NAJDBE NOVCEV V SLOVENIJI EFREM PEGAN 1. NAJDBA RIMSKIH NOVCEV, P T U ] 1962 80 novcev, AE, AR rimskega imperija Zakop po letu 154 Verjeten zakop v obdobju 134/138 Avgusta leta 1962 so naleteli pri gradnji stanovanjske hiše v Novem naselju ob Grajeni v Ptuju (pare. 503/14 k. o. Krčevina) v humozni plasti na lonec rimskih novcev. Najdbo so takoj po odkritju raznesli in le posegu osebja Pokrajinskega muzeja v Ptuju se je zahvaliti, da je bil za znan­ stveno obdelavo rešen precejšen del depozita. Tu obdelano gradivo pred­ stavlja v najboljšem primeru dve tretjini najdbe; zanesljivo manjka več denarijev, kljub poizkusom jih ni bilo mogoče rešiti za zbirke ptujskega muzeja/ Najdba obsega novce od Vespazijana do Hadrijana, in to večje število sestercev, asov, dupondijev ter dva denarija. Depozit po sestavi ne pomeni kake posebnosti. Zastopani so vsi značilni bronasti nominali in pa srebro, ki je bilo seveda bolj številno pred raztrošenjem najdbe. Datacija zakopa nam ne dela težav. Kronološko zadnji novci, ki so bili emitirani v obdobju 134/138, namreč skoraj da ne kažejo znakov obtoka. Številne emisije tega štiriletnega obdobja zaradi enotne tipologije, ki se togo drži stilnih elementov za vsa štiri leta, in pa titulature, ki se v tem času tudi ne spreminja, do danes ni uspelo podrobneje razčleniti; zato emisij v okviru tega štiriletnega obdobja ni mogoče točneje opredeliti. Da je bil depozit zakopan pred nastopom vlade Antonina Pija, je mogoče sklepati že iz tega, ker novci njegovih, že od vsega početka zelo številnih emisij, v najdbi niso zastopani. Nagla distribucija novih emisij rimske kovnice je dosegla že v sorazmerno kratkem času tudi denarni obtok v provinci. Poetovij pa je bil seveda nedvomno v tesnih gospodarskih sti­ kih z rimsko metropolo in vso Italijo. Prav zato pa je mogoče datirati zakop najdbe še pred Hadrijanovo smrtjo. 1 1 Na tem mestu se prisrčno zahvaljujem I. Miklovi (Ptuj) in A. Jelovniku (Ljubljana), da sta mi odstopila objavo najdbe in posredovanje arheoloških po­ datkov. Zahvalo dolgujem tudi Z. Šubic (Ptuj). Nekoliko več možnosti nam ostane odprtih za vzrok zakopa. Kriza v Daciji leta 143 ne more priti v poštev, ker je časovno odločno preveč odmaknjena. Da je najdba prišla v zemljo zadnja leta Hadrijanove vlade, pa potrjuje tudi sorodna najdba iz same Italije, kjer so se nove emisije pomešale med denarni obtok verjetno že v samem mesecu emitiranja. Zna­ čilno je, da je ta najdba s severa Italije, iz Castagnara v provinci Verona.2 Štela je 1129 denarijev in 20 aureusov od Nerona do vključno Hadrijanovih emisij iz obdobja 134—158; zadnje so številčno z drugimi novci te najdbe v prav takem sorazmerju kot v naši najdbi. Na dlani je torej, da je zakop obeh depozitov tudi hkraten. K depozitom iz tega časa je treba prišteti še majhno najdbo iz rimskega taborišča pri Brigetiu, katerega zadnji da­ tirani provincialni novci so bili emitirani v obdobju 132—134.3 L. Barkóczi, ki postavlja najdbo v sklop večjih sorodnih depozitov, ugotavlja, da so ti v zvezi s še nepoznanim historičnim dogodkom; ta kaže, da so v drugi polovici Hadrijanove vlade okoli leta 134 Quadi v območju limesa pri Aquincumu in Brigetiu poskušali z manjšimi napadi, ki naj bi bili predigra velikim kasnejšim vpadom. Barkóczi najdbe iz Castagnara ne omenja, je pa tudi razumljivo, saj je geografsko zelo oddaljena od depozitov na Mad­ žarskem. Šele najdba iz Poetovija nam te depozite zbliža in dopušča sklep, da gre tu za skupni historični dogodek, ki je bil vzrok zakopom od Aquin- cuma do severne Italije. Omeniti je treba, da je bil maja leta 134 Hadrijan v Rimu, že poleti ali jeseni istega leta pa je odrinil na vojno v Judejo. Seveda je lahko tudi odsotnost cesarja in dela armade posreden povod za nemire in vpade prek meja. Ni namreč mogoče misliti na neposreden vdor Quadov v samo Italijo že tako zgodaj;4 vseprej pa je mogoče sklepati na nemire v notranjosti imperija, s katerimi so bili v vzročni zvezi vpadi barbarov in pa obratno. Ti vpadi, več ali manj povezani z nemiri v notranjosti impe­ rija, so se morali začeti pred velikim, tri desetletja kasnejšim vpadom Quadov in Markomanov; to je mogoče povzeti tudi iz antičnega vira.1 Najdba je tako predvsem v historičnem pogledu dragocen prispevek za proučevanje zgodovine drugega stoletja v naših krajih, njena vrednost pa se bo povečala ob evidentiranju nadaljnjih najdb5 iz tega časovnega ob­ dobja saj nam bo dalo še jasnejšo sliko o malo znanih historičnih dogodkih tega časa. 2 L. Rizzoli, Castagnaro (Verona) Tesoretto monetale. Riv. Ital. Num. 1914, 549 ff. 3 L. Barkóczi, Hadrianus-kori éremlelet Brigetioból. (Novena najdba iz časa Hadrijana v Brigetiu). Num. Kozi., 56—57, 1957—1958, 17—19. 4 Vita Marci, XII, 13, Bellum Marcomanicum confecit sed? diu eorum qui aderant, arte suspensum est. Glej W . Zwikker, Studien zur Marcussäule v Arch.- Hist. Bijdragen, Amsterdam 1941, 38 ff. Obširneje o problemu uporov staroselcev in tesne povezave teh nemirov in barbarskih vpadov sem skušal prikazati v članku o najdbi iz Strmice v Dalmaciji (v rokopisu). 5 Še o enem depozitu iz tega časa so se nam ohranili skopi podatki (F. Pich­ ler, Steierische Münzkunde, Bd. II, Graz 1867, p-XVII, Pichla-Perbersdorf. Mitth. IV, 257. Sassthaler Fund. cfr. Beilage IV, p. 242. St. Stephan. Sassthal. Domitianus, Hadrianus Mm 50. J.-B. 1845. Much. III. 400. Mitth. Ill, 37 [Waldegg), vgl. die Br. 50, J.