"MESSENGER" GLASILO ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI SEP.-OKT. 1976 LETNIK XXI, ŠTEV. 9—10 Registered for posting as a periodical — Category "B" Published by: Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield. NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c Annual subscription — letno: S2.00 29. OKTOBER 1918. Proplositev slovenske samostojnosti Po skoraj tisočletju suženjstva in po mejnikih kot so Kmečki upori, Zahteva za Zedinjeno Slovenijo in Majska deklaracija je večini Slovenskega naroda zopet zasijalo sonce svobode. ZEDINJENÀ SLOVENIJA 1848: "Da politiško razkroj eni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor eden narod, se tudi v eno kraljestvo z imenom Slovenija sklene, in da ima zase svoj zbor". MAJSKA DEKLARACIJA 1917: "... v Jugoslovanskem klubu združeni poslanici . . . zahtevajo . . . združenje vseh ozemelj monarhije, ki na njih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno, samostojno ... na demokratični osnovi zgrajeno državno telo . . . in (da) bodo za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda zastavili vse svoje sile . . . oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo PRIROČNIK ZA SLOVENCE SLOVENSKE UČITELJI VIKTORIJE Pred dobrim mesecem dni se je v Melbournu osnovala organizacija slovenskih učiteljev. Vsi Slovenci, brez izjeme, lahko samo pozdravimo ustanovitev te prve slovenske strokovne organizacije v upanju, da bo to dalo povod tudi drugim razumnikom naše slovenske skupnosti, da pričnejo svoje strokovne zmožnosti uporabljati v vse večji meri v korist obstoja slovenske etnične celote v Avstraliji. Od Združenja slovenskih učiteljev Viktorije (Slovenian Teachers Association oj Victoria) smo dobili v objavo okrožnico, ki jo s.eveda z veseljem objavljamo. Združenju pa želimo obilo uspehov v bodočnosti: ORGANIZACIJA IN PROBLEMI POUČEVANJA SLOVENŠČINE V septembru je bilo ustanovljeno združenje učiteljev za poučevanje slovenščine. Ustanovni zbor SLOVENIAN TEACHERS ASSOCIATION OF VICTORIA — to je uradno ime — se je vršil na Monask univerzi v Melbourne. Prijavilo se je petnajst učiteljev. Izglasovana so bila pravila, izvoljen odbor in izdelan program. Odziv je bil lep, če se vzame v poštev značilno nepovezanost, ki označuje slovenske izobražence. Računa se pai na še večji odziv. Namen tega sestavka je, da je obveščena slovenska javnost o obstoju. Istotako posamezniki, da se pridružijo, če jih je volja. Namen te prostovoljne strokovne organizacije je, da povezuje učitelje osnovnih, srednjih in višjih šol zaj poučevanje slovenščine v Viktoriji. S povezanostjo bo omogočena izmenjava misli, diskusije, krožki, seminarji in podobno. Združenje bo delovalo v interesu učiteljev in inštruktorjev v sklopu ostalih avstralskih strokovnih organizacij. Skrbelo bo za smoterno sodelovanje učiteljev, staršev in študentov. Osnovanje je narekovala' potreba, da se zagotovi obstoj sobotnega pouka slovenščine v državnih šolah, ki bo uveden v prihod-nem šolskem letu. V avgustu je bilo izvršeno popisovanje študentov, ki so izjavili, da se bodo učili slovenski jezik v sobotnih tečajih. Starši, ki po članstvu pripadajo vsem slovenskim klubom, so prijavili svoje otroke u pouk. Prijavilo se je mnogo otrok klubskih odbornikov in članov, ki obiskujejo pri svojih klubih organizirane jezikovne tečaje. Tudi dolgoletna Slomškova šola je dala mnogo prijavljencev. Na osnovi prijave stoštiri-indvajset študentov in euajst inštruktorjev je Education Department odločil uvedbo pouka. Januarja bodo v dnevnem časopisju uradno objavljene vse podrobnosti: čas, kraj in način vpisovanja, ki se bo vršilo sredi februarja. Starši, oziroma študenti bodo vse urejavali sami direktno z upraviteljem pristojne šole. Srednješolski študent sedaj lahko izbere za svoj drugi šolski jezik slovenščino namesto srbohrvaščine, francoščine in ostalih jezikov. — Pouk bo ob sobotah dopoldne na izbranih šolah. To je še najboljša rešitev, ker smo maloštevilni in ni na nobeni posamezni šoli dovolj slovenskih študentov za skupen slovenski razred. Kot vsem drugim, nam Education Department tako daje možnost, ki jo velja izkoristiti. Novoustanovljena organizacija bo skušala zajeti avstralsko kvalificirane učitelje, študente učiteljišč in visokih šol z znanjem slovenščine ali z zanimanjem. Organizirali se bodo kratki tečaji za hitro usposobljanje poučevanja. Pravtako so vabljeni vsi, ki so poučevali slovenščino, a nimajo avstralskih kvalifikacij. Posebno so dobrodošli Slovenci, ki imajo voljo in čas ter dobro šolsko znanje slovenščine. To so šolani ljudje raznih poklicev. V seminarjih se bodo seznanili z novejšimi metodami v poučevanju jezikov. Zdroženje bo lahko tako izpolnjene predlagalo za poučevanje slovenščine v državnih šolah. Za korespondenčni tečaj in tečaj za odrasle za enkrat še ni potrebnega števila. Delalo pa se bo na tem, da se sčasoma osnujejo. Začelo se je v Melbournu, kjer so najugodnejši pogoji. A upati je, da se s časoma organizira pouk tudi v drugih krajih, npr. v Geelongu. Letno se bodo organizirali tudi odprti seminarji, katerih se bo lahko vsakdo udeležil in sodeloval. Obravnavala se bodo tekoča vprašanja slovenščine. Prvi seminar je predviden decembra. Delo je pogojeno z današnjim naglim razvojem šolske vzgoje, s povdarkom na komunalno .