«v	. •«••	i «1 /11
Dva milyona nabranih v tle-velandu za Rudeci Križ.
— i - -	- -
/HI 111	A el
1*1 I II	1 |
^m H š. ■ _ __ ■ H ^^ H _ • j	vfl^Si —»i — .. - ■
H ^Mk mm Jk ■ ^^^ MM M^H ^Bk ■ H JB	m^m- flbtf^^fe M^k gg AM H M MIB.
I AVItmi H Stt ^FH ■ ^r s^fc.	■ IV WVM ■ am -
H ■ m v MLH H H H H H ^L, H M ' JB ■	M H • H H H U ^b ■ M ^ je§
■ |H 11 pil J| 1111% |i JNK' fM	UtiK ■■ SIS Ji
1 III j I 1 jlll I lili illU	M lil Im jI Hill
- w .'	flk. AHMI JI JI ^Bf (H JW4P (BW^PMF
neodvisen list za slovenske delavce v ameriki.
' 'vV.i, . i1: .-..V-Vl-:.
man Societies and Organizations.
LETO X. — VOL. X
CLEVELAND OHIO WEDNESDAY, JUNE aoth, 1917.
Cene živilom se »orajo znižali.
Predsednik Wilson je naročil kongresu, da postava za kontrolo živil mora biti gotova do 1. julija. Veleka-pitalisti silno odirajo ljudstvo z draginjo. Kongres deluje prepočasno. Prva skrb vlade mora biti, da bodejo živila poceni.
Ruski kongres delavcev in vo-jakov priporoča vojno do konca
^ _ _..........._ p- J_____________;........ _ , -,	\-JS
Lenine je radikalen.
Nikolaj Lenine, radikalni ru- |
siki socijalist, je imel strupen v govor pri (kongresu in je posebno hiudo napadal vojnega ministra Kjerenskija, ki je tudi so- | cijalist. Kerenski je skoro en mesec deloval, da začne ruska armada znova ofenzivo proti * Nemcem in se mu je delo tudi posrečilo. Lenine, ki je najbrž plačan od nemške vlade, da zir | držtnje ruske socijaliste od ofej|§| žive proti Nemcem se je izjavi vil, da je Kerenski izdajalec | Rusije, ker dela proti intere-. som mednarodnega socijaliz-ima. Kerenski, ki je bil tudi navzoč, se je izjavil, da je Le-' nine največji podpiratelj netn|| škega kajzerja, kajti on uči, da i se rusiki vojaki brati jo z nemškimi vojaki, in to je silno po godu nemškemu generalnenwy štabu, ki lahko rabi svoje voja^| : ke v ofenzni proti Francozom,' ; ker se mu Rusov ni treba bating
Petrograd, 19. junija. Rusija se prebuja- Rusija želi urediti svoje mednarodne razmere in jih prikrojiti tako, da bo vredna zaveznica zaveznikov. Danes se je tu vršilo ogromno zborovanje pan-ruskega kongresa, pri katerem so bili zastopani vsi odbori delavcev in vojakov cele Rusije. Predsedoval je minister pošte in brzojava Tsere-teli, ki je v ostrem govoru se izjavil, da Rusija ne sklene nobenega separatnega miru z Nemci.
Nova pogodba z zavezniki.
Tsereteli se je izjavil: "Mi želimo, da se hitro naredi nova pogodba z zavezniki na podlagi demokratične izjave. nove ruske vlade, in da bo demokracija glavna podlaga, novih mednarodnih odnošajev. Naša naloga je, da naredimo tako pogodbo, iki bo v popolnem soglasju z vsemi pogodbami ostalih zaveznikov, in bojmo.se predvsem nesporazuma z našimi zavezniki."
Ofenziva v Srbiji se pripravi]*. Spremembe na balkanski (renti
Angleži bo se umaknili.
London, \Q> junija. Pri Mon-i chy in pri Ar ras u so se AngČjjH ži nekoliko umaknili, ker sftlj Nemci z nenavadno silo napftjjj
votne pridobitve Angležev" if^
dne 14. junija so ostale ned&jj
taknjene, in Angleži so pustitll le one točke Nem'oem, Iki so pH le skrajno izpostavljene naj hujišim napadom. Dva ogr<) na napada Nemcev na frana^jjS ske postojanke pri Laonu, bila od Francozov odbita i® Nemci so se morali po hudih'fl zgubah umakniti.
Nem&ko uradno poročilo. Berolin, 19. junija. Ob YjpraH kanalu, na obeh straneh Ypre* | sa so Angleižj pričeli streljati tu vso silo. Južno od Vermelloneg so se angleški napadi ponesreči čili. Vzhodno od Croiselles Angleži trikrat napadli in eofj bili vselej odbiti. Na ostali ItoM ti ni nobenih važnih spopadov^ Macedonska fronta. Pa-riz, 17. junija. V okolici;^ Šlopa, blizu Gievgeli je nasti^
10	nenavadno živahno. Francoski zrakcuplovci so bombardiraj
11	pozicije pri j<zeru Malik. , Francoska kavalerija je osvo-,| jila Kalaljaka, Tfikala, Kardi-sta, Sofrades in Demirili. napredujemo brez težave. Pflffl bivalstvo Larise se strinja'v Venizelosom.