-B. 1846, Mitth. V, 123). Najdba je še tembolj zanimiva, ker je iz neposredne okolice Poetovija. Ni dvoma, da so bili na tem področju še številni drugi depoziti tega časa, o katerih pa so se vsi podatki žal kot vedno izgubili (cfr. Pichler, ibid.) KATALOG * 1 1 Nominal Emitiran RIC Teža Pol. žiga 1 Vespasianus denarij 72/ 73 42 3,1 180 T .l: 1 *2 Vespasianus dupond. 69/ 79 tip 481 12,2 180 *5 Vespasianus dupond. 77/ 78 782(b) 9,6 180 4 Titus sesterc 80/ 81 100 22.4 180 5 Domitianus sesterc 81 233 a 24,4 180 *6 Domitianus dupond. 84/ 96 tip 245(a) 10,8 180 7 Domitianus sesterc 85/ 96 tip 253 18,6 180 8 Domitianus sesterc 92/ 94 401 24,5 150 9 Domitianus dupond. 92/ 94 405 12,4 150 10 Domitianus sesterc 95/ 96 412 24,3 180 ■*1 1 Nerva sesterc 96/ 98 tip 54 26,4 180 12 Nerva sesterc 97 102 23,8 180 15 Nerva (za Divus Augustus) sesterc 96/ 98 135 23,9 210 14 Traianus dupond. 101/102 428 10,9 180 15 Traianus sesterc 101/102 432 27,3 180 16 Traianus sesterc 101/102 432 26,9 180 17 Traianus sesterc 101/102 432 25,5 180 18 Traianus sesterc 101/102 432 24,6 180 19 Traianus sesterc 101/102 432 22,3 180 20 Traianus sesterc 103/111 459 27,5 180 21 Traianus sesterc 103/111 492 25,4 180 *22 Traianus sesterc 103/111 492 23,7 180 25 Traianus sesterc 103/111 500 27,1 150 24 Traianus sesterc 103/111 501 26.7 210 *25 Traianus sesterc 103/111 503 28,5 150 *26 Traianus sesterc 103/111 503 28,1 150 *27 Traianus sesterc 103/111 503 26,1 150 T .l: 27 *28 Traianus sesterc 103/111 503 25,3 180 *29 Traianus sesterc 103/111 534 26,0 150 30 Traianus sesterc 103/111 557 25,8 180 *31 Traianus sesterc 103/111 557 25,3 180 *32 Traianus sesterc 103/111 564 27,8 180 *33 Traianus sesterc 103/111 569 26,5 180 2 Položaj žiga je nezanesljiv 3 Kovnica Lugdunum 6 tip RIC 245 (a), brez egide 1 1 Novec je bil v antiki močno poškodovan (globoki udarci na reveru) 2 2 RIC 492 brez draperije na levi rami 2 5 RIC 505 draperija na levi rami; brez egide 2 6 RIC 505 brez egide 2 7 RIC 505 toda draperija na levi rami 2 8 RIC 505 egida 2 9 RIC 554 egida 3 1 RIC 557 toda s hrbtne strani 3 2 RIC 564 draperija na levi rami 3 3 RIC 569 draperija na levi rami Nominal Em itiran RIC Teža Pol. žiga *34 Traianus sesterc 103/111 569 19,8 180 T. 1: 34 *35 Traianus dupond. 112/117 626 13,2 210 36 Traianus sesterc 112/117 627 (BM ) 27,9 210 37 Traianus sesterc 112/117 627 (BM ) 26,3 180 38 Traianus sesterc 112/117 627 (BM ) 24.0 210 39 Traianus sesterc 114/117 642 28,3 180 40 Traianus sesterc 114/117 642 27,5 180 41 Traianus sesterc 114/117 652 25,4 180 42 Traianus sesterc 114/117 672 23,1 210 *43 Traianus dupond. 103/117 ? 10,8 ? *44 Hadrianus sesterc 117 540 24.2 180 45 Hadrianus sesterc 117 541 2 2 ,6 180 46 Hadrianus sesterc 118 550 24,4 180 47 Hadrianus sesterc 118 551 a 26,7 180 48 Hadrianus sesterc 118 560 a 28,8 210 49 Hadrianus sesterc 118 560 a 27,8 180 50 Hadrianus sesterc 119 565 b 26,7 150 51 Hadrianus sesterc 119 563 b 25,2 150 52 Hadrianus sesterc 119/121 586 a 28,9 180 53 Hadrianus sesterc 119/121 586 c 26,5 150 54 Hadrianus sesterc 119/121 589 b (BM ) 26,4 180 55 Hadrianus sesterc 119/121 594 a 25,9 150 56 Hadrianus sesterc 119/121 594 b (BM ) 23,2 180 57 Hadrianus sesterc 119/121 594 b (BM ) 21,6 180 58 Hadrianus dupond. 119/121 601 c 15,9 180 59 Hadrianus dupond. 119/121 604 a 12,6 150 *60 Hadrianus dupond. 119/121 605(f) 13,8 150 61 Hadrianus sesterc 121/122 610 27,2 150 *62 Hadrianus sesterc 121/122 614 var. 27,0 180 T. 1: 62 63 Hadrianus sesterc 125/128 654 29.5 180 64 Hadrianus sesterc 125/128 635 (e !) 27.4 180 *65 Hadrianus • sesterc 125/128 657 var. 29,6 150 *66 Hadrianus sesterc 125/128 6 37 (b !) 23,8 150 67 Hadrianus dupond. 125/128 655 13.6 150 68 Hadrianus sesterc 132/134 7101 26,3 150 T. 1: 68 69 Hadrianus sesterc 134/138 765 f 26,3 180 70 Hadrianus sesterc 134/138 767 a 23,8 150 71 Hadrianus . sesterc 134/138 779 d 26,3 210 72 Hadrianus sesterc 134/138 750 d 24.6 180 73 Hadrianus as 134/138 805 d 14,3 150 3 4 RIC 569 draperija na levi rami 3 5 RIC 626 draperija na levi rami 4 3 Na averli močno potolčen na glavi 4 4 RIC 540 draperija na levi rami 6 0 RIC 605 (f) draperija na levi rami 6 2 RIC 614 (b) draperija na levi rami 6 5 RIC 657 var. egida 6 6 RIC 637 (b!) draperija na levi rami N om inal Emitiran R IC Teža Pol. žiga 74 Hadrianus sesterc 134/138 810 e (BM) 25,2 150 T. 1: 74 75 Hadrianus sesterc 134/138 849 f 25,4 330 76 Hadrianus sesterc 134/138 897 f (BM ) 26,5 180 T. 1: 76 77 Hadrianus sesterc 134/138 968(b) 25,3 150 78 Hadrianus sesterc 134/138 970 b 24,7 180 79 Hadrianus denarij 134/138 970 c 29,6 150 80 Hadrianus sesterc 134/138 244 (b!) 3,3 180 T. 1: 80 2 NAJDBA RIMSKIH NOVCEV, VIPAVA 1960 106 antoninijanov zakop pozno jeseni 284 Jeseni 1960 so pri gradnji odpadne jame za Zdravstvenim domom v Vipavi št. 55 odkrili rimske novce, in sicer 106 antoninijanov iz druge polo­ vice III. stoletja. Najdba je ležala prosto v zemlji, pri tem ni bilo mogoče ugotoviti nobenih ostankov posode ali podobnega, zato je najverjetneje, da so bili novci prvotno shranjeni v usnjeni mošnji, ki je propadla. Zaradi teh okolnosti so bili novci izredno močno oksidirani. Skupaj z njimi so našli tudi fragment fibule; to bi morda govorilo za to, da je najdba znesek denarnice, ki je prišla v zemljo po nesrečnem naključju, ne pa da jo je kdo zakopal z namenom, da jo skrije. Depozit je bil znanstveni obdelavi dosegljiv skoraj v celoti, -saj je, kolikor je bilo mogoče ugotoviti, le malo novcev prišlo v zasebne roke in v izgubo.1 Vsebina najdbe ne kaže nobenih posebnosti. Novci segajo od Karina tja nazaj do Avrelijana oz. Galijena. Popolnoma manjkajo