šolstvo ipd. Vse to je spremljati, drugače se zaostane in priložnosti so izgubljene. Kakor je najboljša in najljubša učiteljica slovenščine slovenska mati, se v tujini izkaže, da to ni dovolj. Kakor hitro otrok doraste in pride v stik s svetom, je vse bolj postavljen v druge odnose, ki ga oddaljujejo od slovenskega' življa. V tujini se lestvica vrednotenja spremeni. Realizem je ohranjeval stoletja naš rod, in ta narekuje, da je tukaj angleščina naš prvi jezik. Kadar pa je izbirati med drugimi jeziki, je lahko slovenščina prva, če ni posebnega razloga za izbiro karšnega drugega. Na večini srednjih šol je danes poleg angleščine dana možnost učenja tujega jezika in se temu priznava vzgojna vrednost. Za študenta slovenskega rodu ima slovenščina prednost pred ostalimi jeziki, saj jo sliši v svojem domu. Problem pa je, da se mnogo učencev uči z odporom, ker ne vidijo smisla v učenju slovenščine. Učenje je potem dvomljive pedagoške vrednosti. Vsekakor se da z dobro metodo velikokrat doseči boljše uspehe. Zato je izdelati primeren učni načrt. Vzbuditi mu je zanimanje in potem zadoščenje ne bo izostalo. Nova strokovna organizacija je nastala iz potrebe, kajti problemi presegajo moči posameznikov. Bo pa tudi poroštvo, da se nadaljuje in razvija. Posamezniki odpadejo, a slovenščina je dobrina, ki je mnogim vredna ohranjevanja. Mi, avstralski državljani slovenskega rodu, bomo lahko uveljavali svoje mnenje, kadar se rešujejo strokovna vprašanja slovenščine v šolstvu. Usoda slovenske besede je dostikrat posredno vplivala na ostala važna vprašanja. Takih primerov imamo precej. Poučevanje slovenščine v državnih šolah mora biti postavljeno na približno isto kvalitetno stopnjo kot so ostali jeziki. Če uči-teljstvo ne bo sposobno tega zagotoviti, bo pouk sčasoma mrtva veja. Glede maturitetnega izpita (HSC Examination) zu enkrat položaj ni jasen. Leto 1978 bo zadnje leto obstoja VUSEB-a v sedanji obliki. Predvideva se, da bodo univerze tudi v bodoče zahtevale vstopni izpit, a se ne ve v kakšni obliki. Verjetno je, da bo en tuj jezik poleg angleščine še vedno predpogoj vpisa, vsaj na nekaterih fakultetah. Ukrenilo se bo vse potrebno, da bo slovenščina v vsem enakopravna drugim jezikom. Student, ki bo obiskoval slovenski pouk v petem in šestem razredu srednje šole, bo torej imel predmet, ki bo enakovreden drugim maturitetnim predmetom. Mnenja strokovno usposobljenih imajo svojo veljavo. Naši uičtelji bodo sodelovali, da poučevanje ne zapade v morebitne napake. Previsoko postavljena kvalitetna stopnja nepotrebno zmanjšuje število kandidatov. Prenizka ogroža obstoj slovenščine v državnih šolah, kjer je prosta izbira predmetov. Predmet se lahko ukine, če po mnenju pristojnih strokovnjakov kvalitetno ne odgovarja. Združenje pozdravlja vse slovenske klube in jim želi, da samostojno razvijajo svoje jezikovne tečaje. Na morebitne želje bo po možnosti nudilo nazpoložljive tekste. V primeru potrebe bo sodelovalo na enakopravni osnovi s sorodnimi zvezami. Vsi, ki se zanimajo, se lahko obrnejo na naslov: STAV, c/- 43 Stockdale Avenue, Clayton, Vie. 3168 ODBOR Po zaslugi skupnega dela Slovenskih organizacij v Melbournu smo dosegli, da bo priročnik — "MIGRANTS MELBOURNE 1976 — izšel tudi na slovenskem jeziku. Ta priročnik v obliki knjige, ki obsega preko 300 strani je izdal "Community Services Centre", to je urad, ki dela v okviru Ministrskega predsedništva Viktorije. Zaenkrat je bila knjiga natisnjena samo na angleškem jeziku in bo razdeljena brezplačno uredom, ustanovam in privatnikom po potrebi. Pripravljajo pa še izdaje v drugih jezikih. Z ozirom na omejena denarna sredstva so imeli predvideno izdajo na samo enem od jezikov, ki jih govore novnona-seljenci iz Jugoslavije. V ta namen so sklicali sestanek predstavnikov različnih etničnih organizacij Slovencev, Srbov, Hrvatov in Makedoncev. Slovenski predstavniki so Vloga na ministra za Pošte in Telekomunikacije glede neokrnjene radio ure na 3EA, za katere so slovenske organizacije v Viktoriji zbrale v kratkem času na stotine podpisov, je dosegla kar smo želeli. Slovenska ura bo ostala neokrnjena in tudi slovenska napovedovalca nas zagotavljata, da sta sedaj prosta vsakega pritiska, ki bi vplival na sestavo programa. Poleg senatorja g. Lajovica je našo vlogo predložil ministru g. Robinsonu tudi poslanec za okraj Higgins, g. Roger Shipton. POPRAVEK V prejšnji številki "Vestnika" (letnik XXI, štev. 7—8) se je v poročilu o "Miss Slovenija-Viktorija" pripetila neprijetna pomota. Naslov "Miss Charitiy S.D.M. 1976" je pripadel gdč. NADJI STOVAR, ne pa Marici STOVAR, kot je bilo napačno navedeno. Prosimo naj nam obe prizadeti opravičita to naše nerodno pomoto. Iz liste darovalcev za žrtve potresa v Posočju (objavljeno v zadnji številki "Vestnika") je bilo nenamerno izpušteno ime g. Drago Polh, ki je podaril $20.00. na tem sestanku vztrajali na tem, da bi bilo nepravilno, da bi se dala prednost samo enemu jeziku in da bi se Slovenci počutili prikrajšane, ako ne bi ta koristna knjiga izšla tudi v Slovenščini. Predlagali so zato, da bomo Slovenci radi zmanjšanja stroškov sami organizirali in plačali prevod tega priročnika. Ta predlog je bil potem sprejet. Na sestanku, ki so ga pred par tedni imeli zastopniki S.D.M., '"Planice", "Jadrana" in Slovenskega verskega centra pa je bilo že v glavnem določeno kako in kateri deli angleškega izvoda naj bi bili pretstavljeni v Slovenščino. Priročnik obsega najrazličnejše vrste informacij za vse, ki so pravkar stopili na tla našega kontinenta, koristen pa bo tudi marsikomu, ki se že smatra s starim Avstralcem. Prevajanje bo vzelo precej časa, vendar se pričakuje, da bo knjiga lahko izšla v prvi polovici naslednjega leta. Sedaj smo prejeli od g. Shiptona fotografsko kopijo pisma z dne 6. septembra, v katerem g. minister odgovarja glede naše vloge: "Dragi