KATOLJŠK CKRKVEN UST. Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po posti za eelo leto 4 gld. 60 kr., zanol leta 2 gld. 40 kr., zajeten letal eld. 30 kr ^ ustarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leto 2 gld.. začetert leta 1 gl.; ako zaiiene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXV. V Ljubljani, 3. listopada 1882. Ust 44. MzgteM bogoifubnih otrok, iz rmih časov herieanstra. HI. 3. Sv. Stanislav Kostka (Dalje.) e) Ljubezen Marijna. Tudi o tem je naznanjeno dvoje: od otročjih 16t ie Stanislav Marijo zmiraj priserčno častil in detinsko ljubil; pa tudi Mati Božja se mu je skazovala nenavadno milostna in dobrotljiva. ^ Kar ga je na Marijo spominjalo, bilo mu je naj ljubše; kdor mu je o M arij ni slavi govoril, ga je naj raji poslušal; o Mariji govoriti, Marijne bukve brati in Marijne molitve moliti — to mu je bila nebeška radost. Ce so imeli v šoli tako zvane „proste" naloge, da si je lahko vsak sam izbral reč, o kteri je hotel pisati, izbral si je in pisal naj raji kaj v čast in slavo svoji nebeški Kraljici. Ce je kje zagledal imč Marijno, ga je poljubil, ozerl se proti nebu in spoštljivo pozdravil svojo preljubo Mater. Na strani v bukvah je večkrat zapisal ime Marijno, ali pa prošnjo: „Marija! bodi mi milosti jiva'. Kadar je slišal pri Jezuitih popoldne peti „Salve regina!" mu je angeljsko obličje žarelo češčenja do Marije in veselja. Na Dunaji so imeli takrat plemeniti mladenči med seboj posebno družbo za počeščevanje Matere Božje. Stanislav je bil te družbe naj gorečniši ud. Tako je že v pervi mladosti sveti mladenček Marijo častil in ljubil. Marija mu je pa tudi to detinsko ljubezen tako lepo povernila, da malokteremu častivcu tako. Takrat, ko je zaničevani Stanislav na Dunaju bolan ležal, vsak trenutek pričakovaje zadnje ure, — takrat pride naj boljša Mati nebeška sama obiskat svoje ljubljeno dete v nevarni bolezni. Res je namreč mislii, da je obhajilo, ki ga je od angelja prejel, popotnica za njegovo smert, in zdaj zdaj, meni, da mu bo treba stopiti iz čaanosti v večnost: — kar se mu Mati Božja prikaže z božjim Sinom v naročji! Z nezmerno Ijubeznjivostjo se vstopi nebeška Kraljica k njegovi postelji, položi k njemu Je-zuška, da ga sme objeti in božje Dete objema njega! Potem mu zapove, naj stopi v družbo Jezusovo. Slednjič mu dodeli tudi zdravje. Čez nekaj dni je že mogel iti v cerkev zahvalit se Bogu in preljubi Materi Božji. Marija mu je pomagala tudi premagati mnogoverstne zapreke, ki so mu branile stopiti v jezuitovski red. Ko je slednjič v Rimu sprejel redovniško obleko, se mu je zdelo, kakor da jo sprejme iz roke svoje Gospe in Matere Marije. V samostanu je s svojimi tovarsi velikokrat in rad govoril o Materi Božji. Hvalil je njeno čast in povzdigoval njene brezštevilne prednosti; poveličeval je njene čednosti iu popolnosti; čudi! se je neizmerni slavi in sreči, ki jo vživa v nebesih. In da bi po vrednosti oznanjal slavo Marijno, posluževal se je tako krepkih in vzvišenih izrazov, da je bilo lahko spoznati, da so mu od zgoraj navdihnjeni. Iznašel je nove hvalnice, nove naslove, s kterimi je Marijo častil; rabil je nove prilike in podobe, da bi bolj povikševal njene zasluge. Popisoval je prikazovanja presv. Device, našteval njene milosti iu pripovedoval čudovite izglede njenega varstva. In vsa ta zgovornost izvirala mu je iz čistega studenca goreče ljubezni. Nobenega dela ni pričel, da bi se pred ne bil ober-nil do ene ali druge izmed mnozih cerkev, ki so v Rimu presveti Devici posvečene, ter prosil njenega blagoslova. Pri molitvi se mu je že skor z neko gotovostjo na obrazu poznalo, aii moli Marijne molitve; kajti, zapazili so, da takrat, ko je molil rožni venec aii Marijne dnevnice, je sijalo njegovo čelo tako pobožno in tako ljubeznjivo, kakor bi se mu bila Marija vidno prikazala in bi se ž Njo vpričo pogovarjal. Na praznik Marije Snežnice je nekikrat spremljal patra Emanuvela v neko Marijno cerkev. Med družim pogovorom vpraša mladega novinca, kako zelo ljubi Mater Božjo. Stanislav ne ve druzega odgovoriti, kakor prelepe besede : „Kaj vam hočem reči, saj je moja Mati!" Vsled tolike detinske ljubezni do nebeške Matere je bilo tudi njegovo zaupanje do Nje neomejeno. Kar je potreboval, prosil Jo je s tako zaupljivostjo, kakor prosi otrok svojo ljubljeno mater; pa kar je prosil, je tudi prejel. Njegovi verstniki so imeli navado reči: Kdor hoče od nebeške Kraljice kako milost prejeti, naj se oberne do Stanislava in njegovim rokam naj izroči svojo prošnjo, — Svojemu Benjaminu ne bo ničesar odrekla. Ni mu odrekla tudi njegove naj priserčniše in zadnje prošnje, o kteri bo zdaj govorjenje. f) Marijin praznik v nebesih. Sv. Stanislav je bil pristopil v Jezusovo družbo v oktobru 1567 v Rimu, 17 let star. Naslednje leto je prišel slavni Peter Kanizij v Rim in le imel 1. avgusta prelepo pridigo za novinca. Opominjal jih je, kako oaj čas dobro in skerbno porabijo ter vsak mesec tako goreče pričnejo kakor bi bil zadnji, rekoč, da življenje je kratko, da en mesec bo gotovo za vsacega zadnji, da je lahko že zdanji, da ga mora tedaj vsak tako preživeti,' kakor bi bilo treba tisti mesec umreti. Novinci so se potlej pogovarjali o prelepi pridigi. . Tit pravi Stanislav: ,,Naj bodo te besede za vse opo-minjevanje svetega moža, za-me so naravnost glas božji, kajti v tem mescu bom umeri/' Štiri dni potem je spremljal patra Emanuvela v neko cerkev Matere Božje Začneta se pogovarjati o bližnjem prazniku Marijnega vnebovzetja. Stanislav meni, da se ta prelepi praznik tudi v nebesih vsako leto praznuje kakor na zemlji. Potlej se pristavi: „In jaz upam, da bom zdaj pri pervem praznovanji že pričujoč". — Patru se zdi to govorjenje le pobožna želja mladenčeva in se nasmeje. Kajti, da bo res umeri, tega ni mogel misliti; bil je še mlad, čverst in zdrav. Vendar Stanislav je mcčno hrepenel po svoji nebeški Materi in