvo v to dovoli, za uravnavo levega brega Vipavo mod železniškim mostom in skladovnim mostom l > • i Rojcih.
Torej z uravnavo Vipave se v kratkem začne, dočim se je delo za uravnavo hudournikov vže pričelo. In potem naj le »pridgajo« nekateri krogi, da poslanci S. L. S. niso za Vipavsko dolino ničesar storili.
Sprejet je bil predlog, naj se izroči vodstvo za uravnavo Vipave nadinže-tiirju Hassler-ju, ki vodi tudi vso uravnavo Soče in Iera.
a Brje pri Rihenbergu. — Umrl je na Brjali g. .los. Cebron, svak pok. pesnika Simona Gregorčiča. Pogreb, ki je bil dne 27. maja, je pokazal, kako so vsi občani spoštovali tega vrlega moža, skrbnega očeta in dobrega posestnika' Dočakal je 71. leto. Njegova smrt je v-zbudila pri vseh občanih veliko sočutje. Blagi pokojnik je bil šel dne 23. maja v Ajdovščino k notarju, da bi izročil imetje svojim naslednikom. Preden je pa svoj namen izpolnil, ga je v notarski pi-sarnici zadela kap. Od tedaj se ni vcc zavedel.
Domači pevci so mu zapeli dve ža-lostinki pred hišo in ob odprtem grobu. Naj počiva v miru! Preostalim naše srčno sožalje!
Iz Rihenberga. Naša hranilnica in posojilnica lepo napreduje. Lansko let:) je nanovo pristopilo 18 članov, izstopilo 6 članov, tako, da šteje posojilnica koncem leta 280 članov. Denarni promet je znašal 268.056.54. Stanje hranilnih vlog je znašalo 75.847.27. Stanje posojil je bilo 101.011.45 K. Čistega dobička je imela posojilnica lansko leto 2.043.38 K. Rezervni fond znaša 7.293.15 K. Kakor se iz teh števil razvidi, uživa naša posojilnica splošno zaupanje med rihenberškim ljudstvom. Zivljen-skega pomena za naše ljudstvo je naša posojilnica, kateri želimo, da bi še nadalje tako napredovala, cvetela in otirala solze revežem, ki so še tu in tam odvisni od bogatih oderuhov.
a Vabilo k XIII. rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice za farno občine Kamnje«, ki se bode vršil dne 15. junija t. I. ob 3. uri popoludne po blagoslovu v župnišču s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju upravnih let 1911 in 1912. 2". Potrjenje računskih sklepov za I. 1911 in 1912. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.	Odbor.
Iz kanajskega okraja.
Nenadoma je uinrl Emil Hojak, učitelj v Levpi, star komaj 24 lot. Mladi mož je bil tudi nadebuden pesnik. N. p. v m.!
ki Gorenjepollje: Šolska mladina priredi 8. t. m. ob 4. uri pop. na obširnem dvorišču v Anhovem javno veselico z igro. petjem, prizori, deklamacijo, telovadbo itd. Morebitni prebitek se porabi za poučen izlet na Opčine. Vstopnina: stojišča 20 ii, sedeži 50 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Vse domačine in sosede vabi najuljudncje k predstavi.
Vodstvo ljudske šole.
Izpuščen je bil na svobodo Alojzij Križnič, sin bivšega župana kanalskega A. Križniča, ki jo pobegnil v Bel-grad, a je bil tam aretiran po nekom srbskem detektivu iu bil potem priveden v goriške preiskovalne zapore. -Državno pravdništvo je namreč ustavilo proti njemu kazensko postopanje zaradi goljufije iu poneverbe. Pred sodnijo se bo zagovarjal le zaradi kride.