g. Shipton, Odgovarjam v zvezi z Vašim pismom glede slovenskega programa na 3EA Melbourne. Poglede pripadnikov slovenskih skupnosti v Melbournu sem vzel na znanje in hvaležen sem Vam in njim za informacije glede učinkovitosti te radijske postaje ter nje pomembnosti za novonaseljence. Zagotovljam Vam, da bodo komentarji teh skupnosti predani oblastem, ki bodo odgovorne za etnični radio, čim bo naznanjen dokončen sklep o njegovi bodočnosti. Hvala za Vaše posredovanje. S poštovanjem Eric L. Robinson". Tako se je zopet pokazalo, kako Slovenci s skupnimi akcijami Ialiko vplivamo na merodajne činitelje, da bomo dosegli to kar nam pripada. Morda je sedaj prilika, da omenimo, da postaja 3ZZ oddaja vsak četrtek takozvani jugoslovanski program, na katerem pa ni čuti niti besedice v slovenščini. PUJSKE NA RAŽNJU bomo imeli ob priliki PLESA ki bo v soboto 13. novembra 1976 ob 7.30 v našem Domu na ELTHAMU VABI VAS : SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE vabi na tradicioalno MIKLAV2EVANIE ki bo za odrasle dne 4. decembra 1976 ob 7.30 zvečer v naši dvorani v ELTHAM-u Za ples nam bo igrala "Drava" POZOR: Miklavževanje bomo imeli letos v svoji dvorani in ne v Broadmeadows Town Hall. Vzrok temu je visoka najemnina dvorane, ki sedaj že skoraj presega $1000 na večer. Na svojem nam bo še bolj prijetno. ZA OTROKE pa bo prišel MIKLAVŽ na našo zemljo v Eltham v nedeljo 5. decembra 1976 ob 3h popoldne Darila pa boste pred tem lahko oddali v pisarni v "Domu". ŠE O SLOVENSKI RADIO ODDAJI PISMO IZ CANBERRE: SLOVENSKA RADIO ODDAJA V CANBERRI 22. REDNA LETNA SKUPŠČINA SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE se bo vršila dne 14. novembra 1976 ob 2.30 popoldne v dvorani Slovenskega Centra v Elthamu SPOR PRI ETNIČNEM SVETU N.S.W. 26. septembra se je v Ashfieldu vršil prvi redni občni zbor delegatov' za Etnični svet NSW, na katerem so tudi izbrali novo vodstvo. Kot prvi podpredsednik je bil izbran naš rojak g. Vladimir Menart, odvetnik iz Sydneya. Ni pa šlo vse gladko na tem sestanku. Na žalost se je spet pokazalo, da so mnoge, v preteklih letih nastale, etnične organizacije le fasada za politično udejstvovanje te ali one strani. "NOVOSTI", takozvani "neodvisni časopis za Jugoslovanske doseljence v Avstraliji", ki pa seveda pišejo le na srbskem in hrvaškem jeziku, so se zgražale nad tem sestankom in primerjale izbiro vodstva z nacističnimi sestanki v muenchenskih pivnicah. (Odkar se jc redakcija "Novosti", pričetkom tega leta, preselila v Sydney in so prišle v lastništvo novih rok, se je tudi karakter njih pisanja in vsebina spremenil). Pod velikim naslovom "Škandal v Ashfieldu" opisujejo priravo volitev in se zgražajo nad tem, da je od deset voditeljev Sveta šest izjavilo, da predstavljajo zasužnjene narode Evrope. "Novosti" objavljajo razgovore z nekaterimi bivšimi člani Sveta, ki so po volitvah v znak protesta zapustili dvo- ' rano. Ti obeležujejo volitve kot lažne in manipulirane s strani desnice. Tako npr. James Calomeris, direktor Grškega združenja pravi med drugim, da so v novi odbor bili izbrani predstavniki raznih desničarskih grupacij: Hrvati, Slovenci, predstavniki grške reakcionarne cerkve in predstavniki naseljencev iz pripojenih vzhodnoevropskih dežel . . . G. Milan Riznič, ki je kandidiral za podpredsednika kot delegat "Kultur-no-prosvetnega odbora zveze narodnih skupnosti iz Jugoslavije" in je pravta-ko v znak protesta zapustil dvorano, je izjavil, da so bile volitve režirane in, da se je v poslednjem tednu pred volitvami vpisalo neprimerno veliko število kandidatov med njimi v enem samem dnevu 60 Hrvatov. "Novosti" so nato vprašale g. Menarta če je novi Svet res pod vplivom desničarsko orientiranih organizacij. Odgovor je bil: "Ne. To ni res. Svet ni nikakšna politična organizacija. V resnici so skrajne levičarske grupe hotele Svet za "sebe in so doživele po- raz. Mi smo striktno neopredeljeni kadar so v vprašanju politične stranke Avstralije. Sodelovali bomo z vladajočo stranko kakor tudi z opozicijo". Na vprašanje, kako je bilo z doseljenci iz Jugoslavije, je g. Menart odgovoril: "Skupščini sta prisustvovala 102 delegata, od katerih so se prijavili kot Slovenci 11, kot Hrvati 50, kot Srbi 26, kot Makedonec 1 in kot Jugoslovani 14". Kakorkoli že, za dobrobit vseh no-vonaseljencev bi bilo mnogo bolje ako bi Svet ne podlegel političnim intrigam in ne bil arena za borbe med ideologijami. Na žalost nam primer v NSW kaže, da je navzlic idealističnim poizkusom posameznikov spet obvladalo geslo: Kdor ni z nami je proti nam. Mi Slovenci se lahko upravičeno vprašamo, kaj je bolje za našo tukajšnjo skupnost. Ali naj ostanemo sami zase, kot smo bili vsa ta leta sem in smo vse kar imamo zgradili s svojo pridnostjo, brez kakršnihkoli državnih podpor in brez pomoči kakršnekoli druge etnične skupine, ali pa naj naši zastopniki sodelujejo v raznih etničnih formacijah in nas s tem vpletejo v politične intrige drugih. Odločitev je težka. V prvem primeru si bodo potem drugi, ki sploh nimajo pojma o slovenskih potrebah, prisvojili pravico, da nas zastopajo kot "jugoslovane"; v drugem primeru pa nas bodo, zopet po krivici, ožigosali kot separatistične desničarje. Izbira je, prav tako po krivici pretežka, kajti naše zahteve niso velike: Hočemo samo, da se nas tukaj v Avstraliji, upošteva kot samostojna etnična enota, ki ima neomejeno pravico, da govori sama zase. STE PORAVNALI ČLANARINO? Slovenci v Canberri imamo tudi možnost poslušati radijsko oddajo v materinem jeziku. Poslušali smo že peto oddajo, pol ure na teden. Toda, čeprav je le