molil, da bi kmali k Njej prišel v nebesa. V začetku avgusta si je bil odbral za patrona t?ga mesca sv. Lavrencija. Na praznik tega svetega mučenca, 10. avg., *e mu je priporočal naj mu pomaga Mater Božjo prositi, da bo v praznik Njenega vnebovzetja že mogel v nebesih pri Njej biti. Tudi je to prošnjo do Marije spisal na papir, kakor bi Ji hotel pismo poslati. Ta list si je djal na persi in tako šel na god sv. Lavrencija k sv. obhajilu. Po sv. obhajilu je zopet prosil svetnika, naj izroči njegovo serčno željo Materi Božji. Ta želja je imela biti kmali uslišana. Še tioti dan ?a je zvečer obšla neka slabost. Moral je iti v posteljo, ovarišem, ki so ga spremili v sobo, naravnost reče, da bo v malo dneh umeri. To je bilo v sredo. V petek zvečer se je preselil v drugo pripravnišo sobo Preden se vleže, poklekne na tla in moli nekoliko časa, potem pokriža posteljo in z veselim obrazom reče: „To je moja zadnja bolezen in s te postelje ne bom več vstal". In ker so bili tovarsi prestrašeui, je pristavil: „No, če je Božja volja". V nedeljo zjutraj, 14. avg.. merzlica sicer ni bila hujša, vendar je rekel Stanislav s'r«-žnku, da bo prihodnjo noč gotovo umeri. Ta pa se smeje, rekoč: ,.Pač bi bilo treba večega čudeža, da bi kdo za tako majhno boleznijo umeri, kakor pa se ozdravil". Toda nekaj ur pozneje se je ž« pokazalo, da je Stanislav govoril resnico; kajti nenadoma je omedlel. Prednik in dru^i so prihiteli in ga s pripravnimi pripomočki zopet k zavednosti spravili. Kmali potem mu pridejo zopet nove slabosti. Začne ga mraziti; inerzel pot se prikaže na čelu in tako je slab, da se skor premakniti ne more. Zdaj prosi prednika, naj ga položijo na tla, da se bo kot spokoruik na zadnjo uro svojega življenja za smert pripravil in v ponižnosti sprejel slednjikrat svojega Boga. Prošnja se mu usliši in položijo ga na tla na rahlo blazino. Proti večeru opravi spoved in potlej mu prineač sv. popotnico. Ko pride mašnik s presv. Rešujim Telesom, svetniku obličje zažari, oči zabliskajo in onemoglo telo se mu radostno poživi. Vsi pričujoči se morajo jokati, ko divijo pobožnost svetnikovo. Podeli se mu tudi sv. po- slednje olje; pri molitvah sam veselo odgovarja z veliko pobožnostjo. Vprašajo ga, je li pripravljen po Božji volji že umreti, ali želi še dalje živeti. Stanislav odgovori: „Pripravljeno je moje serce, o Bog, pripravljeno je moje serce!" Okrog njegove postelje je stalo več sobra?« v, ki so se pobožno ž njim pogovarjali. Stanislav jim odgovarja s tistim angeljskim veseljem, ki mu je ostalo prav do zadnje ure. Oči je obračal proti nebu, z duhom bil je pri Bogu. Večkrat se je ozerl na malo podobico Matere Božje, ki jo je imel pri postelji, in jo je s prav veliko uda-nostjo poljuboval. Okrog roke imel je ovit molek. Neki pater ga vpraša, čemu mu je molek, ker ne more več moliti. Svetnik odgovori: „To je res, da ne morem; pa spominja me vendar moje dobre Matere," — Potlej mu pater spet pravi: „Vaše veselje bode kmali veče, ko boste stali pred Njo, gledali Njeno veličastvo in smeli poljubiti Njeno roko!" Pri teh besedah se je bolnik kakor na novo oživil; veselo povzdigne roke kviško in hrepeneč obrača proti nebu oči. Potem zopet vzeme podobo Matere Božje, jo nekaj časa gleda, goreče se priporoča svoji ljubi Materi; zopet jo poljubi in pritiska na serce. Tako je prešlo polovica noči. Po polnoči je bil čedalje slabeji. Prosil je, da bi smel še enkrat svoje sobrate novince videti. Kmali se zberč okrog smertne postelje svojega tovarša. Stanislav se poslovi od vsih in jih prosi za odpuščanje, če jim je znabiti kdaj slab izgled dajal. Potem se oberne do prednika in pravi: je kratek; ostaja le še, da se pripravimo." Pričujoči so pokleknili poleg njegove postelje in molili. Tudi sam je priserčno molil v latinskem jeziku; zahvaljeval se je Bogu 8 prav serčnimi besedami, pro-sil ga, naj mu odpusti vse pregreške in sprejme v miru njegovo dušo. V rokah derži križ Jezusov; pobožno po-ljubuje rane na nogah, na rokah in na strani, — svojo nedolžno glavico pa nasloni na ternjevo krono. Čedalje bolj postane molčeč in zamišljen. Slednjič se mu hipoma obraz spremeni; vidi se mu, da je zamaknjen v neskončni sreči v neko drugim nevidljivo bitje. Marija, njegova preljubeznjiva Mati, se mu prikaže v zadnji uri, kakor se mu je nekdaj prikazala v njegovi nevarni bolezni na Dunaju. Takrat mu je velela, naj stopi v družbo njenega Sina na zemlji, zdaj pa ga pride povabit v nebeško družbo Jezusovo. Družba svetih devic Marijo spremljuje; in vidi se, kakor da se ž njimi pogovarja in one ž njim. Med tem izdihne svojo blago dušo tako mimo, da skoraj ne zapazijo trenutka njegove smerti. Prečudno srečno smehljanje se še po smerti vidi na njegovem obličji. Bilo je okoli treh po polnoči, tedaj jutranja zora zaželjenega dneva, vnebovzetja Marijnega; smel ga je toraj v nebesih obhajati, kakor je bil sprosil svojo ljubljeno Mater. Tako umirajo pravi Manjni otroci: (Konec nasl.) Začetek ¿ot in izreja. Kdo bo štel nezmčrne množice, ki se zbirajo zdaj po šolskih sobah? Koliko otr6k in sploh mladih ljudi gre z dežele v mesta, in koliko jih je v šolah po deželi! Tu velja nekako veliko vojsko. Res vojska: proti nevednosti in proti neoliki, proti spačenosti se ima boj biti. Mladino velja izrejati, olikovati, odgojati. Kako silno tehtna je ta naloga! Blagor od-gojiteljem, kteri jo umevajo, — prav umevajo! Cita se: „Blagoslovljenje nove šole'*. Kako pomenljivo! Kje je bolj potreba blagoslova, kakor v šoli, kjer se goji in omikuje, kar je staršem in srenjam na) drajšega, — to so njihovi lastni otročiči. Procesija k šoli, se prične z „božjim razpelom", za kterim gre mladina, srenjski možje z županom, okrajni glavar — vsi odkriti, in za njimi duhovstvo; — tudi v sobi je že podoba Kri-žanega, in zunaj napis: „Vse za vero, ceBarja in domovino". Okrajni glavar in župan po opravljenem blagoslovu govorita in