zelo pogosti novci iz obdobja 268—270 cesarjev Klavdija II. in Kvintila. V najdbi ni emisij galskih vladarjev tega časa niti predreformnih antoninijanov Avre­ lijana, čeprav so sicer antoninijani tega vladarja v sorazmerju z drugimi novci v najdbi dobro zastopani. To ponovno potrjuje, da so slabe kove iz obtoka izločevali. Temu v prid govori tudi edini novec izpred Avrelija- nove reforme, Galijenov antoninijan iz let 259/268, ki je dobre izdelave in čistine ter je bil kljub sorazmerni starosti še v obtoku. Značilno je tudi, da v najdbi ni nobenega denarija. Razmerje med novci posameznih vladarjev je glede na dolžino njihove vlade in pa na monetarne razmere povsem normalno. Severina je zastopana z enim primerkom proti 32 antonimijanom Avrelijana, kar je nekako tako kot v drugih sorodnih najdbah. Tacitovih antoninijanov je 10, Probus pa je zastopan kot vedno najmočneje, s kar 57 novci. Zadnji trije vladarji so 1 Zahvaljujem se višjemu kustosu A. Jeločniku, ki mi je najdbo prepustil v objavo, dalje ing. arch. T. Bitencu za ljubeznivost, da je o odkritju depozita spo­ ročil Narodnemu muzeju v Ljubljani, in pa najditelju Ivanu Pračku, ki je junija 1961 najdbo odstopil Narodnemu muzeju in posredoval podatke o okoliščinah pri odkritju depozita. udeleženi: Karas s tremi ter Numerijan in Karin vsak s po enim antonini- janom, kar je tudi v razmerju glede na kratko, komaj dveletno obdobje, kolikor je bilo časa, da so novci prišli v obtok še pred zakopom najdbe. Kovnice so zastopane ustrezno svoji geografski oddaljenosti od kraja zakopa. Avrelijanovi antoninijani so predvsem iz Mediolana in Siscije, toda tudi iz Serdike, Kizika in »nepoznane kovnice«. Tacitus je zastopan s kovnicami Rim, Ticinum in z enim antoninijanom iz galske kovnice, Pro- bovi antoninijani so iz kovnice Rim, Ticinum in Siscija. Štirje antonini- jani Kara in Karina pa so iz rimske kovnice, medtem ko je edini novec Numerijana iz kovnice Ticinum. Vrednost depozita je danes mogoče določiti le z velikimi rezervami. Razmerje antoninijana do aureusa v tem času ni povsem zanesljivo. Vred­ nost antoninijana pa je tudi iz leta v leto zelo variabilna. Vsekakor število nekaj nad 106 antoninijanov ni pomenilo dosti denarja in imamo tu opra­ viti kvečjemu s célo ali pa delom mesečne plače. Glede na sestavo in vred­ nost najdbe bi bila ta še najbolj primerna za denarni znesek, ki ga je pri sebi nosil vojak. Predvsem manjkanje denarijev in pa selekcija antoninija­ nov po obliki, teži in velikosti govori, da je denar izhajal iz vojaških blagajn, ki so za izplačila vojski manjše in slabše antoninijane, pa tudi nominale pod to vrednostjo izločale, medtem ko so bili v zasebnem obtoku še številni slabi antoninijani poleg drugih enot.2 Č a s in vzrok zakopa. Po sestavi in obsegu je najdba zelo za­ ključena in prepričljivo ter nedvoumno kaže na zaključni datum že s samim količinskim zmanjševanjem primerkov zadnjih let. Za to govore predvsem mlajši novci: ti nas kar silijo k temu, da iščemo zakop v letu, ko so emitirali zadnje datirani novec najdbe, tj. antoninijana Karina iz leta 283/284. Za to govori tudi ohranjenost novcev, saj je bila tedaj, ko so prišli v zemljo, zelo dobra. Današnjo izredno slabo čitljivost moramo pri­ pisati samo izredno močni koroziji. Najdba je bila zakopana 283/284 in ne neposredno za tem; to se tudi natanko ujema z že znanimi historičnimi dogodki, kot bodo potrdila poznejša izvajanja. Jeseni 284 se v Panoniji dvigne corrector Histriae et Venetiae, Marcus Aurelius Julianus, ki ga je zgodovina obsodila kot tirana.3 Njegovo početje ni uspelo in v odločilni bitki in campis Veronensibus ga je spomladi 285 popolnoma porazil Karin; ta je bil na pohodu iz Rima proti Dioklecijanu, ki se je takrat mudil na vzhodu, po smrti Numerijana pa resen pretendent na prestol.4 Ne vemo, kolikšno ozemlje je obsegala Julijanova kratkotrajna oblast. Znano je le, da je miei v oblasti Panonijo.5 Vsi njegovi kovi so bili emitirani v kovnici Siscija.6 Julijanov pohod proti Karinu je potekal prek severozahodne Pa­ 2 Antoninijan je kot znano nominal, s katerim je bila v tem času plačana vojska, tako kot je za taka plačila kasneje rabil folis. 3 Aur. Victor. Caes. XXXIX, 110; Julijan se je uprl »Cari morte cognita«; Epit de Caes. XXXVIII, 6; RE, Aurelius n. 75, st. 2456, 21; Mattingly CAH 12. 523; za njegov uradni položaj glej Mommsen. Eph. ep. I, p. 140. 4 RE ibid.; CAH ibid. 5 Program novčnih emisij proklamira poleg stereotipnih propagandističnih gesel samo PANNONIA. 6 cfr. RIC V’ 125, 129, 579, 593, T 20; Delbrück, Die Münzen von Maximinus bis Carinus, 181. 191, 210; T 31 A, ter K. Pink, Aufbau VI/2, Nuni. Zeitschr. 80 (1963), 49, 50. Karinove emisije so v tej kovnici prekinjene za nekaj mesecev in nonije in po najbližji poti v Italijo. Pot je še najverjetneje peljala prek današnje vipavske doline in od tu dalje proti veronskim poljanam, kjer je bil premagan.7 Komu je denar pripadal in zakaj je prišel v zemljo, je težko ugibati. Julijanova vojska je bila najverjetneje plačana že z njegovim denarjem, v najdbi pa ni nobenih pod njim izdanih novcev. Lahko skle­ pamo, da je denar prišel v zemljo v zvezi z Julijanovo uzurpacijo, in sicer kasno jeseni 284. Dogodki tega časa — v primerjavi z drugimi obdobji — naj­ brže niso bili zelo krvavi in verjetno tudi niso segali izven Panonije, razen če izvzamemo ožji pas proti Italiji, kjer so prodirale Julijanove čete, in pa področje samega vojaškega konflikta v severni Italiji, kjer je bil Julijan premagan brez hujšega