kratka, vendar zelo lep uspeh na katerega smo vsi ljubitelji slovenske leposlovne besede in pesmi upravičeno ponosni. Še posebno, če vzamemo v obzir, da je število slovenskega prebivalstva v Canberri in okoliških krajih zelo majhno v sorazmerju z drugimi večjimi mesti v Avstraliji. Oddaja v slovenskem jeziku je bila zamisel g. Bresnika iz Queanbeyana in g, Pribca iz Canberre. Porodila pa se je že lansko leto, ko je med nami gostoval znameniti Slovenski oktet, Toda takrat izgledi še niso bili obetajoči. Pred nekoliko meseci pa je univerza v Canberri ustanovila svojo lastno neodvisno radijsko postajo 2xx. Ta nova ustanova je ponudila možnosti udejstvovanja tudi raznim narodnostnim skupinam. Naša oddaja je zasluga g. Bresnika, ki je s pobudo in izdatno podporo omogočil začetek te dejavnosti. Prav tako je zasluga g. Pribca da je zadevo uspešno izpeljal in poskrbel za urejevanje programa. Na žalost smo Slovenci v Canberri kljub majhnemu številu razdeljeni na dva društva. Ker smo razdvojeni urejuje vsako društvo program, po svojih načelih in odgovornosti, vsak drugi petek ob pol osmih zvečer. V soboto, 23. oktobra nam je igralska skupina Slovenskega društva Sydney pripravila par uric smeha in zabave. Redke so namreč kulturne prireditve pri nas in kot povzemam iz "Vestnika" tudi v Sydneyu ni dosti bolje. Žalostno je dejstvo, da je nam Slovencem v Avstraliji tako malo mar za odrske prireditve. To opažam že nad dvajset let. Čudno, kajti v domovini so igre po deželi bile vedno zelo dobro obiskane, gledališča nabito polna in je bilo zelo težko dobiti vstopnice. Tu pa bolj vlečejo poskočne viže harmonike in druge vrste glasbil kjer se lahko ljudje vrte po taktu. Skakati po taktu pa znajo tudi naši aborigani čeprav drugače najbrž ne dosegajo slovenske kutlure. Žal mi je za peščico ljudi, ki si prizadevajo pokazati drugo stran kulture, pa naj si bo na odrskih deskah s kakšno veselo-igro ali pa s prosto recitacijo. Koliko truda in sebi ukradenega prostega časa zahteva vsaka taka igra kot na primer "Vdova Rošlinka". Iz hvaležnosti, za njih požrtvovalnost in trud pokloniti nam par uric razvedrila, bi morali napolniti našo THE GOOD NEIGHBOUR COUNCIL OF VICTORIA nas obvešča, da je bil ustanovljen mednarodni klub pod imenom "People in Touch". Člani se sestajajo vsak petek zvečer od 8. ure zvečer do polnoči ob kavi ter različnih zabavnih igrah, kot namizni tenis in slično. In to na naslovu 575 Elizabeth Street, Melbourne — Vhod iz O'Connell Street, nasproti štev 37). Enkrat mesečno imajo na programu kaj posebnega: Filmski večer, Ljudki večer, Izlet z avtobusom, piknik in slično. Vsakdo, kdor bi se rad pridružil je iskreno vabljen in bo dobrodošel v domačem nevezanom vzdušju tega kluba. Naslednja mesečna funkcija bo ples na petek 26. novembra ob 8. uri zvečer. Vstopnina bo $3.00, kar vključa tudi zakusko. Organizator kluba je Nevia Kalčič, Tel. 328 2421. Društvo Karantania ima predvsem namen, da potom radia nudi Slovencem v živi besedi možnosti zbliževanja v širjenju naše kulturne in leposlovne besede ter bogato zbirko slovenskih pesmi in seveda tudi novice iz domovine. Ker pa smo še mlado društvo z malo sredstev, je bodočnost našega programa odvisna od velikodušnosti poslušalcev. Vsekakor upamo, da so poslušalci našega programa zadovoljni in ponosni, ker imajo možnost poslušati slovensko besedo po radiju tudi v Canberri. Slišali pa smo tudi zelo žaljivo kritiko, toda le od ljudi, ki se domišljajo, da so poklicni kritiki, sami pa k slovenski kulturni dejavnosti in solidarnosti ne prispevajo nič. Razumljivo, vsakdo ima pravico povedati svoje mišljenje, bodisi dobro ali slabo; na dostojen način. Toda kot Slovenec, ima prav tako vsakdo pravico prispevati k slovenski kulturni dejavnosti po svojih močeh. Četudi hodimo vsak po svojih poteh, cilj pa. bi morali imeti eden. To je: Širjenje naše bogate kulture, solidarnost in dobro ime v avstralski javnosti in razumljivo prav tako v matični domovini. Za dosego tega cilja pa je potrebna ljubezen, spoštovanje in narodna zavest posameznika, z malo strpnosti in čutom za solidarnost. Ciril Setničar malo dvorano do zadnjega sedeža. Na žalost pa je vedno obratno. "Vdovo Rošlinko" nam je odlično predstavila Mihelca šušteršič. Kljub njenim premetenim poiskusom priboriti si mladega fanta Janeza ji to ni uspelo. Romar sv. Balanta, Dane Brkovec ni bil nič manj kot Rošlinka razočaran, ko je ugotovil, da je zaman klečeplazil po romarskih cerkvah. Vloga mu je bila hvaležna in jo je prav poosebil. Sramežljivi Janez bi se skoro dal zapeljati sladkim besedam Rošlinke, saj mu je obljubila posestvo pa tudi ona sama je bila še vedno brhka. Končno je zmagala mlada ljubezen Manice — Danice Petrič. Neodločni Janez je moral pod prisego v pričo Maničinih prijateljic obljubiti, da ne bo hodil več k vdovi Rošlinki, kar je izzvalo obilo smeha med publiko, ki ni bila skopa s ploskanjem. Mislim, da so bili vsi igralci kos svojim vlogam, saj jih je režiserka ga. Vlasta Klemenčič instruirala. Vsem brez dvoma gre naša zahvala z željo, da bi vztrajali i nas še kedaj razveselili s kakšno slično igrico. Le korajžno naprej! Minka Peršičeva ČESTITAMO Tajnik S.D.M., gospod Edi POLAJNAR je na 7. oktobra t.l. prekoračil 50 let odkar so mu vile-rojcnice v Tržiču na Gorenjskem zavrtale življensko pot. Kot smo poročali v pretekli številki "Vestnika" jc Edi v juniju t.l. prestal hud srčni napad in sedaj je toliko okreval, da že zopet lahko sedi za svojo pisalno mizo v BHP-South, kjer so mu že pred dolgimi leti zaupali važno mesto, s katerega lebdi nad usodo delnic