Iz tolminskega okraja.
t Andrej štrekelj, vikar na Pečinah. V najlepši moški dobi, star šele 30 let. je umrl v nedeljo pop. na Pečinah na Tolminskem tainošnji vikar preč. gosp. Andrej Š t r e k e I j. Obolel je že lansko ieto % s led prelilajenja še precej hudo. a zdravje se mu je povrnilo, tako da io zamogel zadnji čas zopet opravljati svojo službo. Popolnoma zdrav seveda
ni bil. ker je trpel sploh na srčni hibi. Predsinočnem pa je kar naenkrat zaspal v Gospodu vsled bruhanja krvi in zdi se, da mu je počila srčna žila. Rojen jo bil I. 1877 v Gorjanskem pri Komnu, v mašnika posvečen pa I. 1902. Služboval je najprej kot kaplan v Podmelcu potem* pa kot vikar na Pečinah. Bil je mirnega značaja iu v vsakem oziru blaga duša. Skrajno vesten kot dušni pastir si je pridobil ljubezen in udanost od vseli, ki so ga poznali, posebno udani so mu bili njegovi dtihovljani. Pokojnik je bil brat lansko leto v Gradcu umrlega vscučili-ščnega profesorja, učenjaka in slivenskega pisatelja dr. Karola Štreklja, kakor tudi brat ravnatelja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole g. Ant. Štreklja. Blagemu pokojniku svetila večna luč. Preostalim bratom iu sestri pa naše iskreno sožalje. Pogreb je bil včeraj. Udeležila se ga je ogromna množica ljudstva in mnogo duhovnikov.
t Iz Grahovega. Na Koritnici pri Grahovem se je začelo rediti precejšnje število koza, to jo res prav, ker imajo t.d njih precejšnji dobiček in imajo tudi dosti sveta, ki ni za drugo kakor za kozjo pašo. Zato bi bilo potrebno, da si preskrbijo tudi potrebnega skrbnega pastirja. - Koze gonijo po cesti ob polju otroci, ki so še bolj brez pameti kakor kozliči. Večkrat pa pozabijo koze na pašnikih, in koze pridejo same dj-mov. Neki dan opoludne pride trop koza s pašnika naravnost skozi pšenico na njivi domov. Maloskrbne gospodinje ni bilo doma in koze so ji v kuhinji prebr-nile lonec podmeta (močnika), l ej gospodinji se ni zdelo nič kaj škoda na tuji njivi, pač pa sc ji jo zdelo škoda za njeni podmet (močnik).
t Gorenja Trebuša dobi cesto. Edina dolina na Goriškem, ki je do danes brez vsake zveze, je trebuška; ima pač en strm kolovoz na Cepovan, ki je pa brez vsakega gospodarskega pomena, zakaj po njem se s parom volov komaj izpelje prazen voz! Trebuška dolina je zelo rovoditna na sadju in bogata na vsakovrstnem lesu, toda zaradi pomanjkanja ceste se tamkajšnjo prebivalstvo nahaja v največji revščini, ker ne more izvažati svojih pridelkov! Danes moremo na obvestilo g. državnega poslanca Fon i z Dunaja zagotoviti prebivalstvo tre-buške doline, da je finančno minister-stvo in ono za javna dela odobrilo vse načrte in sprejelo vse predloge glede cestne zvezo po trebuški dolini. Po teh načrtih bodo imela zvezo z Idrijsko dolino v Dol. Trebuši na Sv. Lucijo in na Gorico črez Drimlk in Cepovan. Ako e. kr. gozdni erar podaljša svojo cesto iz Hudega Polja črez Mrzlo Rupo do Gor. Trebuše potem bode imela zvezo tudi z mestom Idrija na Kranjskem ter skozi trnovski gozd z Oolom-Otlica in Ajdovščino. Za te načrte je zavzeta tudi vojaška oblast, zakaj po teh bode vzpostavljena najkrajša in naravnostim zveza med Ajdovščino in Sv. Lucijo! Cesta po trebuški dolini ne bode le važna z n-zironi na gospodarski pomen za trebn -ške prebivalce in c. kr. gozdni erar, ampak bode tudi pomembna za tujski promet, zakaj ta cesta bode ena najzani-mivejših planinskih cest, ki hode vodila skozi gozdove in nad šumečimi vodami iu slikovitimi prepadi. Črta iz Dolenje do Gorenje Trebuše in gorska črta črez sedlo Drntilk na Cepovan mora biti izvršena do konec I. 1915. Kedaj se prične z delom je odvisno od vis. c. kr. namestništva v Trstu. Ki pa bode z ozirom na nujno potrebo iu življenjski pomen te ceste za trebuško ljudstvo gotovo u-krenilo, da se prične z gradnjo isto še to leto.