povdarjata, da otroci naj se odgojajo „v keršanskem duhu". Obhod se verne v cerkev in opravi se slovesna sv. maša za pomoč božjo, za darove sv. Duha v novi šoli. Tako smo brali te dni in tako ima biti, pod to zastavo in s takim ravnanjem je upati sreče v novi šoli in v vsaki šoli. V tako ,»blagoslovljeno" poslopje se bodo zbirali naj lepši cvetki srenje, mali otročiči. O kaj je vse na tem zastavljeno, da se prav, primérno, koristno učijo in izrejajo! Kakošne imenitne zmožnosti so od večnega Stvarnika djane v té mlade klice, ki se imajo razvijati, raz-cvitati in poslednjič že čez malo lét tudi same blagor razširjati med druge ! O vi gojitelji, koliko dela vas čaka, koliko tehtnega dela! Tu bo telesne in duhovne moči, umove, nravne, serčne zmožnosti, v kterih je zedinjeno otrokovo bitje in človeška vredno3t. Te zmožnosti, te moči bo treba obdelovati, razvijati, vaditi in uriti, vterjevati, jim pomagati k popolnemu razcvetu. Um in pamet, volja in serce, naravni in verski čut se mora gojiti v zvezi in v edinosti. Kako natanko je treba gledati na to, da se vse moči lepo vštric razvijajo, ne da bi se nektere zanemarjale in bile od druzih preraščene in zamorjene. Zanemarjenje in zamorjenje nekterih zmožnost, n. pr. oblaževanje serca s pomočjo sv. vere, stori, da otrok ostane divji ali pa pozneje obdivjá, če ni dosti olikan, ter bode hrastov, nevljuden, osóren in brez občutka do druzih, pretepavec, netrézen v vsih 02-irih, pobijavec itd. Otrok se ima omikati, izrediti in odgojiti, da bo koristen svojim domá, svoji srenji in domovini. Blažiti, boljšati se, popolnoma prihajati mora tako, da se v sedanjem življenji, ki tako naglo mine, pripravlja na drugo, neminljivo, večno srečno življenje. To mora izreja dosegati, kar s- r aj več dá, že v začetnih šolah; to se mora naljevati tudi v višjih naukih; če ne, je njih bistvo zgrešeno, njih cilj in konec skažen. Izrejati otroka — to je dolžnost očetova, dolžnost materina že v pervem začetku. To dolžnost ima nadaljevati Cerkev in deržava zlasti s pomočjo šole in drugotnega pouka, kar mora po božji naredbi biti s Cerkvijo zedinjeno. Odgoja mladine je sveta dolžnost tolikih šolskih in še druzih vradnij po svoje; dolžnost je posebej tudi srenj. Pri tem imamo veliko in tehtno besedo na sercu. To namreč: Če se več mladine zbira v kakem kraju, kakor je to po mestih, z bolj čujočim očesom so vikši zavezani odpravljati spotikljeje, ki bistveno stran dobre izreje ovirajo, spodkopujejo ali celó uničujejo. R.izmére učilniških prostorov in krajev za razne spole so silo tehtna reč, na kar se velikrat nič ne gleda, ali pa se še nalaš nasproti dela. Pred Božjo sodbo in pred Človeškim umnim občutkom ceodgovorljivo je, ako se po mestih in krajih, polnih odgojne mladine, terpé organi, prilike, naprave, bitja, sp'oh predmeti „publici scandali". Bodo mar med volkovi in hijenami varne jagnjeta?! Bodo li se razcvitale nežne cvetke po strupeni zemlji, ali pod obnebjem, koder slana pari, mraz smodi?! „Vae hominibus propter scandalanum!" Otrok se mora zgodaj vaditi, da vé svobodo prav rabiti, se sam hudega varovati, sam s svojo delavnostjo svojo izrejo pospeševati. Učeni Dupanloup pravi: „Otrok je nravno bitje, s prostostjo obdarovano in zmožno delovati ; sam mora eodelati pri svojem razcvitanji, pri svojem oblaževanji, pri svojem povzdigovanji; če ne, se njegova izreja nikoli ne bo dosegla." In zopet: „Postava delovanja je vel ka postava človeške isreje. Noben človek ne biva zato na zemlji, da bi marnjeval. Vsaka umna in svobodna stvar je v svojem bistvu odmenjena za delovanje. Delovanje redi, uri, olikuje moč iu življenje. Nemarnost, „far niente" je uničevanje, je smert" Si mar nima nova doba v tem marsikaj očitati? Je mar preobkladanje in predolgo posedanje po šolskih klopeh sposobno buditi jasnost in veselje do lastne in osebne delavnosti? Ako so že v šoli in s šolskimi uki moči preutrujene, komu se bo ljubilo še osebno se z nauki pečati? In ako se v šolski d< govorjenja" (Eccles. 3, 7), — in psalmist: „Postavi, •• Gospod, stražo k mojim ustam, in vrata pred moje ustnice, da ne zabrede serce moje na slabe besede" (ps. 140 3): torej „vrata" naj Bog postavi, ki se o svo- jem času odprejo, ne terdni „«¡d", ki se ne odpira. (Sv. Gregor.) Spartanci so v starih časih sloveli zaradi svojih kratkih pa modrih odgovorov. Vprašali so Špartanca Kari 1 a, zakaj je Likurg (špartanski postavodaiavec) tako malo postav dal? in ou odgovori: „Malo postav potrebuje, kdor rad molči." Kjer prevladajo advokati (od-po ustavnih deržavah, tudi veliko postav kujejo. Z« parižki konvent, za t asa velike francoske revolucije 1. 1798, je izdal 11,210 postavnih ukazov. „Kdor svoj jezik varuje, on varuje svojo dušo." (Pregovori 13, 3,. Veliko izgledov imamo iz življenja slavnih svetnikov, ki so ljubili sveto samoto in tihoto, da jim ni bilo treba dosti govoriti. Sv. Greg6rij Nazi janec 40 dni ni spregovoril besedice z nobenim — za pokoro grehov jezika. — Sv. Romuvald ni spregovoril z živo dušo 7 let, ko je v puščavi bival. — Sv. Janez Molčečnik (Silentiarius) je 47 let molčal. - Nek redovnik v samostanu sv. Benedikta v Barbanci ni zinil besedice 16 let, in ko je spregovoril, je bila perva beseda čudno močna: gorel je samostan, in velik strah so imeli, da bo vse zgorelo, a pride molčeči mnih ter čez 16 let pervo besedo reče: „Ogenj stoj!" in precej na te besede ogenj ugasne. (Scaramelli Ascet. II. c. V.) Sv Jakob pravi: „Ako kdo misli, da je pobožen, pa ne berzedd svojega jezika, se goljufa in zapeljuje svoje sereč, kajti prazna je njegova pobožnost." (Jac. 1, 26.) Tudi pravimo onemu, ki se ne smeja rad, da se modro derži. Ovčica Kristusova je sicer vesela, pa ne preširna, nikakor da bi se rada v takem društvu zabavljala, kjer je krohotanje nespametno. O Kristusu, nikjer ne beremo, da bi se bil smejal, in tudi ne o Mariji. O mnogih svetnikih se tudi bere, da se nikoli niso smejali, pa vendar vedno bili veselega serca. Zato pravi že modri Sirah: „Neumnež s smehom povzdiguje svoj glas; moder mož pa se komaj na tiho nasmehne." (Eccli. 