boja.8 Prav gotovo je moralo biti že več najdb, toda poleg naše se nam jih je ohranilo — da bi zanje vedeli — le še šest. Najdba iz Mokronoga,9 ki je bila po obsegu mnogo večja od naše, je bila zakopana ob istem času. Čeprav je bila obdelana le sumarično, v obliki poljudne notice, nam doslej znano dovoljuje, da zanesljivo rekonstruiramo datum zakopa. Tudi v mokronoški najdbi kljub njeni obsežnosti, saj je vsebovala več kot 4500 novcev, ni nobenega Julijanovega antoninijana.1 0 O najdbi iz Zgornjih Gorč pri Braslovčah so se nam ohranili le skopi podatki, vendar pa zadostujejo, da najdbo uvrstimo med depozite, ki so bili zakopani v zvezi z omenjenimi dogodki.1 1 Vemo le, da je vsebovala 500 antoninijanov od Valerijana do Karina. Toda tudi tu je število dovolj veliko, da bi najdba lahko vsebovala novce Julijana, če ne bi bila ta zakopana že ob njegovi uzurpaciji. Tretja najdba, katere novci naj bi bili zakopani ob istem času, je bila odkrita v kraju Šimanovci v okraju Zemun, torej mnogo bolj južno od zgoraj omenjenih. Vsebovala je več kot 4000 antoninijanov od Galijena do Karina.1 2 Julijan kuje serije lepih aureusov in antoninijanov; to kaže, da so bile že od prvih njegovih emisij razmere v kovnici konsolidirane, ker ni nikakršnih znakov za zasilno kovanje. 7 Aur. Victor, Caes.. XXXIX, 10. 8 Aur. Victor, Caes., XXXIX. 10. 9 J.šašelj. O najdbi rimskih denarjev v Mokronogu, Slovenski Narod 1880, št. 9, 10 (za podatek se zahvaljujem A. Jeločniku) ; glej tudi Slov. Narod 1879, št. 209, 217, 230, ter J.Brunšmid, Vjesnik hrv. arh. dr. 13, 1913/1914, 270, ter Vjesnik hrv. arh. dr. 2, 1880, 31. 1 0 Poskus rekonstrukcije je danes zelo otežkočen, ker je Sašelj dal samo opis reverov, ki so bili v najdbi. Po Brunšmidu so bili v najdbi Mokronog novci na­ slednjih vladarjev: (cfr. Vjesnik hrv. arh. dr. 2, 1880, 31 »Dopisi«), Gallienus (332), Salonina (22), Saloninus (2), Postumus (2), Victorinus (3), Claudius II. (390), Quin­ tilius (8), Aurelianus (473), Severina (5), Tetricus I. (14), Tetricus IL (6), Tacitus (?), Florianus (?), Probus (največ v najdbi; novce zadnjih treh vladarjev je še pred Brunšmidovim pregledom odkupil Missong na Dunaju), Carus (7), Numerianus (6 ) in Carinus (3). 1 1 Knabl v MHVSt 2. 1851, 155: »wurde vor einigen 70 Jahren bei 500 Stück römischer Münzen aus der Periode der 30 Tyrannen ausgegraben...« in dalje: »Sie sind durchgehends Subärate und tragen die Bildnisse der Kaiser Talerianus, Gallienus, Saloninus (!), Klaudius Gothicus. Quintilius, Aurelianus, Probus, Carus und Carinus. Demnach stammt der Fund aus den Jahren 254 bis 284 n. Chr.« Glej tudi Seidl, Chronik v Archiv f. Kd. öst. Geschichtsquellen 9. 1853, 130. 1 2 Najdba je bila le delno objavljena. J.Brunšmid. Našašća XXX\ II. Vjesnik hrv. arh. dr. 13, 1913/1914. 269, objavlja 2264 novcev, ki segajo do Proba. Brunšmid pa dalje ugotavlja, da je večji del najdbe, in to večinoma mlajših in bolje ohra- Naslednje Iri najdbe so zelo majhne, vendar jih moramo zaradi okol­ nosti pritegniti. Kot bodo potrdila poznejša izvajanja, so bile namreč za­ kopane ob istem času, četudi v njih najmlajši novci iz zadnjih let manj­ kajo. Prva je iz Emone* 1 3 in šteje le 29 antoninijanov, vsebuje pa novce od Avrelijana do vključno Proba. Manjkajo emisije zadnjih štirih let do Ju- lijanove uzurpacije, toda najmlajši Probovi novci1 4 so iz sedme emisije, torej kovani po letu 280. Znano je, da je osma emisija z grškimi signatu­ rami iz leta 281 (?) v Sisciji zelo šibka. Y naslednjem in zadnjem letu Probove vlade pa je delovanje vseli kovnic v imperiju skrajno omejeno, številne, pa sploh prenehajo kovati.1 5 Tako tudi ni mogoče pričakovati, da bi bile v številčno tako majhni najdbi zastopane te sorazmerno šibke emi­ sije. Zaradi majhnega obsega najdbe pa prav tako ne moremo pričakovati novcev Kara in njegove družine. Razen tega pa začno pod Karom izdajati prve obsežnejše emisije antoninijanov v Sisciji šele leta 283, torej dokaj pozno, da bi jih v tako majhni najdbi, kot je emonska, našli že po enem letu. Teoretično sicer ne bi bilo izključeno,1 6 da bi ta najdba bila zakopana šele po Dioklecijanovem nastopu: vendar je to še veliko manj verjetno, saj bi potem tembolj pričakovali novce Kara in sinov ali pa vsaj večji odstotek Probovih antoninijanov, če že ne tudi novcev prve tetrarhije. Kar bi nas pri tem motilo, je tudi Galijenov antoninijan, ki ga v tem času in v tako majhni najdbi ne bi mogli več pričakovati. Iz navedenega upravičeno tudi emonsko najdbico lahko prištevamo k depozitom, ki so prišli v zemljo pozno jeseni leta 284 ob Julijanovi uzurpaciji. Iz istih razlogov pa moremo sem prištevati tudi dve še manjši najdbici. ki jih že zaradi evidence mo­ ramo tu omeniti. Najdba iz Donjega Petrovca1 7 šteje le 38 novcev. Emonski je presenetljivo podobna, le da vsebuje še en Galijenov antoninijan, kot je to primer pri vipavski. Zanimivo, da so tudi tu najmlajši Probovi novci iz sedme emisije v Sisku, torej emitirani po letu 280. Druga najdba pa je iz njenih novcev od Proba do Karina odšlo na Madžarsko. Tako je najdba štela več kot 4000 novcev. Glej tudi Num. Közlönv, 8, 1909, 144 »Prhovo« in »Simonovci«. 1 3 W . Schmid. Ein kleiner Weisskupfermünzenfund aus Emona (Laibach in Krain). Beri. Münzblätter. IY. 1911. Heft 110, 2—4. 1 4 W . Schmid, op. cit., p. 3. št. 19. 20, 22, 24. K temu je treba še omeniti, da od 29 novcev Schmid ni mogel določiti pet antoninijanov; tako tudi ni izključeno, da so med temi bili tudi še kasnejši Probovi kovi ali pa celo kak novec Kara ali sinov. Najdba je v posesti Nemškega viteškega reda na Dunaju in je sedaj ni moč preverjati. 