t Volče. Iz Volč nam pišejo: Dne
IS.	maja smo imeli pri nas občni zbor K. Sl. I. D. I deležba ni bila slaba, vendar smo pa pogrešali pri zborovanju mnogo takih, od katerih bi bilo pričakovati. da bi bili bolj vneti za to prekorist-no društvo. Izgovarjali so sc sicer po-
leni na vse mogoče načine, navajajoč lažne vzroke, od katerih pa nobeden prav ne drži. Takim kličem: Vrzite vse brezpomembne pomisleke na stran iu oklenite se trdno našega društva! Zahajajte v obilnem številu k lepim in koristnim predavanjem, ki se v tem društvu vršijo! Naučili se bodete pri njih mnogo koristnega iu potrebnega za vsakdanje življenje.
iz cerkljanskega okraja.
c I/. Bukovega. Kakor vsako leto je bila tudi letos tukaj nedelja po sv. R. T. procesija. Letos je vodil procesijo P. Rafael iz Gorice. Imel jo tudi v cerkvi lep govor in je daroval sveto mašo. Za bukovske razuere je bilo pri sv. maši iu procesiji veliko ljudi, ki so prišli tudi iz drugih duhovnij.
Procesija so je pomikala skozi vas, obnašanje in red ljudi posebno šolskih otrok je bil lep.
Na hiši Matevža, mimo katere se je pomikala procesija, je bil na zidu prilepljen lepak, ki je vabil na ples. Res ugodna priložnost za pokazati hudobijo!
Govori se, da so je lepak prilepil na zid med časom sv. maše. Ako je hišni gospodar Matevž o tem vedel ali ne, nam ni znano. Ako jo pa dovolil, naj mu bode v čast in zaslugo pri,Bogu in pri ljudeh, za ples pa dober uspeli!
Občani.
Iz bovškega okraja.
b Z Bovškega. Smrtno je ponesrečil v Miesbachu na Bavarskem mladenič Alojzij Berginc iz Loga pri Srpenici.
V	predoru se je udrla ogromna plast zemlje. Zasula je štiri delavce; trije so umrli, med njimi se nahaja naš domačin - eden so bo baje rešil. V kratkih letih je to že četrti mladenič iz srpeniške duhovnije, ki je na ta način zgubil življenje v tujini. Za ranjkim ne žalujejo samo domači — v celi duhovniji je samo eno mnenje: škoda ga je bilo, kor to je bil v resnici vzor delavnega iu vernega mladeniča. Bog mu daj večni mir, njegovim domačim pa moč, da prenesejo to nenadomestljivo izgubo!
Regulacijska dela ob Učeji hitro napredujejo. Zal, da se je vsled pomanjkanja sredstev moralo veliko delavcev odpustiti. Kanal, ki so ga izkopali od mosta pri Bučelu do izliva Učeje v Sočo, sedaj tlakajo in betonirajo. Meli proti italijanski meji so na več krajih prepletli z vrbovjem in napravili so tudi mnogo zidcev za katere se bo ob času nalivov lovil pesek, da ne zaspe vodne struge novozgrajenega kanala.
Na Srpenico menda vendarle dobimo posadko iu sicer ima priti nek lovski bataljon, ki je sedaj v Celovcu v garniziji.
Silna vročina vlada tudi pri nas. Ker je veter zadnje dni maja zemljo hudo osušil, se bojimo škode, ako ne bo v kratkem dežja.
Zakaj peša ovčjereja na Bovškem. (Dalje.) Potemtakem so redili Ložani v poprejšnji dobi vsega skupaj po 700 koza iu 1000 ovac iu so pridelavah po 1W> stotov v kupčiji jako dobroglasnega sira iu po 77 stotov slanino, pikant'ic skute, ko rede sedaj še 7, reci sedem koza v hlevu in vsega skupaj 44(1 ovac . množina pridelka pa je padla skoro na ničlo. Zakaj? Vzrok tiči v tem, da je na vsaki planini samo nekoliko pašnika, na katerem so lahko varno pasejo ovce. dočim to v zvezi s planinami ogromni obsegi takih pašnikov, ki so samo kozam pristopni in ki se sploh ne dajo nikakor drugače izkoriščati, kakor s kozjo pašo. Da bi se tam kedaj gozdovi zarodih ali moje zarasle. to je popolnoma izključeno. Ce so na takih planinah koze združene z ovcami, namolze sc zadosti mleka, da se izplača planšarsko delo; brez koza pa si ni niti misliti naših planin, ker zgolj ovčje mleko.
kolikor se ga lahko namolze na katerikoli loški in skoro bi rekel, sploh bovških planin, ne zadošča za količkaj hvaležno planšarsko obrtovanje.