____l. .........tli&MH
•London, 119. junija. Zavezni-šike čete se umikajo iz Maoe-donije, in vojaški kritiki «0 mnenja, da nameravajo zavezniki skrajšati svojo fronto v
donsko bojisice popolnoma, na-mt sto tega ipa bero silnejše udariti v Srbijo, da v najkrajšem času izposljujejo svobodo Srbiji. Iz Bero ina kot iz Sofije se naznanja, da so Francozi in Aingleži opaistili celo vrsta 'utrdb ob reki Strumi, Icar se nahaja nadesnem krilu armade generala Serrail. Berolin sporoča, da Angleži zažigajo vasi, ko se umikajo.
'Zavezniki spreminjajo taktiko.
Zaveznfflci spreminjajo vojno taktiko in rhiočejo skrajšati svoja bojišča, obenem pride v pe^-štev tudi, da je mnogo ladij bilo torpediranih, in da je teško vzdrževati palestinsko, egip-.tovsko, mesopotamsko in ma-cedonsko bojišče* ker ni dovolj parnikov na razpolago. Zavezniki hočejo skrajšati fronte^ri-hraniti na premogu pri prevažanju ter udariti direktno p«rati Nišu, kjer je glavna postaja orieritske železnice, ki veže Berolin z, Carigradom, če se zaveznikom posreči pretrgati to zvezo, tedaj so Turki izven vojne, ker ne morejo dobivati nobene pomoči od Nemcev.
30.000 Poljakov v Avstriji obešenih Nemški poslanci zasramuiero Slovane
ski, hrvatski, češki, poljski ktj| drugi slovanski poslanci te sede nemškega poslanca, so | planili na noge in udrli nad nemškega poslanca. V zborni* j ci je nastala taka revolucija,|| da je bil predsednik kbormeelf prisiljen sejo prelkiniti, toda se ^ na hodnikih so se tepli poslan- | ci. Slovani v (Avstriji so biltl strahovito užaljeni radi napa- | dov nemških (poslancev. strijska vlada nič dobrega n^ pričakuje od ditžavnega zb* kajti na dan (prihajajo grehi av-1 strijske vlade, ki jih je zagreši-
Zurich, junija. Poljski poslanec, narodnjak« in rodoljub Daszinski, je naznanil včeraj v avstrijskem dfižavnem zboru, da je dala avstrijska vlada obesiti ceč kot 30.000 Poljakov tekom te vojne. Avstrijsko časopisje; posebno delavsko, se bavi s to izjavo na dolgo in široko. Cele vasi v Galiciji so iztrebljenj, in v nekaterih vaseh ,je bilo obešenih od 50 do 500 poljskih kmetov in delavcev. Poslanec Striberni je nadalje silno napadal .vlado v avstrijskem državnem zboru, ker je nečloveško suroivo postopala z raznimi osumljenci, nakar je
_.	t	tj •	.
nemški poslanec oeme skocii
i
je bik) ubitih od začetka vojne 1,068.127 Nemcev, ujetih 557.-
000	ranjenih, 2,731.223. Skup-ne zgube znašajo 4,356.760.
Poljaki proti Avstriji,
London, 19. junija. Brzojavka iz Zurich, Švica, naznanja, da so Poljaki prekinili vse Taz-mere v avstrijsko vlado. Radi-tega je nastala iminentna kriza v dunajskem ministerstvu. Avstrijska vlada se je vselej zanašala na Poljake kot na svoje najboljše pristaše. Poljski Klub je poslal avstrijski vladi notico, da odsedaj naprej ne bo več deloval »kupno z avstrijskim ministerstvom, am-oak le če se izbere popolnoma novo ministerstvo. Pismo iz ruskega vjetništva.
Uredništvo Clevelandske A-merike je dobilo sledeče pismo iz Rusije: Dragi Slovencil Jaz kot ujetnik pfosim, da bi našli mojega rodneiga brata Ivana Markič, doma iz št. Vid pri Vipavi, Kranjsko. Meni Je tulkaj dobro, zdrav sem, imam vaš časopis, da ga prebiram, kar me neizrečeno veseli. Moj na-4ov je: Louis Markič, Mihae-lovska ulica, št. 16. iNovolčer-kas.sk, dopi Ivana Andrejeviča Zacelin, Domskaja Oblast,
Russia- i^SJlU-O^^
no prošem, da ilščejo gore j omenjenega Ivana Mark tč a in nam
iporočijo.
-o- '	;
* i
Armada v Franciji septembra.