te velike avstralske rudo-kopne družbe. Rojenice so mu usodile tudi, da bo poročil in dolga leta delil vse zlo in dobro z soprogo Romo in da bo ponosen na uspeh svoje edine hčerke Viki, katera je pred meseci stopila v dobo polnoletnosti in se lahko ponaša z diplomo za uspešno opravljenih študij lekarniške vede na Univerzi v Melbournu. Edi, sprejmi iskrene čestitke oil nas vseh pri S.D.M. DAROVANO ZA SLOVENSKI KULTURNI IN RAZVEDRILNI CENTER V ELTHAMU OD PRETEKLE ŠTEVILKE "VESTNIKA" J. GAL 50.00 R. JOŠAR 80.00 P. TOMŠIČ 100.00 J. TURK 200.00 S. MLINAR 200.00 M. BALIGAČ 30.00 G. HOFMAN 150.00 S. ČUPEK 150.00 P. BELEC 5.00 D. PINTERIČ 50.00 KAR STORIŠ ZA SE, TO ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD, OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OČINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ. VDOVA ROŠLINKA EVGEN JURIČ NAŠI LJUBI OTROCI Drobtinice Vse sorte sem že naklobasal v tej rubriki, zadnjič pa mi je prišlo na misel, da sem eno temo le prezrl — še nič nisem pisal o otrocih. Naj to napako popravim. Duhoviti, so naši najmlajši, včasih bolj od nas, svetilk učenosti. Bil sem pred kratkim na Dolenjskem — slavili smo lep dogodek, koline — pa sem vprašal domačega kratkohlačnika: "Jožko, kaj imaš najrajši na svetu?" Brez premišljanja je odvrnil: "Klobaso!" Nasmehnil sem se preproščini in spraševal naprej: "In kaj še?" "Dve klobasi", je odvrnil. Ob isti priložnosti sem izvedel še eno dobro. Domačemu fantu, ki se je vrnil iz šole, je mamica očitala: "Kako to, da si v šoli ničesar ne zapomniš? Sosedov Peter je vse drugače. Ko se vrne iz šole, mamici in očku pove o vsem, kar se je naučil . . ." "Že res", se je branil dečko, "a on ima od šole do doma dosti bliže kot jaz". Še dve boljši pa so mi povedale "tršice" iz vrtca Mitja se je igral s kladivcem in se udaril po prstu. Neutolažljivo je jokal in vzgojiteljica ga je hotela potolažiti. "Ne jokaj", mu je dejala, "jutri te ne bo več bolelo . . ." "Jutri tudi jokal ne bom", ji je odvrnil Mitja. In še druga, zelo aktualna. Janezek je predlagal Alenki: "Pojdiva se igrat ata in mamo". Pa je dekletce odkimalo z glavo: "Ne nočem. Danes mi ni do pretepanja". Še bi lahko naštevali otroške domislice, kajti zmanjka jih nikoli in jih nikoli ne bo, naš mladi rod je bister in nabrit, da je kaj. Še stare mame jim rade priznajo, da so od vraga. Naj sestavek zaključim z mislijo, ki jo je izrekel neki majhen deček, ko so ga pripeljali v uredništvo velikega časopisa. Dejal je: "Joj, kako čudno je to, da se na svetu vsak dan zgodi ravno toliko, da je časopis lepo poln!" Res je čudno, a kako naj vam to pojasnim, ko pa tudi sam nimam več prostora. (Dolenjski list) RAK PRI OTROCIH Obolijo lahko že v materinem telesu Staro mišljenje, da je rak bolezen samo starejših ljudi, že dolgo ne drži več. Zdravniki po vsem svetu ugotavljajo, da ta zloglasna bolezen napada tudi otroke. Še več: odkrivajo primere, ko je otrok zbolel za rakom, še preden se je rodil, čeprav je bila mati zdrava kot dren. V zadnjem času je rak postal pri otrocih še pogostejši: zdaj je že na drugem mestu med vzroki smrti otrok. Na 100 umrlih malčkov jih po satistiki 10 umre zaradi raka. Vendar je ob vsem tem ugotovljeno tudi, da so otroci mnogo bolj trdoživi. Imajo veliko več možnosti, da ozdravijo, kot je imajo odrasli, saj zdravniki ozdravijo 60 odstotkov malih bolnikov, ki jih je napadla bolezen sodobnega človeka. Najpogostejša oblika raka pri otrolih je levkemija; za njo zboli okoli 30 odstotkov. Ostali odstotki gredo na račun očesnih tumorjev, tumorjev na možganih, na ledvicah in na drugih organih. Zdravniki opozarjajo starše, naj se torej znebijo stare misli, da je otrok varen pred rakom. Takoj ko opazijo kakršnokoli nenavadno izrastlino ali druge znake bolezni (glavobol, jutranje bruhanje, krvav seč, znatno razširjena zenica), naj otroka peljejo na temeljit pregled, saj so omenjeni pojavi prav lahko znaki, da se je na malo telo spravil rak. Pred raziskovalno medicino ostaja seveda nerešeno vprašanje: zakaj napada rak tudi otroke? GOBE NA ŽARU Zakaj ne bi jedilnika s čevapčiči in ražnjići izboljšali še s specijalitete — gobami na žaru? Kaj enostavno jih lahko pripravite: "Gobe narežemo na lističe, ki so vsaj centimeter debeli, medtem ko manjše gobice in klobuke pustimo cele. Očiščene gobe posolimo in popo-pramo ter jih polagamo na povsem malo pomaščeni raženj. Opečemo jih samo toliko, da z obeh strani hrustajo, ne smejo pa biti mehke, kot kuhane. Ko pečene gobe polagamo na krožnike, vsako pokaljamo z malo surovega masla. Zraven je najboljši koruzen kruh". Gobe na žaru so poslastica, po kateri se vam bodo še večkrat pocedile sline. LJUBLJANA — Sredi eptembra se je pričel proces proti članu uredništva "DELA" Viktorju Blažiču in sodniku Francu Miklavčiču. Obtožnica jima očita, da sta pod psevdonimi Jože Galičič in Zorko Pre-log v tržaški reviji "ZALIV", ki jo izdaja prof. Boris Pahor, s svojimi članki obravnavala in podpirala trditve bivšega visokega funkcionarja Edvarda Kocbeka. Ta bivši minister prve povojne vlade v Beogradu je v svojem pogovoru z g. Pahorjem, opisanem v knjigi, ki je zbudila toliko prahu v preteklem letu trdil, da je od februarja 1943 prenehal politični pluralizem OF, da oborožena akcija proti okupatorja ni bila v programu komunistične stranke pred 22. junijem 1941 in da zanikanje masovne likvidacije domobrancev po končani vojni še vedno predstavlja moralni problem vladajočih oblasti. MELBOURNE — Pred par tedni je Avstralijo obiskala delegacija Federalnega parlamenta Jugoslavije. Obiski takih