21, 23.) (Dalje naal.) Deriarna cerkev in verske iocine na Ruskem• (P. Hrisogon M. priravnal po „K. L.") takem spadali med staroverce, t. j. staroslavne v shizmi, drugi pa bi spadali v „jerese" ali heretike, namreč vse v ruskem pomenu. Popovščina in brezpopovščiua zametujete vse, karkoli se je v cerkvi zgodilo pod patrijarhom Nikonom ¡n za njim. Pervi zametavajo pravoslavno ali rusko duhovščino, ter so si 1. 1846 z dovoljenjem avstrijske vlade izbrali v samostanu Bela Kernica v Bukovini metropolita. Molijo za cesarja, pa mu pravijo le „vladar '. Z razkolniki zivé v miru, hodijo tudi v njih cerkve in ■veršujejo njih šege. „Edinoverci" so še bližej razkol-nikom. V vojski jih je okoli 8200. „Spasovščina", tako imenovana po spasitelji (od-rešniku), je prehod k brezpopovščini. Glavno, kar ve-ruj«> j« to, da odkar so pregledane cerkvene knjige, je prišel antikrist na zemljo, in da je mogoče rešiti se le z molitvijo k odrešeniku. Kerst jim je zakrament, in samo te ga imajo. Spovedujejo se pred podobo odreše-nikovo, molijo za cesarja, hodijo v cerkev. Brezpopovščina tudi veruje, da je antikrist prišel na svet, in sicer I. 1667, ter da vlada v oblastih in go-sposkah in njih podložnih, v mislih in delih. Zatorej oni ne priznavajo ne deželne ne duhovske gosposke, ne zakramentov, ne ceremonij, ne hodijo v cerkev, spove- dujejo se pa sami med sabo. Keršujejo tudi žene. Zapovedana ie brada in čistost, poznajo le deželsko ali civilno ženitev. Mesa in vina ne vživajo. Studijo vsako novino, zlasti zapad, katoličane, turke. Na pervi pogled je očitno, da te ločine so politično nevarne, ako se prevdari njih razméra do deržave in cara. Poročilo pristavlja, reč nekako olepševaje, da perve tri ločine, izjemsi brezpopovščino, „dajó vrednih patrijotov." Ta terditev se naslanja na tajne dogodke, kakor bomo videli pozneje. Sploh pa to poročilo ni popolnoma verjetno, in števila so pomanjkljive. K pervim krivovercem šteje „Ruski mir" najprej „pomorce." Oni priznavajo cara in oblasti, le v svojih molitvah za cara stanovitno izpuščajo pridevke, n. pr. „pravoverni." Tudi ti krivoverci zopet imajo svoje 'očine. „Od pomorcev" je odcepila se ločina, „feodosejev-ščina". Ta ne pozná zakramentov, ne ženitve, ne prisege. Ločina je bogata, razširjena, ter ima dokaj narodnjakov. Šteje do dveh milijonov, daje do 19.200 vojakov novakov, ki sicer nimajo pravega prepričanja, pa vender toliko domoljubno čutijo, da za obrambo domovine mora biti vojska in oblast! „Filipovci" so se oddružili od „pomorcev." Oni so huji od „feodosejevščine", kar se tiče znašljivosti ali sterpnosti in pa nepriznavanja pravoslavnih šeg in zakramentov. Samomor, vreči se v ogenj, samega sebe sežgati, umoriti se z Jakoto; vse to delajo oni, češ da: Kristusu na ljubo! „Romarjem" ni dosti eden antikrist, oni verujejo v tri naenkrat: papeža, patrijarha Nikona, cara Petra vel. Ne priznavajo nikakoršne oblasti. Borba je dopuščena po njih krivoveri z dušnim orodjem, skozi propagando, v to pa, da je potrebno romanje. Pri njih ni zakona. — O poslednji tej ločini govori službena Statistika 1. 1864: „neka druga sekta ne priznava deržavne oblasti; car jim je poosebljeni antikrist; prehajanje jim je člen vere. Je jih kak milijon ob bregovih Voljge in Oke." Ruskega mira poročilo pripoveduje dalje: „Ostale brezpopovske sekte se odlikujejo s svojimi posebnostmi. „Adamska bratovščina" se ne dotika denarja, na kterem je podoba „antikristova", t. j. carova, niti potovnice (reisepass), ki je posebno pristujena sektam, ktere ne priznavajo oblasti in tudi ne hodijo po tlakanih ulicah." „Ločina „detomorcev" prizadeva si raj napolniti z dušami nedolžnih otrok. Nekteri teh zmotenih spet mislijo, da kdor se sam ubije, pride v nebesa. Teh divjih ločinov je do milijona. Malo jih je v vojski, ker termasto ubijajo otroke, in redko je kdo star 20 lét Zatorej se množi ta sekta z odraslimi." Krivoverska ločina „prerokov" in „božjih ljudi" (da se Bogu smili), in onih, „ki se sami bičajo", je nastala pod čarom Aleksijem. Brado morajo nositi, vina in duhana ne smejo vživati, snažnost je zapovedana; ženitev prepovedana; otroke pred rojstvom uničujejo! Obrede ruske cerkve spolnujejo le po zunanjem. Stanovitne dni se zbirajo k molitvi, pojó duhovne pesmi, nato začno neko nesramno službo božjo, verté se in gibljejo kakor nori in besni, in takrat prerokujejo. Na-sledovajo še veči ostudnosti. „Ločina „evnuhov ' prepoveduje vsako sladnost, tudi vino in duhan in pesni in povesti in je preveč gerda, da bi jo popisovali. „Skakavci" ne priznavajo ne zakona, ne kersta, ne obhajila. Vino, meso jim je prepovedano itd. „Napoleonska ločina" je navstala z 1. 1820. v Be-lostoku in je razširjena tje do Moskve. Ooi molijo pred kipom Napoleonovim, ki ga častč kakor boga. Mon-tani verujejo, da hodi vanje sveti duh. Hodijo bosi molče, prerokujejo le takrat, kedar mislijo, da je sveti duh v njih. Dekleta morajo živeti kakor nune." Spet so ločine nekakih „molokanov", nastalih iz sosestva z nemškimi naseljenci, luterani, hernhuterji itd. Zametavajo rusko vero, ne priznavajo prisege, prepovedujejo nositi orožje, Čakajo „carstva ararastkega", češ, da bo razdjalo carstvo rusko; sicer so čedni ljudje in pridni. So pa tudi „ruski judje", ki posvečujejo nedelje, „akinsijevci'*, ki učč občno bratinstvo, enakost, komunizem, in „stundisti" ali protestantje. Malokanov — teh je čez milijon, v vojski VBako leto 9600, ki so poraz-meščeni po bolnišnicah in drugod, ker ne nosijo orožja." Vse doslej navedene ločine se nahajajo pod imenom „duhobona". „Golos" se pritožuje nad temi ločinami: Najimenitnejša v novejšem času je ločina „ana-baptistov." Ali ta ruska ločina se razločuje od istoimen-ne zapadne. Ti