"Washington, 19. junija. General Pershing bo imel kmalu veliko atinado v Franciji. Ko bodejo septembra meseca vzeli k vojakom 500.000 novincev, bode sledilo temu* oddelku kmalu drugih 500.000, Do 1. septembra bo najbrž že 75-obo ameriških vojakov v Franciji, in od 1." oktobra bo Pershing poveljeval Že najbrž 150.000 ameriškim vojalkom v Franciji. Narodna garda države New York bo prva, ki gre preko Atlantika na bojišče. Moštvo je enoglasno se izjavilo, da želi iti na francosko fronto.
500.000 v Franciji 1. marca.
Vlada ima nalčrte, da se bo nahajalo dne 1. marca najmanj pol milijona vojakov na francoski fronti, samih Amerjikan-cev. Zajedno se pa trdi, da vojna ne bo trajala preko drugega poletja.
Sims je poveljnik.
London, 19. junija. Ameriški admiral William iSims, ki je pripeljal ameriške torpedov-ke v angleške vode, je bil ime-1 novan vrhovnim poveljnikom, ameriškega in angleškega skupnega brodovja v irskih vodah Sims (poveljuje anieriskim in* angleškim tJorpedovkam. Njegova naloga je loviti submarine in držati morsko pot čisto za tngovske parnike-
Ameriška vojna knjiga.
Washington, 19. junija. Vlada ima v tisku (posebno vojno knjigo, v kateri bodejo natančno navedeni vzroki, zikaj se j« Amerika - podala v vojno Knjigo bo vsakdo lahko dobil zastonj. Tiskana bo v mnogih jezikih in razdeljena po deželi.
Avstrijsko ministerstvo je padlo.
Amsterdam, 19. junija. Dunajsko časopisje javlja, da je ' ministerski predsednik Clam-Mahinic podal oesarju svojo odstavko. Spor v ministerstvu
1	je nastal, ker so se avstrijski 1 PoliaSci' uorli vladi in neceio
veže m morajo zginiti- Kajti	j
velčkrat se je dognalo, da ku-	i
pujejo živež le zato, da ga mo-	c
goče za dobiček prodajo, če ga	1 pa ne morejo, ga raje pustijo zgniti kot da bi znižali ceno.
Kongres n©če delovati.	1
Washington, 19. junija. V	< kongresu se sedaj dela posta-	1 va glede kontrole živil. Vodilni	t krogi kongresa so mnenja, da	: bo postava prepozno narejena,	^ da bi kaj koristila, ker se člani	-poslužujejo predolgo debate,	' in. medtem bo žetev ikončana,	1 pridelki pobrani in pospravlje-	1 ni ter v rokah posameznikov,	' ki bodejo ponovno z jnjimi špekulirali. Kongresmanl Gordon	1 iz Clevelanda se je Izjavil, da	' ne bo glasoval za vladno kontrolo živil. Interesi velekapita-listov delujejo z vsemi silami,	1 da kongres ne naredi namera-	i vane postave, toda predsednik	1 Wilson je trdno odločen; da	1 spravi postavo pod streho pred 1. julijem. Ako se nemudoma kaj ne naredi, tedaj zna nasta-	* ti taka draginja živil, da zna	1 priti ,do punta. Wilson si prizadeva na vse načine, da opozori kongres ob pravem času na to dejstvo. t
Washington, 19. junija. Belgijska komisija je obiskala danes predsednika Wilsona, in v pričo belgijskih) pbslancev je predsednik Wilson slovesno obljubil, da bo ameriška vlada z vsemi silami skrbela za to, da postane Belgija zopet svobodna, ker je belgijski narod zaslutil, da je samostojen v oči-gled ogromnih žrtev, katere je doprinesel v tej vojni in silnega trpljenja, katerega so povzročili Nemci nad Belgijci.
Nemško-ameriška Zveza , ustavljena.
Milwaukee, Wis.,, 19. junija. Delegatje, iki se nahajajo tu v Milwaukee, poslanci posameznih nemških društev v Zjedi-njenih državah, so sklenili, da nemško-amerišil<a društva ne bodejo več zborovala v plenarni seji. dokler traja*vojna. Ta društva so osumljena anti-ameriškega delovanja.
$225.000 odškodnine.
New York, 19. junija. Miss^ Honora MKy O'Brien je dobila danes od porotnikov $225.000 za svoje ,esrčne bolečine", katero svVrto ji mora plačati 85 letni multimilijonar Manning. Miss O'Brien je trdila, da jo je stari milijonar obljubil vzeti za ženo, česar pa ni spolnil. Miss O'Brien je stara 26 let, Manning pa 85 let. Dekle je priznalo na sodniji, da, je stanovala z milijonarjem, da mu" je zvečer celo čevlje sezuvala, toda omo-žiti je stari milijonar ni hotel, nakar ga je tožila za en milijon odškodnine. Dobila je $225. 000. . ■ .-s,- ' . V •
30.000 zrakoplovov.