parlamentarnih delegacij so ponavadi vljudnostnega značaja in seveda neke vrste "bonus" za parlamentarce. Jugoslovansko delegacijo so sestavljali: Rudi Kolak, Stojan Milenkovič, Mirko Lac-kovič in Krsta Markovski. G. Kolak je v Sydneyu izjavil svoje začudenje nad dejstvom, da Avstralija še vedno ne dojema pravega bistva hrvaškega separatističnega gibanja. V Melbournu pa je isti gospod izjavil, da je slovenski jezik popolnoma enakopraven drugim jezikom Jugoslavije in s tem nekako potrdil, da smo Slovenci zasebna etnična skupina. * * * Novi ambasador SFRJ za Avstralijo g. A. Sokorac se je pred tedni mudil v Melbournu in se spoznal z mnogimi osebnostmi tukajšnje emigracije na funkciji, ki jo je v ta namen priredil Generalni konzul SFRJ v Melbournu g. Trajkovski. TOLMIN — Odbor za odpravo posledic potresa je menil, da bodo do zime obnovili okoli 3.700 hiš. Toda novi potres, ki je ponovno in s skoro enako silo rušil 15. septembra prav na istem ozemlju tako v Furlaniji in na Primorskem, je te optimistične napovedi preprečil. Po skopih poročilih v dnevnem časopisju je razbrati, da je bilo na Primorskem to pot precej ranjenih poleg velike nove materialne škode. ANHOVO — Medobčinski odbor za odpravljanje posledic potresa v Posočju se je razgovarjal s predstavniki gradbenih podjetij v Sloveniji. Ker je odpravljanje posledic potresa solidarnostna pomoč ljudem, ki jih pesti nesreča, so podjetja "mešetarila" VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli. PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1844 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 za — višjo ceno pri popravilu zasebnih hiš v kategorijah I. in II. Podjetniki so zahtevali 10 dinarjev več na uro, kot jo je postavil medobčinski odbor. Slednjič so pristali na ceno medobčinskega odbora, toda ta postavljena cena velja le do 30. novembra 1976. Seveda, za delo v "težko pristopnih krajih bodo dobili več, plačal pa bo solidarnostni sklad. Te cene so: 55 dinarjev za uro nekvalificiranega dela in 75 dinarjev za uro kvalificiranega dela. PIRAN — V Piran je prišlo sporočilo 5. septembra, da je tega dne izplula iz Osake nova slovenska ladja, ki so ji dali ime Maribor. Tovorna ladja je enaka "Velenju" in "Kranju". Zelo moderna ladja ima skoraj povsem avtomatizirane naprave, dolga je 147 metrov, široga 22, nosil-nost je 11.800 ton in hitrost 30 km na uro. NOVO MESTO — Novi most čez Krko, ki bo dolg 160 metrov in širok 13, bo dograjen menda že letos. Zamenjal bo starega, železnega, ki je dolg 76 metrov, širok 7 metrov in katerega so odprli prometu septembra 1898. LJUBLJANA — Na ljubljansko univerzo, — ki združuje 20 "visokošolskih organizacij združenega dela", od katerih je ena v Piranu (Pomorska visoka šola), se je vpisalo letos 7240 novincev. Te organizacije so: deset fakultet, šest višjih šol in 1 visoka šola. Na mariborsko univerzo se je prijavilo 4,219 novincev, kar je nekaj manj kot lani. Je pa na šolah mariborske univerze nad 50% študentov, ki so redno zaposleni, medtem ko jih je na ljubljanski razmeroma malo. LJUBLJANA ■— Slovenske bolnišnice so polletno delo zaključile z izgubo, ki znaša okoli 142 milijona dinarjev. Seveda iščejo rešitev, kje dobiti denar za kritje. Pravijo, da so slabo načrtovali dohodke, ker so zdravila presegla planirano višino, ker so bili bolniški izostanki večji, ker so bili materialni izdatki previsoki, ker je bilo več specialističnih zdravljenj. Zdravljenje je namreč brezplačno, plačujejo podjetja in družba. Sedaj iščejo izhoda — kako rešiti in zavarovati pravice zavarovanca in uravnovesiti bilanco. MARIBOR — Potrdili so urbanistični načrt za novi del mesta — Maribor-jug —, ki naj bi ga zgradili v naslednjih desetih letih. Novi del bo štel 35.000 prebivalcev, zgradili pa ga bodo na prostoru med koroško železnico in Pohorjem ter Prekrsko gorco in Teznom. CELJE — Štajerski del "slovenike" — hitre ceste, ki bo vezala Št. IIj s Koprom je zgrajen na odseku Celje—Hoče. (Bolje povedano — zgrajena je le polovična hitra cesta). Dolg je 44 kilometrov; odprli so ga uradno 23. julija. TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela. S.D.M. YOUTH CLUB After the near failure of the Youth Club's Car Rally to Healesville, the Slovenian Youth Committee organized two additional activities for Youth to get together. The first major activity of the two was a Youth Rock Dance held on Saturday 19th June at Eltham Hall. The response by the youth was spectacular because they brought the hall to a near filled capacity. A significant element that contributed to the success of the evening was the entertainment. Firstly, there was a band not to well known to the youth in "Gravel Road" and secondly "Sava". We must show our sincere thanks and gratitude to both bands because without them the night would have been a dire loss. "Gravel Road" played the appropriate music which created the friendly atmosphere which binded the youth together. For an Australian band to enter unknown and foreign grounds "Gravel Road" and their music were accepted by all. We can now see in the near future the return of "Gravel Road" amidst the Slovenian youth in yet another dance. The night remained all fun and pleasure until it finished around midnight and it was at that moment that evereybody regretted its finale. After the favourable outcome of the Youth Dance in June, winter exerted itself and any other activity other than the snow could not be considered. So, on Sunday, 31st July, the interested youth with the Youth Club destined to Mount Donna Bu-ang. The bus left Heidelberg