dopuščajo kerstiti otroke, vender zakon zametavajo, dopuščajo ga le onim, ki se čutijo slabe. Dasiravno to dopuščajo, so vender po njih mislih otroci nečisti, in ne brigajo se za njihovo izrejo. Iz njih, kakor pravijo, postanejo potepuhi, tatovi, razbojniki. Vsaka opozicija dobiva na Ruskem čuden in raz-ujzdan značaj, tudi opozicija na cerkvenem polju. Carska samovoljnost je imela moč, življenje gerške cerkve, že samo na sebi tolikanj slabo, v svoji deržavni cerkvi popolnoma zaterati in spraviti ga na golo formalnost; toda duhov v to praznino ni mogla prigoati, in celo zdaj je to še prav težko. Pred par leti je pisal dopisnik iz Ruske: „Med tem ko si ruska vlada z vso močjo prizadeva, tako politično kakor narodno edinost čversteje uterditi, deržavna cerkev razpada; njo razjedajo ločine okoli Moskve po vaséh, v vsaki vasi sta dve ali še več teh ločin, različnih in čudnih.....Kako da se to ločinar- stvo širi po Ruskem, kaže najbolje to, da število razkol-nikov (ali recimo podrazkolnikov) znaša 15 milijonov." Število teh razkolnikov v razkolništvu se ne dá natanko naznaniti, še vlada sama tega ne more. Enkrat dupušča 8 milijonov, drugič našteje samih „starovercev" okoli 10 milijonov, in sicer o priložnosti, ko se je v njihovem zboru razpravljalo, bi li ne bilo političneje dopustiti jim metropolita doma, kakor da bi 10 milijonov Rusov bilo v zvezi s tujci, ki bi jih morebiti mogli zlorabiti proti Ruski. Število razkolnikov znaša torej čez 15 milijonov. (Konec sledi.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. (V prid deklic po tovarnah, fabrikah.) Odkar so se jele tovarne množiti, zlasti po „cigarnici", se je večkrat slišalo, kako so v duhovnem oziru zapušene deklice po fabrikah, in da bi bilo treba kaj storiti v njih dušni prid. Katoliška družba v Ljubljani, kteri je namen poživljati in razširjati katoliško zavednost, je sklenila tudi v ta namen kaj storiti ter s pomočjo blagih gospej, ki bi v ročnih delih in druzih koristnih podukih pripomogle, napravili poduče-valen tečaj za take deklice, zlasti delavke po tovarnah. Ktere izmed njih se tega vdeleževati žele, naj se oglasijo prihodnjo nedeljo — 5. novembra — med 9. in 11. uro dopoldne v prostorih katoliške družbe na starem tergu št 13, I. nadstropju. — Popoldan o poli šestih se potem precej prične s podukom. Ob enem prosijo se vljudno blage gospč ali go-spodičine, ktere bi iz ljubezni do Boga in bližnjega hotele sodelovati pri podučevanji, naj blagovolč to naznaniti preblagorodni gospej grofinji Sofiji Auersperg, ali pa društvenem predsedniku dr. Ant J are u. Iz Ljubljane. Novi apostol j »ki namestnik po smerti škofa kombini-ja, kakor naznanjajo „Annali del Buon Pastore" v Veroni, je 21. kim. 1882 v Rimu izvoljeni prečastiti gosp. Frančišk Sogaro, nadduhovnik pri sv. Jurju v Braidi Veronski. Rojen je v Lonigu, škofiji Vi-cenški, 31. grud. 1839. Učil se je že od mladosti vsih za misijone potrebnih naukov, tudi jezikov, ker imel je namen misijonar postati. Od 1. 1874. pa do zdaj je bil vodnik duhovnije sv. Jurja v Veroni, sploh ljubljen od vernikov in od škofa. Bil je prijatelj r. škofa Kombo-nija in se je posebno pečal za njegov misijon. — Bog mu daj, da bode vreden naslednik Knoblehariev, Kom-boni-ev in druzih verlih mož, ki so življenje dali za prerojenje zamurske dežele! Gotica 29. okt Ker ste še celo malo ali pa morda nič Čuli o letošnjem stanji našega središnjega semenišča, sprejmite o tem nektere verstice. Začetek novega leta je bil 4. okt; bogoslovci pa bi lahko dohajali bolj redno; še sedaj ni vseh. Kje je vzrok tej nerednosti? Sedaj je gg. bogoslovcev 60 in 1 externist, kteri je pa ob enem prefekt v Andrejevišči, ali kakor tu pravijo „v malem semenišči." Izmed teh 60 jih je po narodnosti naj več Slovencev, 34; Hervatov lU; Italijani 4 in Furlanov 12. Letošnje leto je prišlo sem tudi več mladeničev iz Kranjskega, do sedaj 10, in kakor čujem, jih imajo prav radi, ker so veseli ljudje dobrega serca. In tu se mi nehotč vriva misel, da bode zopet prišel čas, kakor nekdaj, da bo verla Kranjska zopet presker-bovala po 4 ali celo 5 škofij z duhovni. Zato je pa tudi pri vsih pritežnostih vender še Očiten blagoslov Božji za Kranjsko. Da bi vseh teh 60 mladeničev imela ena sama škofija, potem bi se ne bilo treba bati tolikega pomanjkanja, kakoršno je Bedaj; toda poprej moramo število deliti, potem bodemo še le videli, kak razloček je med številom bogoslovcev te ali une škofije. Goriška nadškofija šteje 33 bogoslovcev, Teržaška 18, Poreška 4, Kerška (Veglia) 5. KerŠka škofija ima še nekoliko prostorov v semenišči v Zadru. Ako pogledamo te male številke, se moramo čuditi, da ima Goriška največ bogoslovcev in najmanj pomanjkanja, v tem, ko imate Teržaška in Poreška malo bogoslovcev, pomanjkanje pa toliko, da si skoraj govoriti ne upam; posebno v Po-reški škofiji. Kajti mnogi Lahoni so komaj še zmožni svojim opravilom, in kaj še le bode, ker narastka ni, in mladeniči, kteri so v Kopru v zavodu, o teh se še sedaj govoriti ne more; najviši šola, v kterih se nahajajo ti odgojenci, je 5 gim. razred; tedaj tu 4 in v semenišči 4 leta, je 8 dolgih let; koliko starih duhovnov utegne že pomreti med tem časom in mladih ne bo, da bi jih nadomestovali. Posvečenje novega poreškega škofa mnsgr. dr. Al. Zorna se se ne bo ravno berž veršilo; ni še prejel papeževega pisma. Kdo mu bode nasledoval v semeni škem vodstvu, ni še znano. * V Sarajevu, 25. okt Danes se je overšila v Sarajevu prelepa slovesnost. Blagoslovili in odperli so presvetli nadbiskup dva vstava naša: vstav sv. Jožefa in Marijin vstav. Prišli so k slovesnosti vsi katoliški duhovni z nadškofom, deželni glavar prevzvišeni g. Appel, preuzvišeni civilni adlatus baron Nikolič, vsi trije upravitelji vlade, in velika množica vradnikov, častnikov in izmed naroda. Niso nas prezerli moharaedanci, — pričujoč je bil Mustaj-beg Fadil Pašič, beg