1 5 K. Pink. Aufbau VI/1; Probus, Num. Zeitschr. 73, 1949. 55, 54, in 72. Pinkove ugotovitve o jakosti šeste oz. sedme in osme emisije v Sisku in drugih kovnicah navedene tri najdbe, kakor tudi najdba iz Vipave popolnoma potrjujejo. 1 6 Primerjaj nekoliko kasnejše najdbe iz Mačje Grede, cfr. J.Brunšmid, Vjes­ nik hrv. arh. dr. 9. 1906/7, 226—240 in najdbi Venera, cfr. L. A. Milani, Il ripostiglio di Venera. Atti d. Reale Accad. dei Lincei CCLXXVII, 1879—80 (1880) ter Dambel, cfr. Q. Perini. Münzenfund von Dambel, Monatsblatt der num. Ges. in Wien, 145, 1895. 246. ter številne druge. 1 7 J.Brunšmid, Nekoliko našašća novaca na skupu u Hrvatskoj i Slavoniji. XXXVII— XL. Vjesnik hrv. arh. dr. 13. 1913/1914, 269. Nahodaj rimskih bakrenih novaca iz druge polovine trećega stoljeća iz Donjih Petrovaca (kotar Ruma). Da je tu vsebovan še en Galijenov novec najbrže ni povsem slučajno. Kot Brunšmid že navaja, je najdba bila verjetno večja, kot je bil njemu v obdelavo predloženi del. NOVČNI DEPOZITI ZAKOPANI OB UZURPACIJI JULIJANA TIRANA število lokaliteta časovni razpon najdbe 4500* MOKRONOG Gallienus ..................................................Carinus G allienus................................................. Carinus V alerian u s......................................................Carinus G allienus................................................. Carinus G allienus............................... Probus* Aurelianus . . Probus* C laudius...................... Probus* 4000* ŠIMANOVCI 500* ZG. GORCE 105 . VIPAVA 58* D. PETROVCI 29 EMONA 10 VINKOVCI *ali več (255—260) (276—282) (282—285) (255/260/268) (270—275) *7 emisija zakop: (268-270) P° 280~ nov' 284 Vinkoveev1 8 in je seveda kot grobna priloga po obsegu tildi zelo majhna. Šteje le 10 antoninijanov od Klavdija II. do Proba, razmerje pa je takšno, kot ga nujno pričakujemo pri zakopa ob Julijanovi uzurpaciji, medtem ko so najmlajši novci zopet iz iste emisije kot pri najdbah iz Emone in Donjih Petrovcev.1 9 Po porazu Julijana pri Veroni spomladi 285 je Karin napredoval prek severovzhodnih meja Italije v Panonijo, kjer se je spoprijel na Margusu z Dioklecijanom. Ni nam znano, če so ostanki Julijanove vojske še nudili Karinu odpor, čeprav je jasno, da je Julijan ob odhodu proti Italiji pustil v prisvojenem delu Panonije posadke vojske. Vemo. da Karin prodre do Siska, kjer se za kratko ustavi in tod kuje nove emisije v obeh kovinah in tudi multiple. Kot je pri Julijanovih kovih opaziti neko afiniteto do predhodnih Karovih, Karinovih in Numerijanovih emisij v tej kovnici, tako je to mogoče opaziti tudi pri prvih Karinovih emisijah, ki so sledile Juli- janovim; Karin uporablja zopet dva revera, ki ju poznamo iz zadnjih emisij pred Julijanovo uzurpacijo.2 0 To govori za domala nepretrgano delovanje kovnice, ki za ves čas zaposluje tudi iste pečatorezce.2 1 Iz tega pa je mogoče sklepati, da v Sisku niti ob Julijanovi uzurpaciji niti po tem, ko je Karin ponovno zavzel mesto, niso nastale večje spremembe ali neredi 1 8 J.Brunšmid, Colonia Aurelia Cibalae, Vjesnik lirv. arh. dr. 6, 1901. 159. 160. 1 9 2 Klavdija, 5 Avrelijanov, 1 Tacit in 2 Proba. Eden od dveh Probovih antoninijanov spada v sedmo emisijo, torej je kovan tudi po letu 280. 2 0 K. Pink, Aufbau VI/2. Nuni. Zeitschr. 80, 1965, 40, ter isti v Vjesnik za arh. i hist. daim. 56—59, 1954—1957 (1957) 95, 94. 2 1 To je razvidno iz stilne kontinuitete, cfr. Pink, op. cit.. 50. trditev na str. 49, op. 80, ni točna, razen če misli pri tem na sorodne stilne elemente. in se je vojaški konflikt, če je sploh izbruhnil, moral odigrati severno ali južno od tod. S Trojan nam je poznana najdba Julijanovega aureusa, za katero pa, žal, ne vemo, ali je posamična najdba ali del depojske.2 2 Ohra­ njenost novca govori za drugo. V prvem ali drugem primeru je najverjet­ neje, da je aureus prišel v zemljo šele po Julijanovem spopadu, ko je Ka- rinova vojska osvajala ozemlje. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da so v tem času branile postojanko na Trojanah čete, ki jih je Julijan pustil za seboj v zasedenih predelih, ko je odšel na neuspeli pohod proti Rimu. Seveda bo za potrditev te domneve potrebno še več dokaznega gradiva. Zanimivo bi bilo omeniti še najdbo, katere najdišče sicer ni znano, vendar vse kaže, da je bila odkrita dosti bolj južno. »Y Sremu« naj bi bili med obema voj­ nama odkrili večjo količino aureusov, med katerimi je bilo kot najmlajšili nekaj Julijanovih novcev. O najdišču, ki je bilo po nekaterih podatkih bolj južno od Sremske Mitroviče, žal, točnejših podatkov nimamo. Ti bi nam sicer lahko namigovali na razširjenost Julijanove oblasti v smeri proti jugu. Posamično najdbo Julijanovega aureusa poznamo iz Srbije, ta pa je zaradi močne izrabljenosti gotovo prišel v zemljo že dosti kasneje in zato s historičnimi dogodki okrog Julijana nima neposredne zveze. Iz zgornjih izvajanj je torej mogoče ugotoviti tole: Naša najdba iz Vipave je prav tako kot najdba iz Mokronoga, Zgornjih Gore, Emone, Donjega Petrovca in Vinkovcev prišla v zemljo v zvezi z Julijanovo uzur­ pacijo jeseni leta 284, medtem ko so druge najdbe iz časa po padcu Ju­ lijana in v zvezi s Karinom, ko je osvajal ozemlje in se boril z ostanki Julijanovih čet, še preden je izbruhnil usodni konflikt z novim uzurpator- jem Dioklecijanom na Margusu. Razen tega pa je iz okolnosti, v kakršnih je bila najdba odkrita in zaradi njene strukture mogoče sklepati, da je bil denar naše najdbe vsebina vojaške denarnice, ki ni bila zakopana name­ noma, temveč je po nesrečnem naključju prišla v zemljo.2 3 Za to, na videz hipotetično trditev pa govori tudi fragment fibule, ki je bila sestavni del vojaške opreme2 4 in je bil najden skupaj z odkritimi novci. 