Pešanje ovčjereje je z ozirom na opisane razmere naravna in neizogibna posledica prepovedi koza. \ sled tega pa umira naše planšarstvo in prebivalstvo. ki je imelo poprej v njem največjo podporo, se pogreza v čedalje večjo revščino. Naj se po novi postavi, ki ima letos stopiti v veljavo, zboljšajo naše planine, kolikor se hočejo, brez koza se ne ožive nikdar več. Koza je planinska žival, tako rekoč st varjena za naše kraje; naše planine brez koza ne izgube samo vse poezije, ampak izgube sploh svojo pravo vrednost. Na Bovškem m bilo nikdar pravega blagostanja: a nekdaj. ko so bile še koze, se je živelo, če ne dobro, pa skromno in zdravo. Obdelane zemlje je veliko premalo v primeri s številom prebivalcev. Zemlja je v obče plitva in rodi dobro samo o prav u-godni menjavi toplote in mokrote; tod i tudi v najugodniših slučajih ne morejo pridelki preživiti družin najboljših kmetov čez jesen in zimo. A mnogo družin je in sicer največ takih, ki ne pridelajo niti v najboljši letini za dva meseca živeža. Travniki so na videz lepi, dajejo izborno seno, pa bore tnalo. Zato je o košnji skrbno pospravljajo in povezujejo v rjuhe, da se jim po cesti ne raztresa z voza. Za govedorejo v obširni meri se prideluje premalo krme in ni primernih, varno pristopnih planin; ovčjereja pa se, kakor rečeno, ne izplača brez koza, in ker so te, ki so bile nekdaj največje dobrotnice ubožnetnu ljudstvu progna-ne z naših planin, postale so gospodarske razmere neznosne in gonijo vse delavne moči, moške in ženske, od doma s trebuhom za kruhom.
Kako resnična je ta trditev, pričajo nam naslednji uradno potrjeni podatki; Ložka županija, obsegajoča davčni občini Log in Strmec, šteje skupaj 92 družin, v katerih je 273 nad štirinajstletnih članov moškega spola. Od teh jih je 98 skoro stalno vposlenih v rabeljskih rudnikih. 44 jih dela na Nemškem, večinoma v \vestfalenskih rudnikih, 30 se’ jih je že stalno naselilo v Westfalnu, prev-zemši tam nemško državljanstvo, 17 se jih je izselilo v Ameriko in 4 krošnjarijo po naši državi.	(Pride	še.)
Iz korminskega okraja.
kr Vabilo. »Hranilnica in posojilnica Biljana-Medana bo imela svoj redni letni občni zbor dne 15. junija t. I. ob 5. uri pop. v lastnih prostorih. Dnevni red po pravilih. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih postavno število članov, se ho vršil občni zbor 1 uro kasneje ob vsaki udeležbi z istim dnevnim redom.
Odbor.
Iz Iržiškega okraja.
tr Iz Tržiča. Delo v ladjedelnici se je spet pomnožilo. Sedaj je ushižbemh okoli 300(1 delavcev. Zaslužki so dobri. Naši rokodelci, izvežbani kovači in ključavničarji zaslužijo tedensko tudi po 70 K. Lep denar. Navadni težaki zaslužijo dnevno od 4 5 K. Slovenskih delavec je uslužbenih lepo število. Kopališka sezona se je otvorila.
Madeže od muh odstraniš od pozlačenih okvirjev ali bronciranih oblik s špiritom, v katerem si namočila narezano čebulo. Tudi jih odpraviš, če jih pomočiš z beljakom in zdrgneš s krpo.