Kapetanovič, in drugi; a tudi zastopniki pravoslavni (greško razkolni) in judovski so dosli. Presvetli nadškof so blagoslovili oba vstava, ma-ševali in jako lep govor imeli. Povedali so, da je danes * Lepa hvala! Drage zadeve smo Vam naznanili pismeno. Vr. ravno 14 let minulo, kar je prečastna redovnica majka Lechner došla iz Bavarskega v BeC, da vstanovi družbo namenjeno osobito za pomoč revnim sirotam in služkinjam, in da bi razun tega delale tudi v šolah dčkliških. Bog je njen trud obilno blagoslovil, danes je doveršen 13. in 14. vstav (ali bolje prav 15., ako mu pridamo še malo bosanski zgradico (poslopiče) v obližju Sarajeva, kteri smo dali ime Betanija). Priporočali so Sestram stanovitnost v poslu, otrokom poslušnost, a vsi nazoči gospodi so govorili na serce, kako ne morejo naroda osrečiti samo postave, ako se ne poskerbi tudi za nravnost, ter vernost. Kdor pobija verstvo, podko-puje deržavi stebre, ki na njih sloni deržava. Po sv. maši so se gojenke v nemškem in hervaškem jeziku zahvaljevale visoki gospodi za dobrovoljnost, kar je storil na kuncu tudi po hervaški vodja obeh zavodov, ktereje na daljni ljubavi in podpori priporočal. Naznanil je pa tudi osobito veselje, da vidi pred soboj tako sijajne zastopnike, cerkvene, deržavne in mestne. Bog daj, da bode zavod v resnici koristil cerkvi, deržavi in mestu. Vsi nazoči so se veseli razhajali. Poglavar je obetal svojo pomoč, adlatus baron Nikolič je v ime svoje in v ime svoje žene dal 300 gl. in obliubil mesečni donesek po 25 fi. Do sedaj je prejetih 70 otrok, med kterimi 12 notranjih. Nadjamo se, da bo Gospod Bog djelovanje dobrih in^vnetih sestra blagoslovil. Sestre so po narodnosti Cehinje. Poljakinje, Slovakinje in Nemke. Za pomoč v ^olah imamo dve Ilervatici nesestri. Neizrečeno ljubeča mati, preserčno hvaležen otrok. Pred več leti gre v Švicarskih gorah kmetica zjutraj z druzimi posli na polje žet. Vzela je seboj svoje malo dete. Položi na polji dete v mehko travo in začne žeti. Zanje naprej in prižinja delj in delj; kar zasliši nad seboj šum in fofotanje s perutnicami, in ko po gleda od kod to prihaja, zasliši glasno vekanje svojega deteta;... ta trenutek zagleda, kako velikanski berkasti jastreb otroka s kremplji zagrabi in po zraku odoaša. Zena strašno zakriči in druge žeojic? priteko. Vse vidijo, kako jastreb na višavi z otrokom preč leti, mati a bleda in terda kakor steber roke steguje za jastre-om in s široko odpertimi očmi nepremakljivo za njim gleda. Jastreb pa vedno višej in višej leti z detetom proti gujezdu, ter se poslednjič zgubi v duplino sredi stermih pečin. Neprevidoma, kot bi se mati zbudila iz strašnih sanj. kakor vihdr plane kviško in zbeži. Ljudje pervi tre uu te k niso vedili, kam; ali predno so mogli prašati, vidijo ubogo obupno mater hiteti v hrib proti mestu, kjer je bil jastreb zginil. Kobaca od kamna do kamna, — zdaj zgrabi za borov g^rm, zdaj plazi čez peščeno meljim, zdaj nazaj zdersne, zdaj stopa zopet kviško, dokler ne prispe do skalnate stene — in zdaj gleda na vse strani, kje bi se dalo nakviško. Vškne se čez nad-visečo skalo, potem zopet dalje. Zdajci obstane pred skalnata razpokljino, in ondi gori v luknji na višavi je ja3trebnjak. Mati stegne roke proti nebesam in moli, in zdaj — o Bog! j,omagaj ji! — požene se čez prepad in — hvala Bogu! — „h unem kraju je, in zopet si pomaga dalje kviAko. Pa glej! poškodovala se je blezo, le še z rokami in po kolenih se dalje plazi; le prav počasi prihaja naprej; zdaj le še malo dalje, in je pri duplini. Obstoji, roke razpLe, — potem pade na tla, in ni je več viuiti. Nato izleti jastreb iz dupline, bije s perutimi in folota sem ter tje pred luknjo. Dva urna ianta sta za ženo hitela, kar sta mogla naj hitreje; bila je pa ona daleč spredej. In ko tudi sama tje gori prideta, sta našla ženo v terdi omedlevici, skoraj kakor merliča — na rokah in nogah kervovečo in na obrazu ranjeno in opraskano; zraven nje, zuuaj jastrebjega gnjezda, leži njeno dete, nepoškodovano, le od jastrebovih krempljev je tu pa tam kervavo opraskano. Angelj varh ga je obvaroval, ko ga je jastreb nesel. Predno so ubogo mater pripravili k zavednosti, je prišlo tje gori nekaj druzih ljudi, ki so mater in otroka počasi in previdno spravili v nižavo. Toda mati ni več dolgo potem živela. Zmešano je govorila in kmali je umerla. Od blizo in daleč so ljudje prišli na pogreb — prezvesti materi skazat poslednjo čast. Nekaj lčt potem pa so dan na dan na grobu te matere vidili dete klečati; včasi je imelo pri sebi cvetličen venec, ki ga je obesilo na grobni križ. Dolgo in dolgo je prejokalo na grobu zveste matere, in slišali so ga večkrat zdihovati in klicati: „O moja mati! ko bi vender Vi se živeli! O kako ste Vi mene ljubili I Vi ste za-me umerli!" — Pisatelj v „Missionsblattu" (22. okt. 1882) je tej resnični in presunljivi dogodbi pridjal še tudi koristen nauk. Otrok marsiktere uboge matere morebiti služi daleč od domačije v hiši, v kteri mladi in stari jastrobi v človeški podobi letajo. In otrok piše in očetu ali materi toži svojo bridkost, kako se mu je po dnevi in po noči braniti zoper te roparske krokarje, da si ohrani nedolžnost in poštenje, Kaj bode storila v takem primerljeju keršanska mati? Ako je prava mati, ona hiti in izterga svojega naj ljubšega otroka iz krokarske luknje, da se obvaruje naj boljša lepota in blago. In dobra mati, če malo svet pozni, svojega otroka nikoli in nikakor ne dd tje v en dan v tujo hišo; dd ga le v tako hišo, kjer je posten in pobožen gospodar in bogoljubna, včrna gospodinja, ter bodeta namestnika očeta in matere svojemu poslu, sk-rbela za red in strah božji. Dobra mati je za otroka res pravi nebeški dar. O molite, otroci, da bi usmiljani Bog vsakemu izmed vas ohranil dobro mater! Na očetovem grobu. Smert, ti britka in nemila! Me siroto si storila; Kam potečem, Komu rečem: Oče moj? Zemlja skerbnega mi