Park, Burgundy St. at 9.00 a.m. on a cold, cloudy morning. By the looks of the weather in Melbourne and the forecasts by the bureaus no snow existed at Donna Buang. Again at close proximity was senior approval by the senior sector with the presence of Mr. and Mrs. Mandelj and Mr. and Mrs. Zemlič.. The eighty odd miles to Mount Donna Buang passed by quietly and when we reached the top of the mountain • there were only patches of the snow. But, because the bus could not reach the peak of the mountain, there were still 2 miles to the top. Everybody went on their merry way and soon after we set out, fine snowflakes began to fall. To some of us, seeing it did not finish there. The wind be-id did not finish there. The wind be- gan to blow stronger, therefore the snow came down thicker. The remaining walk both up and down the hill was spent walking against chilly wind, hail and snow. By the time you returned to the bus, you were covered by an inch of snow and your whole body was frozen. All together a good 4 inches of snow fell while we were there. When everyone had returned back to the bus in a cold, wet miserable condition, lunch would have to be prepared somewhere not as cold and windy, therefore the bus left the mountain and travelled to Warburton where a barbecue was set up. After everyone replenished their energy with a good steak the bus finally made its way back to Heidelberg to return at 6.00 p.m. Also yet another matter that may interest many people were the Slovenian youth music competitions that were held in Sydney on Saturday 28th August. From Victoria, seven acts competed against other states such as Queensland and New South Waes. Two groups that representet the S.D.M. Club were "Drava" and "Sava", but, unfortunately they did not win first prize. After their triumphant win not even nine months ago, last years winners, "Drava", run up second to the winners. Third place was alloted to yet another Victorian group "Velenje". Credit must also be given to all the other Victorian competitors as their performances were up to the highest standard possible. On behalf of the S.D.M. Club and the Youth Club we would like to congratulate the Sydney group "Mavrica" on their successful win over all the other groups. Each and every act performed with their utmost effort and ability staging both old Slovenian folk and Australian songs. Miss D. Dolenc Cene reklam v "Vestniku" O BALINANJU NAJ MALO OMENIMO Cela stran Pol strani Četrt strani 1 in. ena kolona Mali oglasi beseda $50.00 $30.00 $18.00 $2.00 5c. Vse informacije in navodila: S. ŠPACAPAN, Tel. 38-6110 Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje sunshine painting service PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343 Lastnika: Jaka in Jim Korošec Svoji k svojim ! Ker sami vemo, da nekateri radi čitajo, ter poleg tega pa še radi balinajo. Vsak je dobrodošel. Saj mi ljudje sami prav dobro vemo, da ob sončnem vremenu hodimo ven, da uživamo čudovito naravo. Kot vsakemu znano, martički prihajajo ven ob sončni toploti. Takole nas ta prelepi hribček v Elthamu privlačuje, da se razgledujemo okrog po naravi ter spomladanskem cvetju. Kot nam opisuje pesnik: '"'Lipa zelenila je tam v diščem gaju — veje razte-zavala k nebu je visoko". Sedaj naj bo malo drugače: "Lipa zeleni nam v Elthamu, veje raztezava do balinišča na hribčku nam široko". — Tamkaj v stavbi ženske s kavico in klepetanjem, zunaj pa ptički prepevajo. Naši možaki in fantje si na balinišču kratek čas delajo. Z okusno hrano si trebuščše napolujejo pa tudi suha grla si hladijo. Na 19. septembra je bilo na Elthamskem , slovenskem zemljišču balinarsko tekmovanje Zveze. Naj ga malo opišem. Tekme so bile med S.D. Geelong, S.D. Jadran, S.D. Planica in S.D. Melbourne. Že jutranjsko sonce nam je dopeljalo veselo družbo: Slovence iz Geelonga, v avtobusu polnem veselja. Kmalu nato so pričeli prihajati avti iz S.D. Jadrana in S.D. Planice. Že zgodaj dopoldne se je začela tudi kuhinja polniti z dobrodošlim gosti. Kaj kmalu je začela po hribčku žvrgoleti tudi naša mladina. Seveda so bila najbolj popularna balinišča, katera so bila obkrožena z gledalci že ko so se pričela tekme ob 10h dopoldne. Vsako društvo je imelo moško ekipo četvorke in trojke, ženske ekipe so bile samo v četvorki. Vsakdo se je na vse sile tradii, da bi bil zmagovalec. Ker pa so krogle okrogle se včasih zasuknejo same po svoji volji, ne pa kot bi mi hoteli. Zategatelj pa potrebujemo dobro voljo in prijateljstvo med seboj. Spodaj je navedena lista uspehov. Naj omenim le, da so ženske SDM bile zmagovalke vseh tekem do zadnje igre in so zgubile samo za dve točki. Igra je bila zelo zanimiva in pomembna, da ni moči opisati. Kar je najvažnejše: Nič kritike. Ko so se tekme končale in balinišča izpraznila pa se je napolnila dvorana in ob zvokih mladih deklet "Sava" in fantov "Velenje" je bilo dovolj časa, da smo se veselo zavrteli. Po zvočniku so se predstavili predsednici vseh zgoraj imenovanih društev ter povedali svoja mišljenja o dobri volji in organizaciji Balinarske Zveze Viktorije, ki pokazuje tako lepe uspehe z medsebojno povezavo. Zmagovalcem so bili podarjeni pokali. Da ne bi bili ostali preveč potrti pa jim je bila za korajžo in dobro voljo dana, steklenica penčega vina. Tudi na sodnike se ni pozabilo s šampanjcem. Zslo bi se rad zahvalili vsakemu posebej za sodelovanje pri temu tekmovanju. Se posebno pa vsem igračem, ki so se trudili z okroglimi kroglami; ženski sekciji v kuhinji za okusno hrano tudi posebna zahvala, pravtak vsem gledalcem in navijačem. Predno pa