Da zgine duh od cigar iz sobe. postavi v sobo škaf mrzle vode. Voda si navzame duh popolnoma, zrak pa postane čist.
loterijske Številke.
Trst.............Oh.	60. 15, .-o. J4.
23-letni sodni oficijant
s 6 letno sodno prakso, popolnoma izvež-ban v vseh pisarniških oddelkih in tudi v zemljiški knjigi, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi stopiti v službo kot soli-citator pri kakem odvetniku ali notarju v Trstu ali sploh v kakem primorskem mestu. Gre tudi na deželo. — Zadovolji se tudi z bolj nizko začetno plačo. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov : „Nerou 100“ poštno ležeče — glavna pošta Ljubljana, Kranjsko.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
V Podbrju
pri Št. Vidu pri Vipavi
v mični legi se oddaste eno ali dve stanovanji v najem, bodisi celoletno ali le v poletnem času. Stanovanji ste pripravni za upokojence. Več se izve pri našem upravništvu.
Dr. lušt Bačar
zdravnik
v Gorici, ulico Troh Kraljev 9
ordinira
o j 10. ii 11. ii oj 2. i« 3. n. Trgovina z usnjem
v Eapuoinskl ulici št. 2 (»Pri Llzl“.)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP IBAROŠid. trgovec.
Ugodna prilika!
V novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga.
Za obilen obisk se priporočam
Ar\ton Jug.
Usnje podplati. Vrvarsko
11111111111.III lllll IIIII lili 111II.i.....................
blago. I. Drufovka, Gorica
II lili MII 111111111111111 lllll lllll III.II MII lllll lili
nasproti „Monta“, odli*
■■i.....i..111 n 11 n 111111.11 n 111111111 n
kovana delavnica nadpla*
1111111 n 1111111 n 11 mn m  .........
tov. — Velika izbera obuvala.
111111111111111111111111111111 m 1111111111111111111111111111
Viktor Toffoli- Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Via T atro 16. •• V a Semimrio 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja.
Cene so sledeče :
Jedrno olje	.... liter	Kron	1.04
Namizno olje . . . „	1.12
Istrsko oljkino olje. „	„	1.28
Valona................„	„	1.40
Bari........................ „	1.40
Oneglia..............,.	„	1.60
Lucca ................„	„	2.—
Nizza....................... „	2.40
Sprrjeliia naročila tor pošilja franku na ilorn. kakor tudi na tjficlt* .n izven ilr/a«e.
Trtorejci: Najceneje kupite lasti ko zii cepljenje trt nEXCeIsior pri tvrdki I. Drufovka,
Gorica, Gosposka ul. (nasproti „M onta“).
Hiša na prodaj. IE&j, S,,;:
št. 79 nad Pevmo. Dobro znana stara gostilna poleg ceste. Obrniti se je tieba do gosp. Antona Komavli, Oslavje 109.
^ Odlikovana pekarija ^ /{i in slidčiftarua £
K. Draščik {
W
£ v Gorici na Kornu 0
(v lastni hlil)	^
uvrtuje napotila vsakovrstnega ^ peciva, torte, kotače za birmano« V A In poroke, pince itd. Prodaja ^ ^ različna fina vina in Uberje na ^ drobno ah orlg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cene W	Jako nizke.
Najboljše in najmodernejše sukno na moške in volneno za ženske obleke ran-pošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna
R. S TERM E C KI v Celju št. ]04-
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Alojzij Gril, m zarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
MIHAEL TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Zahvala.
Za izkazano zadnjo čast povodom prerane smrti našega preljubega brata preč. gosp.
Andreja Melj,
vikarja na Pečinah,
se iskreno zahvaljujemo prečastiti duhovščini, sorodnikom, njegovim prijateljem in znancem, duhovjanom iz Pečin, Ponikev in Podmelca, kakor tudi vsem drugim, ki so s tako ogromno vdeležbo pokazali, kako drag jim je bil pokojnik. Še posebe se zahvaljujemo preč. gosp. župniku H. Peternelu, ki je vodil sprevod, preč. gosp. vikarju K. Tomšiču, ki je stal pokojniku v bolezni in smrti ob strani, Izobraževalnemu društvu iz Podmelca za ginljivo petje, šolskim vodstvom na Pečinah in Ponikvah za spremstvo s šolsko mladino ter zastopnikom občin Ponikve, Gorjansko in Volče.