skriva, Trava, oh! že kraj pokriva, Kjer moj drap-i Oče blagi Smertno spi! Kaj sirota čem začeti, Kam po svetu se ozreti? Sere« poka, Mil'ga joka Skor končdm! Oh siroto, da bi žena Bila bela in koščena Prej še vzela In sprejela — Zemlja me! Solze grenke le rosite, Cvetkam včlim le prilite; Jih z ljubezni Sin hvaležni Vsadil je. Križ na grobu zasajeni, Krepka si tolažba meni, Njega duša Da okuša Tvojo moč. Kadar glas trobente poči, In od zemlje vsak se loči. Gre iz jame, Me objame Oče moj. S—d—n. Na materinem grobu. Ob, osoda prenemila! Ves zaklad si mi razbila, Kar mi je naj ljubše bilo, Serce moje je zgubilo! Že ok6 je utonilo, Ki me gledalo je milo; In serce, ki me ljubilo, Za-me več ne bode klilo. Roki, ki ste me nosile, Usta, ki so me učile, Smert nemila si mi vzela, In veselje vse spodjela. Uke lepe mi dajala, Čednost v serce mi vsajala, Zdaj pa v temni zemlji spava; Ž njo mi up po vodi plava. Mati draga, zvesto-verna, V skerbi za-me bla nezmerna; Ob, ne gre mi iz spomina, Žalost kdo izreče sina! Eno še me oserčuje, Vikši da nad nami čuje, Da si srečna v svetem raju, In da bo spet združil naju. ti—d—n. Hazgleil po »veta. Paril. V uiesticu Dammertin (Seine-et-Marne) so kulturoborski sreiijski zastopniki skupili tako klofuto, da je blezo ne bodo več pozabili. Zastop je imel 9 re-publikanov in 7 konservativcev. Republikani 80 svetovali, naj se v začetku šolskega leta redovni učitelji odpravijo in s samimi posvetnimi nadomestijo. Pri pervem glasovanji pa sc je pokazal nepričakovani nasledek, da je bilo 8 glasov zoper 8, ker eden republikanov se je bil pridružil konservativcem. V drugem glasovanji pa so rudečkarji še enega zgubili ter je bilo 9 glasov proti 7 zoper odpravo redovnikov. Manjšinarski kulturober-barji pa v svoji silni razdraženosti niso odjenjali, vsi so se odpovedali odboru in v terdni nadi, da bodo zopet izvoljeni, so se sklicevali ua svoje volivce. Pak&j se zgodi? Ne eden teh žolčnih kušarjev ni bil več izvoljen in Dammartin ima zdaj zgoli konservativne mestne očete. (Kako francoski liberalci skerbe sa bolnike.) V Auxerru so francoski rudečkarji ondotno bolnišnico vzeli redovnim Sestram in so jo zročili posvetnim ženskam. Začele pa so se razširjati tužbe, kako gerdo «e z bolniki dela; vender liberalnih trinogov nobena tožba ni ganila, da bi napake odvernili. Ali sgodilo ae je nekaj, kar je liberalne viteze prignalo, da se je reklo: ali napravo zaprite, ali pa jo zopet Sestram izročite! Legar namreč je začel neusmiljeno gospodovati, ic svet-njaške strežnice niso vedile boljšega pomočka, kakor zajčjo pot nastopiti ter uboge bolnike v njihovi najhujii nadlogi zapustiti! Zdaj so bile sovražnim rudečkarjem zopet dobre redovnice, ktere so vnovič poklicali in one so v svoji ponižnosti in zatajevanji zopet sprejel strežbo, pa tudi nektere že same umerle za legarjem iz ljubezni do terpečega bližnjega. — Druga znamenitost je, da v ravno tem okrožji je bil izvoljen poslanec Pavel Bert, sovražnik vsakterih cerkvenih redov. Ta človek je zdravnik , in če kdaj , moral bi zdaj biti med svojimi volivci v Auxerre-u, ko ondi tako huda kužljiva bolezen gospoduje. Toliko bolj je bil to dolžan, ker na zdravilskem polji ta pavlasti Bert veljd za strokovnjaka perve verste. Kje pa je sloveči Bert v toliki nevarnosti? Kaj počenja?... Mož popotva za kratek čas. Amerikanske lovice. „G i b s t d u mir dieWurst, so lose h' ich dir den Durst." „Wanderer* v Mi-nesoti ima spisek z napisom „vradolov" (Aemterjagerei), v kterem svobodno republik') hvali le v tem slučaju, ako res v nji vlada ljudski glas in je občni blagor ljudstva naj višji cilj. Možje, kterim so ljudske koristi perva skerb, naj bodo očitni vradniki. Naj lepši republika pa postane zaničljiva, ako službeni novaki derejo in plazijo za službami, kakor lovec za divjačino, da jo vjame in odere. K temu pristavlja: „Do tega je amerikunska. če tudi se mlada republika dospela v marsikterem oziru." Pravi, da „ljudska volitev" j* prišla v zasmeh, da ne le pri volitvi velikih vradnikov v republiki, temuČ od deržave do deržave, od okroga do okroga, do zadnjega mesta, kjer se oddaja kaka služba, velja: „ti meni, jaz tebi; — ti delaj sa mene, potem bom jaz v svojih krogih gledal, da ti dobil službo" itd. V št 776 pripoveduje ravno ta časnik, da je „kongres" v svojem zadnjem shodu vstanovil 1590 novih vradniskih služb, med njimi tudi službe pomožnih, vojnih in mornarskih tajnikov, ki so bile poprej kot nepotrebue odpravljene. Bila je namreč tolika sila službulovcev, da si kongres ni mogel drugič pomagati ter je „za gladube iskal prostora pri vladnih jaslih Pri razdeljeuji pa so bile vradniške sobane pretesne in pomagali so si • tem, da so napravili podnevno in ponočno službo; toda za nove „skribakse'', kakor pravi „Wanderer", ni bilo de;a. Pravi tudi, da vaiingtonski listi vsak dan donašajo naznanila, v kterih se „za dobro plačo" isejo službe po vladnih pisarnah, in skazalo se je, da ta barantija je zel6 koristna. K temu bodi pristavljeno le samo prašanje: Ka-kosne včre in značaja možje so zmožni za ljudsko korist tako skerbeti, kakor zahteva pisatelj amerikanski? Mar brezverci ? ... Nove cerkve se neprenehoma zidajo po mnozih amerikanskih krajih. V škofiji Green ski (Milwaukee) se ravno zdaj doveršujejo tri cerkve. Med temi je iz kamnja zidana poljska cerkev Marijnega Serca v Po-loniji. — Pri s v. Lovrencu v okrogu Vašingtonskem je bila 4. okt. nova cerkev posvečena. Pervega okt. pa )e v Port Vašington-u škof milwaukejski postavil temeljni kamen za novo cerkev Marije D — In tako dalje skor brez števila. Smert zarad ene hruške. V mesticu z imenom „Zeulenroda" je mladeneč 161etni Hiifer, grede a polja, šel memo verta tabrikanta Steher-ja in vidil zraven plota na vertu zrele hruške. Utergati hoče eno hruiko in se vikne na plot V tem trenutku se zasliši strel in revež mladeneč »e zverne mert«*v na tla. Fabri-kant sam, 72letni človek, mu je bil strel svinčenih z*-rn pognal t glavo. Ljudje so bili silno razdraženi. Steher je bil zapert in pride pred poroto. — Dva nauka: 1. Mladi in stari, pustite tuje reči pri miru, če tudi bi bila le ena hruška ali jabelko. 