Washington, 19. junija. Zje-dinjene države bodejo dobile tekom enega leta 30.000 zrako-plovov in s to zračno armado nameravajo uničiti nemške armade- Vojni tajnik Baker je zaprosil kongres, da mu dovoli $600.000.000 za izdelavo zrakoplovov. Zrakoplovi so najbolj valžni pripomoček v; današnji vojni.
♦Jemike zgube y maju.
Washington, 19. junija. V Zjed. državah vlada kriza z živili. Kdorkoli to zanika, si sam trosi pesek v oči. Toda dejstvo, da je malo hrane na trgu, ne pomenja še, da hrane v resnici ni. Kadarkoli nameravajo trgovci z živili dobiti več denarja za svoje blago, tedaj pravijo, da je hrane premalo, račurlajo višje cene, in ko se ljudje navadijo plačevati višje cene, pa je »hrane zopet dovolj za vse. Delavsko lijudstvo v Zjed. državah in ljudje, ki imajo majhne dohodke prav živo čutijo draginjo. Da, draginja je v Ameriki, toda živil je toJiko, da se lahko vse Zjedinjene države prehranijo tri leta zana-prej, ne da bi se kaj pridelalo. Koliko je živil v skladiščih.
(Senator Chamberlain, ki je vložil predlog v kongresu, da se vladi izroči kontrola nad živili, se je izjavil, da je v mesarskih skladiščih v Zjed. državah 540,000.000 funtov kokošjega mesa, ali za 500 procentov več kot lansko leto, dočim je poirmanov nad 3,000 000 v raznih mesnicah, ali za 700 procentov več kot' pred enim letom.	«
Draginja je v nevarnosti za m*.-, im M rt dnžavtič"" ' *
In draginja pride raditega, ■!<er ljudje, ki imajo kontrolo nad živili, delajo tako (kakor se njim ljubi, ne pa da bi računali na ljudske potrebe. Trgovci z živili so videli, da se je vsem krogom poboljšala plača, in hitro so dvignili cene živilom v prepričanju, da vsi lahko veČ plačajo sedaj, ker imajo boljše plače. Da pa njih dejanje ni tako očitno, zato so razkHčali v svet, da je pomanjkanje živeža, da se mora. hraniti z živežem, in zato so nastavili višje cene, da ljudje toliko ne kupujejo. Toda resnica je, da je v Zjed. državah danes mnogo veič hrane,kot jo je bilo kdaj prej,ker se farmarji neizrečeno potrudijo, da čimveč pridelajo.
Prodaja živine.
Mesarske tvrdke ^o napolnile svoja skladišča z mesom, da ga je dovolj za dve leti, ne da bi se zaklala ena živina. Farmarji so živino jako radi prodajali, kajti veliki mesarji so .jim obetali velike oene. Krave so prodajali po $100 in $150 komad, in farmar polagoma zgubiva svojo živino, in, s tem pri-hiaija pomanjkanje mleka, masla in drugih stvari. Farmar pomisli več na onih $150, ki jih dobi za kravo, kot da hrani za poznejša leta. Farmar pravi, da se mu ne splača prodajati mleko po 18 centov galon, ker ima več stroškov s kravo. In zato se v marsikaterem delu dežele že čuti pomanjkanje mleka in živinoreje. Pomanjkanje semen.
■
Drugi važni faktor je pomanjkanje semenja- Po južnih državah dobiš že jako teško semen za fižol, grah m pšenico. Farmarji sejejo jako na redko, da pokrijejo čimveč zemlje, in dočim je pšenica dosegla jako visbko cfcno na borzah, pa so farmarji dobili za njo mal de-in čfi hočejo imeti seme, morajo seme kupiti za drag denar od veletrgovcev. Tu se zopet vidi, kako potrebna je zvezina prečkava za živila in kontrola nad živili. Nobenega časa se ne sme
potrebno za udobnost gostov.