navedem lestvice uspehov tekmovanja pa naj se dvigne zmaj, da pove novice o Sloveniji: Naj se dvigne zmaj na visoko, nad polje, nad loko, čez gore poglej, kaj je tam v Sloveniji povej: "Štajerska je vsa zelena, a Koroška zamračena, Kraševec pičine orje, v soncu sveti se Primorje. Da spustiš me malo više videl bi tržaške hiše". Branko Žele DR. j. K0CE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 - Tel.: 86 8076 Če hočete potovati kamorkoli po svetu se lahko s polnim zaupanj eni obrnete name. To smem reči, ker še ene same pritožbe nisem prejel, četudi se več kot 23 let bavim s tem delom. Povrh tega da brezplačno uredim vse, kar je potrebno za potovanje, dajem brezplačno tudi informacije in nasvete v drugih zadevah' Le v onih primerih, ko se hočem zavarovati radi izgube časa z nasveti, ki nimajo nobene zveze z potovanjem, mi stranke plačajo majhen depozit za karto 7 dni pred odhodom, ko plačajo celo karto plačajo toliko manj, kolikor so mi dale za depozit. Torej čisti računi in dobri prijatelji. Na ta način ne more biti z nobene strani nikakih očitkov in se ni treba nikogar in ničesar bati. Povdarjam, da imam osebne zveze v vseh važnih mestih Evrope, Amerike m Kanade, kar je že večkrat zelo prav prišlo vsem onim rojakom in rojakinjam, ki so pri meni naročili potovalne karte. J. Koce, 3 Beatrice Street, Kew, 3101 — Tel. 86 8076 DRUGI ČASI, DRUGI GLASI ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE john hojnik smallgoods PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757 Postrežem boste v domačem jeziku Dolgo je gledala vnučka babico, ki je molzla, potem pa vprašala: "Ali krava ne naredi nič sama?" "Krava naredi mleko", so jo poučili. Pa se ni dala: "Kako naredi? Do .konca ne! Ni ne v polivinilu ne v tetrapaku in izčrpati ga je morala tudi stara mama". "Daleč smo prišli", je rekla babica, njen sin, pomeščanjen, pa: "Daleč, daleč. Taki so časi, to terja razvoj! Drugi asi, drugi običaji". Ko so se možje menili o prireditvi v svojem kraju, so enemu svojih naročili: "Ti poskrbiš za konje!" "Ne bo težav", je odvrnil in zamahnil z roko. Dan pred prireditvijo so ga obiskali. "Kako je s konji?" "V vsakem traktorju jih je nekaj deset", je odvrnil. "Mi potrebujemo prave, žive, prame in tukse, šimeljne in serce". "Teh pa ni več", je odkimal, "le sem ter tja imajo kakšno kljuse v hlevu, a ga bolj skrivajo, jih je sram. Traktor, ta le danes v modi, traktor ... In, kot sem dejal, v vsakem traktorju se skriva kar nekaj deset konj . . ." Krompir iz Egipta in iz Indije. Čebula iz Grčije. Paradižnik iz Albanije. Jabolka iz Italije. Grozdje iz Bolgarije. Maslo iz Madžarske. Prašiči s Kitajskega. Ribe iz Japonske. P.S.: Zeleni plan iz Jugoslavije. Pa je dejal dedek: "Včasih smo vse to pridelali sami". "Ha", se je zasmejal sin, "to je bilo včasih ko še niste bili razviti, ko ste imeli še tisto zastarelo in nerazvito kmetijstvo". "Hudič bi razumel vse to", se je jezil ded. "Proč z religijo, znanost, znanost", je končal sin. (Dolenjski list) S tekmovanja slovenskih društev Avstralije v Sydneyu — junija 1976 Zmagovalci v četvorki — člani S.D.S. — Stane Cebokli, Jože Kariš, Jakob Tomšič in Jože Cetin — pri igri in ob podelitvi nagrad TISKARNI ŠKRAT šahista sta pognala uro, prvi je pobegnil (potegnil) prvokategornik V. Med ogledovanjem novih prostorov je nekdo omenil dober kamen (namen) obrata družbene prehrane. * Na koncu je svoj zajedljivi govor le nekoliko ošilil (omilil). * V razpisu za delovno mesto so še posebej poudarili pogrebno (potrebno) dejavnost, ki jo bo nora (nova) moč morala dodatno opravljati. # Še mlad je omahnil v smet (smrt). # Med osnovne značilnosti pekočih (tekočih) gospodarskih gibanj sodi še nadalje visoka past (rast) cen. * Učiteljica je okarala mučenca (učenca), ker ni naredil domaöe zaloge (naloge). * V telitvi (delitvi) je prišlo do nekaterih pomembnih norosti (novosti). * Ob obinskem prazniku so sazluž- nim podelili plakate (plakete). * Vse, ki so se spravile na balkon, so bile klade (mlade). * O gospodarskih nadlogah (nalogah) tudi mladi pogosto razpravljajo. * Ko so tatu prijeli, je imel pri sebi še velik plan (plen). Ko je začelo goreti, je pobožno (pomožno) osebje hitro prijelo vedra za vodo. * Pred 500 glodalci (gledalci) je srebanje (srečanje) sohl (sodil) zlovešč) mrož (mož). * Iz statističnih poročil razberemo, da vsako leto ponori (pogori) nekaj gospodarjev. * Delavci se vselej najbolj veselijo osebnih dogodkov (dohodkov). * Več let je poteklo, da so se dobro namučili (naučili). DANILA STOLFA Tel. 306 2664 NEVA BOLE ROEDER Tel. 306 1141 The World Book and Childcraft Encyclopedia Ako želite pomagati otrokom pri učenju naročite svetovno priznane in lahko razumljive knjige MARCELA BOLE Tel. 306 3087 Mladinski odsèk S.D.M. na snegu PODROBNI REZULTATI EKIP TEKMOVANJA V ELTHAMU: ČETVORKA ŽENSKE: Igr. Zm. Točk 1. S.D. Planica 3 3 48 2. S.D. Melbourne 3 2 46 3. S.D. Jadran 3 1 4. S.D. Geelong 3 0 17 ČETVORKA MOŠKA: Igr. Zm. Točk 1. S.D. Geelong 3 3 48 2. S.D. Melbourne 3 2 43 3. S.D. Jadran 3 1 28 4. S.D. Planica 3 0 41 TROJKA MOŠKA: Igr- Zm. Točk 1. S.D. Geelong 4 3 48 2. S.D. Jadran 4 2 47 3. S.D. Melbourne 3 1 32 4. S.D. Planica 3 1 25 V spodnji vrsti z leve na desno: I. Sernec, J. Ferligoj, F. Iskra, F. Likar, M. Radičič in P. Sedmak Ob ustanovitvi Balinarske zveze slovenskih društev V1ktorije so se predstavnim S.D.M., "Planice", "Jadrana" in S.D. Geelonga fotografirali na zemljišču "Planice" v Springvale Stoje od leve na desno: A. Urek, B. Žele, T. Stefančič, R. Iskra, S. Prosenak, M. Cimerman in P. Mandelj.