2 2 MHVK, 1846. 12, 67, ter A. Miillner, Emona, (1879) 85. 2 3 Za podoben primer glej: A. Miillner. Miinzfund am Grunde des neuen Gim- nasialgebäudes, Argo 7. 1899. Zeitschrift für krainische Landeskunde, 55—56, kjer opisuje najdbo dveh okostij, ki sta ležali eno vrh drugega in očitno nista bili pokopani, ampak so jih morale prekriti ruševine, kot so to zgovorno pričale okolnosti. Tesno ob bokih sta bila dva skupka zlepljenih novcev, ki so bili ne­ dvomno vsebina že davno preperelih denarnic. En zvitek je vseboval majorine, drugi pa centenionale in red. folise iz srede 4. stol. Oba sta prišla v zemljo ob Magnencijevem prodiranju prek Emone v letih 551/352. 2 4 Za uporabo fibul, ki jo pripisujejo izključno vojaškim osebam, glej S. Rei- naeh. Diet. Ant. gr. et. rom. IL 2, 2003 sq. s. v. fibula. Novčni depoziti, zakopani ob uzurpaciji Julijana Tirana jeseni 284 n. e. Münzfunde, die im Zusammenhang mit der Usurpation des j ulianus im Herbst 284 u. Z. vergraben wurden. KATALOG (Rubrike sledijo: kovnica in leto emitiranja, citat po RIC, teža v gramih in signatura.) Roma 1 270—275 157 G A LLIE N U S (1) 2,65 A U R E L IA N U S in SEV E R IN A (32 + 1) Roma B 2 270—275 4 2,87 XXIR Mediolanum 3 271—274 128 (F) 3,39 T 4 271—274 134 3,30 ~T 5 271—274 142 (F) 3.50 Q Siscia 6 271—274 225 4.19 7 271—274 225 2.99 *“ Š 8 274—275 255 3,01 XXIP 9 274—275 244 (F) 3.55 XX1Q Serdica 10 274—275 288 3,54 K A (A)? K yzicus ? 11 274—275 366 (F) 3.20 — XXI 12 274—275 567 3,07 ? Nepoznana kovnica 13 271—274 407 4,10 ? 14 271—274 408 2.54 T Nedoločljivi 15 (2,77), 16 (2,19). 17 (3,42), 18 (2,57), 19 (5,10), 20 (2,86), 21 (4,45), 22 (2,26). 23 (3,07), 24 (4,39), 25 (2,71), 26 (2,79), 27 (3,45), 28 (3,66). 29 (2,45). 30 (3,15), 3 1 (3,44), 32 (3,23), 33 (2,55), 34 (1,91). 35 Roma 275—276 92 (C) TACITUS (10) 2,59 XXIA 36 275— 276 82 (F) 3,37 (XXI) r 37 275— 276 94 (C) 3,87 XXIE 38 275—276 95 (C) 2.74 XXIE (UBERITAS!) 39 275— 276 95 (C) 3.64 XXIE (UBERTAS!) 40 Ticinum 275—276 169 2,86 TPj 41 275—276 145 (F) 3.84 s 42 275—276 155 3.13 Š 43 275—276 160 (C) 3.08 T 44 Gallia 275— 276 42 (?) 3.04 ( ■) TTTT Roma PROBUS (57) 45 279 157 (F) 2.95 R.^z 46 279 185 2,95 R^>(?) 47 280 200 (H) 3,13 Ro(?) 48 280 220 2,81 RoA 49 281 155 (F) 3,31 R3G(£)? 50 281 155 (F) 4.06 R*Z 51 281 158 4.19 R3£(?) *52 281 169 var. 3,45 R3G(E) 53 281 175 5.44 R3£B 54 281 175 3,49 R3GB 55 281 tip 175 2,23 R3£B(?) 56 281 183 3,30 R3G(?) 57 281 200 (H) 2,67 R3G(r) ? 58 281 200 (H) 2.61 (R)36(?) 59 281 213 3,32 (R)3£t 60 281 220 2,47 R3SA *61 282 174 var. 3,39 REB 62 282 177 3,35 RQr 5 2 RIC 169 var. (tu legenda 4 F: IMP PROBUS PF AVG), glej pravilno pri Cohen 254 ter P. Bastien, La trouvaille de monnaies romaines de Thibouville, GALLIA, 20, 1962, 267, no. 2594. 6 1 RIC 174 var. (tu legenda 7 F: PROBUS PF AVG *63 282 187 3,87 RVA 64 ? tip 158 5.66 ? 65 ? tip 173/175 2.60 ? 66 ? Ticinum tip 187 2,96 ? 67 277 336 3,31 (P)XXT 68 278 348 (G) 4,74 TXXT 69 278 430 (G)? 3,65 ?(Q)XXT 70 279 531 3.59 AXXI (V) * 71 282 499 (P l) 3,27 (T)XXI 72 ? Si scia tip 435 (A) 3,30 ? 73 279 671 (F) 2,85 XXIVI 74 279 703 3,45 x x ir 75 279 725 3,52 XXIP 76 279 737 (H ) 5,65 XXIQ *77 279 - 818 (H ) 2,86 XXIP s 78 280 646 (H ) 4,42 ëT a 79 280 706 (F) 3.26 p XXI VI 80 280 713 (G) 3,15 XXI 81 ? 632 (H ) 3,03 XXI(?) 82 ? 652 (H ) 3.46 (XX) I(?) Nedoločljivi 85 (3,81). 84 (5,73), 85 (3.65), 86 (3,57), 87 (3,40), 88 (3,39), 89 (3,38), 90 (3,29), 91 (3,16), 92 (3,04). 93 (2,85), 94 (2,81), 95 (2,77), 96 (2,75), 97 (2,56), 98 (2,39), 99 (2,34), 100 (2,27), 101 (2,23). Roma C A RU S (j ) 102 282—283 38 3,08 (KAB) 103 282—285 tip 41/42 2,02 (AKA) 104 282—283 45 3,94 ? 6 3 RIC ne pozna le signature, pomotoma (?) A; cfr. K. Pink. Aufbau VI/1. Num. Zeitschr. 73. 1949, 59. ter P. Bastien, Thibouville. p. 267, no. 2408—9. 7 7 Brez ščita pod konjem. C A R U S za NU M ERI A N A (1) licin u m 103 282—283 366 (C) 3,11 VIXXI Rom a C A R IN U S (1) *106 283— 284 238 2.09 KAZ ROMA VIOSIS TICINUM MEDIOLANUM CYZICUS SERDICA GALLIA NEPOZNANA KOVNICA NEDOLOČENI skupaj Gallienus 1 1 Aurelianus 4 3 2 1 2 20 32 Severina 1 1 Tacitus 5 4 i 1 0 Probus 22 1 0 6 19 57 Carus 3 3 Numerianus 1 1 Carinus 1 1 skupaj 33 14 1 1 3 2 1 i 2 39 106 1 0 6 Poprsje nejasno. Emitiran august 283 do novembra 284. (Boginja drži teht­ nico in rog obilnosti), cfr. K. Pink, Aufbau V I / 2 , N u m . Zeitschr. 80, 1963, 34— 37. ZUSAMMENFASSUNG M ü n zfu n d e in Slow en ien R ö m isch er M ünz fu n d , Ptuj 1962 80 M ünzen A E . A R d e r röm . K aiserze it V erg rab u n g sze it: n ach 134; verm u tlich zw isch en 134 u n d 138 Im August 1962 wurde in Ptuj (in dem römischen Poetovio) in einem Topf ein Fund römischer Münzen gehoben. Er bestand aus über einhundert Münzen: Assen, Dupondien, Sesterzen und Denaren, von denen 80 der wissenschaftlichen Bearbeitung zugänglich geworden sind. Die jüngsten Münzen, die durchweg nur ganz geringe Abnützungsspuren aufweisen, gehören zu den 134—138 geprägten Emissionen des Hadrian; diese sehr starken Emissionen konnten bisher innerhalb der genannten vier Jahre chronologisch noch nicht genauer geordnet werden. Anderseits spricht das Fehlen der am Anfang der Regierung des Antoninus Pius