8 tatvino po polji se stori veliko greha, razdraženj in nesreč. 2. Posestniki, ne bodite tako gerdi in lakomni, da bi za vsaki nič ljudi derli, terpinčili, ali celó pobijali! Naravni občutek maščevanja zoper nesramnost se je strahotno znosil v Willtston-u S. C. une dni. Cernuh Natan Bonnet je bil zarad posilnega napada nččre nekega deržavljana kvaterno sredo (20. sept.) zveččr po sodniku L. iz ječe peljan, in ko je hudodelstvo priznal, brez daljne obravnave na drevo pri-vozljan in s svinčenkami prestreljevan. Prnskonemsko. Pri volitvah volivcev je središnja stranka, kjer so katoličani, dosegla marsiktere slavne zmage. V Koloniji je 332 srediinjih zmagalo proti 214 nasprotnikom; tudi v Bosni, Trieru, Cahecu, Düssel-dorfu, Koblencu, Monastiru so lepe zmage. Le v Kre-feldu so zarad krivično vravnanih volilnih okrajev zmagali liberaluhi a 152 proti 130 glasovom. Temu nasproti pa je v Krefeld prišel vladni odlok, vsled kterega se bojo 1. 1883 ondotne mešane šole spremenile v verske, za kar se je posebno odposlanstvo h kultusministru Gosslerju nalaš prišlo zahvalit, ko je v Düsseldorfu bival. Odgovoril jim je, da ga veseli, ker je zdaj v prijetnih okolišioah, da zamore vstreči željam kersan-skih staršev. Kako pa se sploh ée vstreza željam katoličanov, kaže to, da izmed 813 župnij nadškofije Kolonijske jih je 260, in v Trierski tudi skoro tretjina brez dušnega pastirja; če pa kak tuj duhoven pride kerstit ali tudi sv. Obhajilo podelit, ga ti kulturoborci oglobijo za denar, ali pa zaprejo, kar se je zopet v kratkem zgodilo dvema. Se Turčina bi bilo morebiti sram kaj tacega početi. V Bell u je zdaj umeri župnik dr. Schmitz, kaplan pa je zapert in izgnan; toraj 2300 duš čisto brez dušnega pastirja. Nasledek pruskih volitev je taki le: 136 konservativcev, 48 svobodno-konservativcev, 101 središnikov, 70 narodno liberalcev, 20 secessionistov, 39 naprednjakov, 18 Poljcev in 2 Danca. Sploh so se volitve liberalnim slabo obnesle. Večino v zbornici imajo sredisniki in konservativci, in ako med poslednjimi ne bo preveč sovražnikov katoličanov, bi utegnilo kulturoborstvo po-slednjič vender enkrat zasluženo bunko po termasti bu-tici dobiti Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 6. liatopada. S. Lenart. — 7. S. Engelbert šk. — 8. Osmina Vsih-Svetih. S. Bogomir (Gotfrid). — 9. Po-svečevanje nadstolnice najav. Zveličarja v Rimu. S. Božidar m. — 10. S. Andrej Avelinski. — 11. Sv. Martin (Davorin) šk. — 12. Štiri in dvajseta nedelja po Bink. Varstvo B. M. D. S. Martin m. V molitev priporočeni: Dva mladenča za odvernjenje od brezna pogubljenja. — Oseba za obvarovanje čednosti. — Človeštvo priporočeno v varstvo angelj-varhov, patronov, 8V. Jožefa in N. lj. G"spe preav. Jezusovega Serca za varstvo sv. čistosti. — Že več let bolehen bogoslovec se priporoča v molitev k , naši ljubi Gospej, da bi mu sproaila telesno zdravje. — Spreobernjenje nekega očeta. Opomini k modrosti. (Is bukev Si rakovih, iz XXXIX. pogl.) 6. liatop. Vse Gospodove dela so prav dobre. 7. Dela vsega mesa (v8ega človeštva) so pred njim (očitne pred Bogom), in njegovim očem niČ ni skritega: 8. Od vekomaj do vekomaj vidi (Bog) vse, in nič ni Čudovitega v njegovih očeh. 9. Njegov (Božji) blagoslov se kakor reka razliva. • a^or (Pa) Je potop napojil zemljo, tako bo prišla njegova jeza nad narode, ki ga niso iskali. 11. So duhovi, ki so za maščevanje vstvarjeni... Ogenj, toča, lakota in smert% vse to je vstvarjeno za maščevanje. 12. Zobje zverin in Škorpijoni in kače in meč se maŠujejo nad hudobnimi v pokončevanje. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Volitev deržavnega poslanca v Ljubljani bode 9. t. m. Enoglasno odmenjeni kandidat je župan gosp. Peter Grasseli. — Ljubljanski mestni odbor je sklenil, da se z malimi izjemki ima slovensko vradovati v meatnem zboru. — Pravijo, da deržavni zbor ae prične 21. nov.; delegacije se boje doveršijo 15. t. m. f Terezija Karlin, roj. Hartmanova, mati dveh čast. gg. duhovnov, župnika Ivana v Doberničah, in Andreja kapel, v Smledniku, pa gimnaz. goap. profeaorja Davorina v Kranju, in več hčeri, je umerla v 69. 1. svojih dni, previdena s ss. zakramenti, in bila pokopana 29. okt zjutraj ob 7. Soprog Florijan in V8a druga mnogo-spostovana rodovina priporoča blago ranjco v pobožno molitev in blag spomin. Poterdilo in zah?ala. Sprejem po „Danici" nabranih milih darov za pogorelce pri sv. Magdaleni na Gorah v znesku 155 gld., ktere ste mi Vi poslati blagovolili, s preserčno zahvalo poterjujem, ter bodem sker-bel, da se vestno razdelijo. Bog plačaj obilno vsim do-zdanjim dobrotnikom, obudi pa naj še mnogo novih! V Ledinah, 30. okt. 1882. J. Demšar, župnik kot gorski oskerbnlk. Saiaje?o, 25. okt. (Poterdilo in zahvala.) Poterjujem, da sem prejel od Vas, 1) lep kelih, 2) 120 gld. in to 50 fl. za ss. maše, 50 za cerkve, ki se zidajo v Bosni (škof so jih za sedaj odloČili za katedralno cerkev, ako je darovateljem prav), 20 za različne misijonske potrebe. 3) Svetilnice in cerkvene obleke nisem še dobil, a pisal sem v Sisek po nju. Bog po verni vsem dobrotnikom! Prehvaležni dr. Anton Jeglič, kanonik. Darovi prihodnjič. Pogovori z gg. dopisovalci. G. BI. P—č v Gl.: Intcncije oddane na dobro mesto, in kupon verlo dobro došel za dijaški bttdžč. Bog pomiluj, plačaj in podaruj z vso obilnostjo za vse! — G. Jož. Ož. v O».: Naročnina oddana in drugo vravnano. Pozdravljeni! — G.— lj: Želel sem od tekočega 1. 1882. Pozdravljeni. — G. V-č: Spolnilo se bo, kar se da zastr. preisk. odp.. . „Nobenega fleisscetelca?'* mi ni prav jasno; je mar to madj. „halgaš?" Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.