Žalujoči ostali.
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje
Alojzij Tavčar
v Dutovljah okraj Sežana
zapriseženi sodni izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela
Gene zmerne.
ms
m
»CENTRALNA POSOJILNICA”
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OIBEjenO ZAVCZO
±±±155 V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5 X- Daje članom posojila na vknjižbo po 6"0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
S&jl
Ut
oococoooooooc ooooooco ooooooooooooooooooooo
priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad pocinjene žice za trie. trnjeve žice, razne mreže za
r	Trgovina	žele	nina
PINTER & LENARD
Gorica — Eaštelj št. 7 — Gorica
ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te *troke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo in nizko ceno.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOI
.OTROSIM MOIM
Nj	Lekarna
! Eriitifilitti 11 Gorici §
#
Prave	in edine žel. kapljice	^
a	znamko sv.	Antona Pado-	j#j
vanskega.	V
Zdravilna m o č teli kapljic je ne-prekosljiva. Te	w
kapljice uredijo	fvi
redno prebav-	M
Ijanjc, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije. Oklepe ^
želodec, storž, da izgine v krat- ^ kem a času omotica in S iv ut n a ^ M linost (mrtvost.) Te kapljice tudi storč, da človek raje j e. w
|#j Cena steklenica 60 vin.
ODLIKOVANA rjfi&ARNA F
Gorica, vla Formlca
is priporoma za odjemanje raznepa peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem	E. Jakin
1’rva HlovenHka trgovina ^ jedil-
nim blagom	Mr
Anton Kuštrin,
v ao^iei
Gosposka ulica štev. 25 ^
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
0 Cene zmerne in nizke. Postrežba Q ^ točna in solidna. Na željo odje- a |*j malcev v mestu se blago do- Pj ▼	stavlja na dom.	T
0 Pošilja se po žele/.nici in pošti. Q
*-€>€>O0O«-> €>*
TVRDKA 0. ZAJEC*
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „C[oriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za polnštvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, Btraniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in ceno konkurenčne.	-
—	-- Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
Kolumbovo jajce zn poli vi vanje streli!
lNitom žcnijnlne i/.ltJijdlie, ki ne ju
Patentirani strešniki „Ancora“.
napravi na navodilih gladkih strešnikih (Flachziegel) se m> c/.e perfektno 7.vi*/.ii cele strehe.
S patentiranimi „Ancora", strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estotičon utis! Cene jako primerne I Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj laliko strešino! m m
JNlajboljša priporočila!
Izključno zastopstvo za go-	rj	Gorica,
riški, tolminski in vipavski V/. LkdjCL Gosposka ul. 7. okraj ter za Kras:	l_Ui-oN	1U/.
Aleksander Ambrožič
urar in juvelir GORICA, GOSPOSKA ULICA št. 16.
Zaloga različnih švicarskih ur, ' zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga se slavnemu občinstvu uljudno priporoča.
Prva Goriška
pošetna (specijalna) trgovina platnenega in bombežastega Naga
H. WALLAND
Gorica - Gosposka ulica št. 17 v lisi Orzana - Gorica
(prej Via Stretta 4.)
Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniški« zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo in drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer
v veliki 1/iberi
šifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace).
Različne koverfe, plahte in kovfre!
Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. itd.
ZAJAMČENO 353
iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke. namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti!
Znano najboljše blago! Strogo solidno postrežba! Popolnoma nova zaioga!
Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem
H. WALLAND,
Gorica, Gosposka ulica št. 17 v hiši Orzana
prej Via Stretta 4
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
v | vsake
UCB S rste raz
wuululifnih kakovosti natanjčno po zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje.
Vse po zmernih cenah priporoča
JAKOB ŠULIGOJ,.
urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici.
Dalasnica cerhuenih posod In CBrhveneiiB orodja
Fr. Man Gorica,
lagistratna ulica šteu. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
i	dajatel) in odgovore* urednik .1. VltmolSek v Gorki
Tiska »Narod-?h Tisk* n^' v Gorici (odkov. L. Lckežič