so zahlreichen Emissionen dafür, dass der Schatz noch während der lezten Regierungsjahre Hadrians (und nicht erst nach seinem Tode) vergraben worden ist. Das Fehlen historischer Ereignissse und die mangelnde Überlieferung aus jener Zeit legen eher private als politische Gründe für die Hortung des Schatzes nahe. Die dakische Krise des Jahres 145 passt zeitlich keineswegs. Bekanntlich weilte Hadrian 134 in Rom. im nächsten Jahre zog er ins Feld nach Judäa. Damit könnte die Hortung des Schatzes in Verbindung stehen, doch wäre es zu gewagt, den Abzug des Kaisers auf den judäischen Kriegsschauplatz als Ursache für ir­ gendwelche Unruhen in Italien anzunehmen; zum mindesten hätten wir darüber keine Nachricht. Hier verhelfen uns die anderen Münzfunde jener Zeit zu einem etwas klareren Bild. In Italien selbst kennen wir aus Castagnaro in der Provinz Verona2 einen grösseren Fund, der 1129 Denare und 20 Aurei zählte. Die lezten Münzen gehören den hadrianischen Emissionen aus den Jahren 134—138 an, die zu den anderen Prägungen des Fundes im gleichen Verhältnisse stehen wie in unserem Münz­ schatze. Es liegt also nahe, dass jene Hortung gleichzeitig mit der unseren geschah, Merkwürdig ist, dass auch dort keine einzige Münze von Antoninus Pius dabei ist. Da der Fund aus Italien stammt, wo die neu emittierten Münzen unseres Wissens stets schon in wenigen Monaten massenhaft in den Münzumlauf eintra­ ten, haben wir im Münzfund von Castagnaro einen sicheren Anhaltspunkt für die Datierung, gleichzeitig aber auch einen Beweis für die Vergrabung unseres Schatzes noch vor dem Regierungsantritt des Antoninus Pius. Poetovio, welches in regem Verkehr mit Italien und selbst mit Rom stand, hatte sicher keine we­ sentlich andere Zusammensetzung des Geldumlaufes. Eine zweite Parallele bietet ein kleiner Münzfund aus dem Militärlager aus Brigetio, dessen jüngste Provinzialmünzen in den Jahren 132—234 emittiert worden sind.3 Auch er ist zusammen mit den beiden erwähnten Funden zu be­ trachten. Dass hier die lezten Emissionen Hadrians aus den Jahren 134—138 nicht vertreten sind, liesse sich aus dem geringen Umfang des Depots und aus seiner provinziellen Herkunft erklären. Es könnte sich darin aber auch eine zeitliche Folge von Ereignissen spiegeln. Barkóczi, der mehrere ähnliche Depositen nennt, meint, dass die Hortung mit einem bisher unbekannten historischen Ereignis Zusammenhänge: er weist daraufhin, dass in der zweiten Hälfte der Regierung Hadrians um 154 di Quaden in der Umgebung des Limes bei Aquincum und Brigetio kleine Einfälle versuchten, -die als Vorspiel zu den späteren Markomanneukriegen zu betrachten sind. Den Fund von Castagnaro erwähnt Barkóczi nicht. Das ist wegen der geographischen Entfernung verständlich. Erst unser Fund aus Poetovio bringt ihn in eine nähere Verbindung mit den pannonischen Hortungen. Es wird aber dabei sofort klar, dass in Italien mit einer Quadengefahr keineswegs so früh zu rechnen ist. Es wird sich vielmehr um innere Unruhen, wohl als Ursache und Wirkung der quadi- schen Drohungen handeln, wie ich an Hand des Fundes von Strmica zu begrün­ den versucht habe (derzeit noch im Manuskript). Der Fund aus Ptuj ist also hauptsächlich in historischer Hinsicht bedeutsam. Eine weitere Betrachtung der Münzfunde aus den lezten Jahren der Regierung Hadrians bis zum Aufkommen der severischen Dynastie wäre sehr erwünscht, denn sie könnte über weitere noch unbekannte Ereignisse dieser Zeit aufklären, Ereignisse von viel eher innen — als aussenpolitischer Bedeutung. Ein Fund römischer Münzen, Vipava 1960 106 Anioniniane Vergrabungszeit: Spätherbst 284 Im Herbst 1960 wurden beim Bau der Heilanstalt in Vipava 106 Antoniniane des III. Jh. gefunden. Reste von einem Topf oder Behälter konnten keine fest­ gestellt werden; die Münzen, neben dem Fragment einer spätrömischen Fibel, lagen völlig frei in der Erde und waren deswegen äusserst stark korrodiert. Wie festgestellt, wurden beinahe alle gefundenen Münzen für die wissenschaftliche Bearbeitung gerettet, nur wenige gingen verloren. Die Zusammensetzung des Fundes bringt nichts Neues. Die Münzen — durch­ wegs Antoniniane — reichen von Carinus bis zurück zu Aurelianus und Gallienus. Es fehlen die Emissionen des Claudius II. und Quintilius sowie die Prägungen der gallischen Kaiser, ausserdem stammt von den zahlreich vertretenen Anto- ninianen Aurelians kein einziger aus der Zeit vor der Reform. Wie bei mehreren analogen Funden fehlen auch hier die ganz verschlechterten Antoniniane, ebenso Teilstücke und höhere Nominale. Dagegen finden wir noch einen früheren gut­ haltigen Antoninian des Gallienus, und dies obwohl das Stück schon relativ alt und der Fund verhältnissmässig klein ist. Wir haben es also mit einer Geldsumme zu tun, deren Zusammensetzung für die streng selektionierten Gelddepots der Militärkassen charakteristisch ist. Diese Zusammensetzung unterscheidet sich we­ sentlich von dem gleichzeitigen allgemeinen Geldumlauf für die Zivilbevölkerung. Dieser enthielt nämlich, wie die Streufunde zeigen, einen bedeutenden Prozentsatz an verschlechterten Antoninianen des Gallienus und Quintilius und sehr häufig die ganz degradierten Emissionen des Aurelianus für DIVO CLAUDIO. Auch gallische Kaiser, besonders Tetricus und Postumus, kommen im zivilen Geldumlauf häufig vor, ganz im Gegensatz zum militärischen. Der Anteil der Münzen einzelner Kaiser zeigt normale Verhältnisse, so 1 : 32 für Severina und Aurelianus. Entsprechend sind die Antoniniane des Tacitus ver­ treten, und wie üblich am stärksten die Münzen des Probus mit 57 Stück = mehr als 50 Prozent. Die jüngsten Münzen sind wegen ihrer erst kurzen Umlaufszeit schwach vertreten. Auch der Anteil der einzelnen Münzstätten ist ganz normal und entspricht der geographischen Entfernung vom Vergrabungsort. Bedeutender als der münzgeschichtliche ist der historische Wert unseres Fun­ des aus Vipava. Zeit und Ursache der Vergrabung sind unschwer festzustellen: Die jüngste Münze des Fundes war zwischen August 283 und November 284 emitti­ ert. und in diesem Jahr kamen die Münzen unseres Fundes auch in die Erde, im Einklang mit den historischen Ereignissen jener Zeit. Im Spätherbst 284 usurpierte die Gewalt in Pannonien der corrector Histriae et Venetiae, Marcus Aurelius Iulianus, unterlag aber bereits im Frühjahr 285 auf den Feldern von Verona gegen Carinus, der gegen den neuen Gegenkaiser Diocletianus ins Feld zog. Wie weit das von Julian besetzte und verwaltete Gebiet reichte, liegt ganz im Dunkel. Auf jeden Fall umfasste es Histrien und Venetien und wohl auch ganz Pannonien. Er besass die Münzstätte Siscia, wo er stattliche Serien von Aurei und Antoni- nianen prägte. In engem Zusammenhang m it der Usurpation des Julianus steht auch unser Münzfund. Von dieser Usurpation, die in der Geschichte nur spärlich erwähnt wird, haben sich mehrere Münzdepots erhalten, die w ir als einzige zuverlässige Dokumente jener Ereignisse betrachten dürfen. Aus dem nördlichstem Teil Panno­ niens kennen w ir ausser unserem drei weitere Münzfunde. Der erste ist der Fund von Zgornje Gorče, der in der ersten Hälfte des XIX. Jahrhunderts gehoben wurde und von welchem 500 Antoniniane bekannt sind, die von Valerianus bis Carinus reichten. Ein weiterer kleiner Münzfund ist uns aus Emona bekannt, und etwas südlicher davon liegt der dritte Fundort Mokronog, wo im Jahr 1880 über 4500 Antoniniane entdeckt wurden, auch sie von Gallienus bis Carinus reichend. — Viel südlicher liegen demgegenüber die Fundorte Vinkovci, Donji Petrovci und Šimanovci. Aus Vinkovci kennen w ir einen Grabfund m it nur 10 Antoninianen und aus Donji Petrovci 38 Antoniniane als Teil eines grösseren Fundes. Im süd­ lichsten dieser drei Orte, in Šimanovci wurde ein Depot m it über 4000 Antoni­ nianen gehoben, dessen älteste Münze wiederum zu Gallienus und dessen jüngste zu Carinus gehörte. Wie uns die Übersichtstabelle zeigt, reichen die grossen Funde von Mokronog, Šimanovci und Zgornje Gorče sowie der kleinere aus Vipava bis, Carinus. Dagegen stammen bei den kleinen Funden von D onji Petrovci, Emona und Vinkovci die jüngsten Münzen von Probus. Wie sich aber bei näherer Be­ trachtung herausstellt, gehören die jüngsten Münzen aller drei Funde der sechsten Emission des Probus an. die erst 280 oder später beginnt. Diese sehr umfangreiche Emission ist in allen Funden, auch m it späterem Vergrabungsdatum, ganz besonders stark vertreten. Die siebente Emission von 281 ist dagegen bekanntlich in der naheliegenden Münzstätte Siscia sehr schwach und die achte Emission in allen Münzstätten ganz unbedeutend, ja mehrere Münzstätten wurden zu jener Zeit sogar geschlossen. W ir müssen daher in den drei kleinen Münzfunden die seltenen Münzen der schwachen siebenten und achten Emission nicht unbedingt erwarten. Aus demselben Grund fehlen auch die Münzen des Carus und seiner Familie, deren stärkere Emissionen in Siscia erst im Jahr 283 beginnen, also offensichtlich zu spät sind, um in so kleinen Funden bereits nach einem Jahr vertreten zu sein. Entsprechend sind auch die älteren Gepräge vertreten. Einige weiteren Schätze, von denen w ir nur spärliche Notizen besitzen, gehören einer etwas späteren Zeit an und enthalten auch schon Münzen des. Julianus. Sie stammen aus der Zeit nach der Besiegung Julians auf den veronen- sischen Feldern, stehen also nicht in direktem Zusammenhang mit den Vergrabungs- ursachen unseres Fundes. Auf dem Anmarsch des Carinus gegen Diocletianus, mit dem er am Margus zusammenstiess, hatte Carinus unterwegs noch mit den zurückgebliebenen Truppen Julians zu kämpfen. Wie sich anderseits aus der Münzprägung ersehen lässt, lief die Tätigkeit des Ateliers Siscia die ganze Zeit über ruhig weiter. Die kurzfristige Prägung des Julian ist von guter Qualität und keinewegs eine Notprägung. Nach der Niderwerfung des Usurpators nahm die Münzstätte ihre gewohnte Tätigkeit wieder auf. Bei beiden Herrschaftswechseln verwendete man teilweise die vorhergegangenen Münztvpen. und beide Male ist die stilistische Affinität überzeugend. Daraus lässt sich schliessen. dass die Kämpfe die Stadt nicht betroffen haben und die Tätigkeit der Münzstätte ungestört blieb. Aus dem Angeführten kommen wir zu folgenden Ergebnissen. Unser Münz­ fund aus Vipava und die Funde aus Mokronog, Zgornje Gorče, Emona, Donji Pe­ trovci und Vinkovci stehen in engstem Zusammenhang mit der Usurpation Julians im Spätherbst 284. Etwas spätere Funde kamen bei der Wiedererroberung Panno­ niens durch Carinus in die Erde, nachdem Julianus im Frühjahr 285 während des Feldzuges gegen den neuen Gegenlcaiser Diocletianus bei Verona besiegt worden war. Schliesslich lässt sich aus den Fundumständen, dem Vorhandensein des Fragmentes einer Bronzefibel und der Struktur unseres Schatzes folgern, dass es sich um den Inhalt der Geldbörse eines Kriegers handelt, die durch einen unglücklichen Zufall in die Erde kam. nicht aber als Münzschatz absichtlich vergraben wurde. Najdba rimskih novcev. Ptuj 1962. Römischer Münzfund, Ptuj 1962.