—Vas Euclid, kjer je danes največ slovensWh piknikov in izletov, bo postala najbolj važno industrijsko središče v Cle-velandu. Neprestano se gradijo nove tovarne v okolici. Th(t Steel Car Co. gradi novo tovarno in sedaj je začela druga i kompanija, The Supreme Mo- > tors €0, graditi zopet eno to- t varno. V Euclidu je mnogo c zemlje naprodaj jako poceni, I in ta zemlja bo vredna krat- r kem času .trikrat več kot da- i ne§. !Mi (Slovencem nudimo pri- j liko, da kupijo zemljo v Eucli- ( idu. Oni ljudje, ki imajo danes 1 največ denarja, so ga naredili- 1 ker sO kupovali zemljo tam, j kjer se je obetala velika pri- J hodnjost. Mi odkritosrčno sve- 2 tujemo našim rojakom, da ku- 1 pujejo zemljo v Euclid, ki je < danes še jaJko poceni. Za kar 1 plačate danes od$5oo do $1000 ( bo vredno ipreko leta do $2000 ; ali'še več. Mnogo Slovencev j je zadnji teden kupilo zemljišča v Euclidu. Natančna pojasnila daje Louis Recher v 1 Euclid, O.	s
— Nabiranje vojakov se bo 1 kmalu pričelo. Mi bi radi opo- < zorili naše Slovence na slede- 1 ča dejstva: Vojni tajnik je na- j znanil, da bodejo dženjeni rav- 1 no tako vzeti v vojaštvo kot! ] samski, toda gledalo se bo i predvsem, koliko oseb mora < oženjeni preskrbeti. Če ste vi i delavec, oženjen, imate nekaj otrok in so- ~ otroe* edww** vas odvisni, da se preživijo, ne bodete vzeti k vojakom. Pač ; pa bodejo vzeti oženjeni boga- , tini, katerim ni treba skrbeti j za otroke, ker imajo denarja dovolj doma, da se preživijo. Brez vprašanja je, da bodejo | bogati oženjeni najprvo vzeti, in če teh zmanjka, tedaj .pridejo drugi na vrsto.	j
-—V vojake bodejo poklicani le oni, ki so ameriški dr- j Pavijani ali v skrajni sili oni, , ki imajo ^prve papirje. Tujcev, ( ki nimajo nobenih papirjev, se ne bo sililo-v armado, kajti , ameriška vlada ima toliko razuma, da na primer ne bo silila enega Nemca, da dvigne , orožje na bojifem polju proti drugemu Nemcu ali Avstrijcu, itd. Amerika je demokratična država in zna dobro urediti svoje razmere; Naš časopis bo od časa do -časa dajal natančne podatke o teh zadevah, in upamo. da bodejo naši rojaki to pazno zasledovali.
—Nihče naj se ne boji, da bi mu Amerika kaj zaplenila. Četudi nimate nobenega papirja, vaša lastnina tukaj je varna, samo če spoštujete postave, in ne govorite zoper Ameriko in se Ravnate kot pravi /Amerika-nec.' Amerika ni taka kot je Avstrija, kjer se je tisočim siromakom oropalo vse, kar*»o imeli. Amerika bo ' spoštovala vaše privatno premoženjej ni se treba bati te dežele, dokler spoštujete postave.
—Moka je padla v oeni za $1.00 pri bušlju, zelenjava je nekoliko dražja, koruza je bolj poceni, kokoši so padle v ceni za dva eenta pri funtu, in celo jajca, ki se so prodajala P044 centov ducat, so danes le 35/'
—Vlada Zjed. držav išče sedaj v Clevelandu mlade može, ki bi se posvetili zrakoplov-stvu. Oni, ki se razumejo na stroje in posebno na motorje, imajo prednost. Drilpresmani imajo rzvanredno priliko, da se priklapijo tej važni sili naše ar-: made. »Mfr. Ferdinand' Zele, sin slovenskega pogrebnika Zele-ta se je posvetil temu poslu, to ie orecei izurien v tem-; Ufra-
—I>va milijona dolarjev pro- g stovoljnih doneskov je bilo nabranih v Clevelandu tekom 1 dveh dni za Ruddči Križ. Ta i teden je odbran za nabiranje 1 doneskov za Rudeci Križ po 1 vseh Zjedinljenih državah. Me- 1 •sto Cleveland mora nabrati v ! ' enem tednu $2,500.000. In si- 1 cer $1,800000 za osrednji od- 1 bor Rudečegat Križa, $200.000 1 za podporo elevelandskih siro- 1 makov, kateri denar dobi voj- ; na komisija v Clevelandu, in i $500.000 pa se porabi za druži- 1 ne onih, katerih sorodniki so 1 odšli v armado. Revni kot bo- 1 gati enako darujejo. Razne fir- j < me in banke šo datovale v svo- 1 tah od $200.000 pa tja do $1000 I dočim priprosti ljudje darujejo I od $1 do $100. Pričakuje se, da I bo do sobote nabranih nad 1 $3,000.000 v Clevelandu. Ame- j riški Rudeči Križ potrebuje < $100,000.000. Neskončno gorje ] siioma'kov na bojišču bo s tem 1 potolaženo, ustalvljeno. Ni je "J . bolj plemenite organizacije na , svetu kot strežniki in strežnice Rudecega Križaj ki na boji- . šču ne poznajo sovražnika ali prijatelja, ampak vsem enako lepo strežejo/ zavezujejo rane f in skrbijo, da ozdravijo. Rudeči Križ je mednarodna organi- < zacija^katerega naloga je skrbeti za ranjence. Naj se tudi Slovendi v Clevelandu oglasijo za ta blagi namen. Darovi 1 za Rudeči Križ se sprejemajo v našem uradu ali pa se lahko oddajo na 6222 iSt. Clair ave-v posebej zato pripravljeni pisarni. Imena darovalcev bodejo prioblčena, v kolikor dobimo mi obvestila o tem.
—'Gospodarji, ki »imate peči na premog, kupujte sedaj premog, ko je poceni. Po zimi bo 50% dražji. Kupite sedaj, vlada vas pozivi je, da se sedaj pre-skrbite. Za zimo se obeta jako malo plina.
—Politični upliv je bil upo-mbljen, da bi se oprostilo nem-Icega urednika Waldermar von Nostitz iz ječe, v kateri se sedaj nahaja. Tri ure so ga iz-| ,p.ra sevali v pondeljek na zvezi-ni sodniji, toda konečno je moral nazaj v ječo. Tukaj sni nemški list se silno boji za svoj obstanek. Pričakuje se, da bo vlada nastkvila cenzorja za vse novice, ki so tiskane v "Wae-Chter & Anzeigerju". Nič več ne bo smel tiskati Nemčiji prijaznih novic, oziroma zagovarjati nemškega kajzerja. Zadnje številke tega lista so silovito ponižne. Politika se je popof* noma1 spremenila. V vladnih Ikrogihl se pričakuje, da bo se več urednikov, ki so dosedaj pisali v nemškem duhu, prijetih. 'Amerika namerava te zlotvo-re popolnoma iztrebiti.
—Ves promet na St. Clair ave. od E. 74th St. naprej je bil v torek zjutraj ustavljen. Na 74. cesti je skočjla kara iz tira, in eno uro je vzelo, pred-no je bil promet zopet v redu Na tisoče delavcev v zgodnjih jutranjih urah je bilo prisiljenih korakati v tovarne. Kot znano gradi kompanija cestne železnice novo progo na St. Clair ave. kar silno ovira promet, kajti promfet celega mesta se steka ravno na St. Clafr ave. ki jfi najbolj zaposljena ! ulica v celem mestu.
—'Pevsko društvo "Edinost'* je zarentalo najfinejše gledališče mesta Cleveland "Colonial Theatre" za ogromni koncert jugoslovanskih pevskih društev, ki se vriši na Labor day v Clevelandu. Gledališče, je najfinejše v mestu in precej priročno za Slovence, da ga po-
, _ _	J-
Xo Amrrr** - J3.00\jZa CM d. po poiti$4.00 JZa E%)ropo	$4.00\7*csamexna Jtte-vitkja - Jc
T« trim*. d<«M k tall naj m	M "CI......I m I Irm A»aHka"
i	iwn.auiim.H i.. 0L*VwjufD, otuo mjtPHom cur. pximcktom tw
EDWARD KAUSH, Publisher	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
S Entered as second-dan matter January 5th 1909, at the pott office at Cleveland. Ohio tmekr the Act qf March 3rd, 1879
No- 72. Wed. June 20. 1917.
Our sacred duties in this crisis.
1 n	- m
• ' Pershing- ie dospel v Fran-- cijo za trdo in najpomo delo. ■ Dokler ne' dobi svoje mak armade k sebi, ga čaka še mpogo ;, dela. Toda dolgo ne bo <JakaI svoje armade. Amerika je vselej pripravljena, kadar se gre
presenetila ves svet. 5e pred nekaj meseci se je trdilo, da če bo Amerika prisiljena iti v vojno, da «e bo mogla drugače pomagati kot dajati denar in prodajati živež. Pershing je danes živ dokaz, da znamo A-merikanci hiteti, kadar trenu^ tek nevarnosti tako zashteva. In in.i čuda, da so iFrancozi priredili tako ogromen sprejem. General Pershing je ameriški Lafayette in naša goreča želja je, da Pershing naredi isfo v Franciji kot je naredil Lafayette v Ameriki.
SVARILO^	"
'Spodaj podpisani naznanjam, ; da jaz nimam nobenega agen-! ta za prodajo šivalnih strojev, ampak hodim sam okoli slovenskih gospodinj v to svrho. Vsakdo, ki pravi, da je moj za-stqpnik, vas hoče preslepariti. Ne zaupajte torej nikomur, ker še oglasim sam v* hišah, kjer potrebujejo dobre šivalne stroje-	(73) RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair ave.
Dekleta stara nad 18 let za lahko delo v tovarni. Lepa okolica, udobno delo. Standard Tool Co. 6900 Central (73)
j	a n t. •	»	.
zdravila! Jrersntnfira (kot odre* senika. Pershing je moderni Lafayette, Kakor so "Francozi
poslali k nam pred mnogi leti generala I^afayetta, da je pomagal Amerikancem do svobode, tako je prišel se<jaj v modernem veku general Pershing v Francijo, da pomaga Francozom do'svobode in uniči krutega zmaja, iki požira (plemeniti francoski narod. Pershing je Ipwedvsem praktičen-Amerika-nec, in on ve, da sijajen sprejem, ki mi\ je .bil prirejen, velja v prvi vrstj ameriškemu narodu. Pershing predstavlja ameriški narod v Franciji. .
Mogoče je, da je le jako mar lo Francozov in Angležev slišalo o Pershingu, predno je bil izbran, da zapovedujte ameriški armadi v Franciji. In sedaj fko so ga videli, v$do ti naši zavezniki kaj jc Amerikanec. Resen in brez -pompa, priprosto oblečen reprezentira Pershing dostojno ameriške državljane, ki se zaveda, da je prevzel ogromno odgovornosti, da ohrani čast Zjedinjenih držav neomadeževano.
Nikdar v zgodovini Zjedi-njenih držav ni šla še nobena ameriška armada ven iz Amerike. Toda drugi so že prišli k nam, in v -prvi vrsti Francozje, tedaj ko smo bili mi slabi, Fran cozje pa močni. In danes je narolfe. Mi smo močni, Francozje slabi. In klic svobode, clic maščevanja ni mogel od-•biti se od ušes amerikanizma, morali smo slediti narodu, ka-( teremu je -pretila politična in nar6dna smrt, postaviti smo morali na francoska tla naj-,
their arrival to this country did notge/'rid ol the poisonous influence of their erstwhile oppressors, the latter having instituted a cofwplic-
ated system of espionage among our people which with the help of dishonest newspapers and venal individuals succeeded to befog the brains of the least awakened and to hold them in leash to the last moment, for the benefit of 1 the rotten Austro-Hungarian government. A great deal of confušion was created on purpose among the Slovenes, when in the year 1915 'thirteen Slovenian andCroatians priest issued a declaration of ldyalty to Austria and the Habs-burg throne in behalf of the Slovenian and Croatian immigrants in America whiich was neither authorized nor had the consent of our people nor did anyone know a thing about it until said declaration appeared in the "National .Gazette"" and "Slovenian People", which papers are supporting the Austrian government and carry on the chief propaganda along these lines among our immigrants.
Slovenian papers loyal.
The Slovenian Press in United States stood loyal to the American .government from the beginning of the war up to this day. The only exemptions were the newspaper "Slovenic People", published at 45 Vesey St. (New York. N. Y, and the "SI published in Cleveland, whidh paper (publicly dared to preach sympathies for the Austrian government, mind you, in this country of the free. As -to the other 'Slovenian newspapers they have been doing their best first and 'foremost to paralize the bad effects of the Austrian propaganda disseminated through the medium of the two seditious newspapers, printed in Slovenian, and secondly to spread among their readers American patriotism and instill them with the necessity to stand by the United States in this greatest crisis in its national life.
The Slovenians are naturally democratic and are as desirous to retain their freedom in this country in their capacity of American citizens, as they are desirous to see their brothers across the 'Atlantic liberated from Austrian oppression, which can be accomplished only with the help of the United States and the entente allies. '
This is the reason why the Slovenians in this country should strain all their resources in order to help win the war and this they can do best, either by enlisting and fighting under the Stars and Stripes or by investing in Liberty Bonds and let their dollars fight for them. Last but not least — the American Red Cross should have our fullest attention and we hope that the time is not far distant where there will be no Slovenian citizen or inhabitant of this country who will not display proudly the Red Cross badge on his coat-lapel.
A XT \XT
This is the time of trial. Hhe greatest crisis
*	in the history of the United States is at hand:
-	The seriousness of the situation need not be
*	exaggerated. It is necessary for o*w success
that everybody wake uip to the gravity of the ; issue at stake(_ and that every one do his cj&ty by
-	the governmertt and by the country.
Owing to the distance which is between us and tlie European battlefields a gaeait many
*	people seem to think it an unecessary and rather r rash step to send our soldiers across the sea.
They insist that the allies ought to fight their own battles, though they claim in the same j breath that they are strongly for liberty and jdeinocrac)1. But lmw can America claim title of a champion of Liberty if she is not willing to defent the same at any £ost? The kaiser has challenged not only the right of the United States to this title, but morever, he »has denied Americans the basic right of every independent nation to travel at their own discretion and to come and go wherever and whenever they see fit. And when the Americans did not heed his j threats and insisted upon going about their business in t»heir usual way, the kaiser's pirates torpedoed without scruples such sihips which carried American travelers, and took in this fiendish manner — up to the declaration of war — the lives of 226 Americans, many of them women and children. All this in violation of international rights and without the faintest valid excuse.	1 •
President \Vilson has tried with superhuman forbearance to avoid war and has done everything possible to keep the United States out of the European Armaggedon. But the kaiser and his junker-government were overbearing in their behavior towards this country of ours, taking it^for granted that Uncle Sam was just bluffing, artd that he would never and under any circumstances unsheath his sword. Besides, the German government counted upon I inner dissension on account of the various na- 1 tionalities In the U. S. A. and the considerable percentage of the German-born citizens and in- ; habitants of this country. The calculations of blue German government proved to be radically i wrong, as upon the call of Uncle Sam, all his 1 nephews ralied under his banner and with very < few exceptions declared their willingness to help him win the war. Even the great majority Amer- < icans of German blood in 'their veins remaified true to fhe country of their adoption, to the great disappointment of the kaiser.	1
Slovenes vs. Austria.	1
Among the Slovenian immigrants in Amer- ; ica, only the most neglected and ignorant ones upheld Austria, wrong or riglit and helas. Austria ' I w^s never right in her dealings with our native 1 country. It must seem inconceivable to the Amer- 1 ican mind that there should be a slave who ': loves his masters whip, and yet there are such 1 anomalies, as in our case. The masses, ignorant I and neglected as they were at. home, in cons-!*
Nič sitnosti tukaj
NIC trplcnj* » »artuhti kuhinji, ie linetc ",V»w ferfccfofi*' NIS premoga, drr nlC dimaall	- S»tt»olWt« g jrkota brc« iluh.t, ki grc kamor »p .da —
Olejtc^itt'pHtio*« rt»evolr-PowTbnuit New Perfection.
Rabite t uspehom Rayolight petrolej. CENE.
I	TWJE PLAMENI ST. 33	ŠTIRJE PLAMENI ST. 34
' p.č	$13.50	P«<	>17.28
* P«e s kabinaUm	$18.00 ' P*2 ■ kabinalom	$23.00
I P»i t kabin«torn la rtr.Ho $21.78	Pat • kablnatom in atraho $28.78
THE STANDARD OIL COMPANY
(An Oblo Corporation)
NEWFEgjTCTlQN ^
nik Wilson ne bo dopustil, da se nam odvzame le en košček zemlje:
Mi nikakor nečemo menjati gospodarjev. Mfi nečemo biti niti pod Avstrijo niti pod Italijo, ampak po nalogu ameriške vlade hočemo biti v bodočnosti v eni svobodni, demokratični državi, katera bo tako urejena ikakor bo narod sam odloči.
To so zaduhali tudi Italijani, zato pa jokajo pred celim svetom, da se jih prezira. In prav je tako. Noben narod nima pravice krasti narodno zemljo . drugemu narodu.
Zapomnijo naj si vsi, da o narodni usodi ne bodejo odločevali kajzerji, kralji fn cesarji, ampak narodi sami, in mi se se odloke svobodnih narodov ne bojimo, kajti vemo, da je narod sam najboljši sodnik.
In če bodejo Italijani po ponesrečeni ofenzivi v resnici hoteli stegniti roke po slovenski zemlji, tedaj jih bo odbil ves svet. In sam slovenski narod združen s hrvatskim je dovolj močan, da odbije vse oborožene sile Italije, če bi hlepela po naših krajih.
-o
Pershing v Franciji
iBrzojavke so nam sporočale zadmiji teden, da je prišel general Penshing v Francijo. Pershing je vrhovni poveljnik ameriške armade, namenjene za Francijo. Dočim dosedaj še ni »poročano, ali je ameriška armada že dosrpela v Francijo ali ne, je pa toliko gotovo, da se bo nenadoma pojavila na francoskih tleh, fcafkor se je (pojavil njen poveljnik Persihing.
Pershing je dobil ogromen sprejem v Franciji. Teško je ] bilo tpriprostemil Amerikaiicu, ki ni vajen nvale in častit k. gt- j i
■ Dalmaciji sami Italijani? Rav i nb tista Avstrija je kriva, ki jt dajala Italijanom vse, izobraz 1 bo, napredek in trgovino, na? Slovence je pa podila iz javnili služb, nas porivala vstran in za stotisoče otrok ni postavila šole, dočim so jih Italijani v Avstriji imeli, da so bile nekatere prazne, ker jih je bilo preveč. In ipri tem pomislite, da so Slovenci v Istri in Trstu plačevali veliko več davka kot pa Italijani."
In da imamo mi Slovenci pravico do Istre in Trsta, do Gorice in ostale slovenske zemlje, ter Hrvati svoje pravice do Reke in Dalmacije, zato danes dobro ve Anglija, Francija, dobro ve moderna Rusija, zato <pa jokajo in kričijo Italijani, ker jim ves svet ničesar več ne vr-jame. In Zjedinjene države so na istem mestu. Le poglejte, kakšen sprejem je doživela francoska komisija v Ameriki, a na italijansko komisijo, ki se sedaj tu nahaja, se nihče ne ozira. Zjed. države tudi vedo, da gre slovenska zemlja Slovencem, da se Italijani ne borijo za svobodo, ampak za nep»le-menite namene prilaščanja tuje zemlje-
Da, Italijani imajo danes solze v očeh. Koliko so pisali o svoji ogromni ofenzivi, kako so jo prenašali kot mačka mlade iz fronte na fronto, da se svet ne spomni, da je vse skupaj le en ogromni — bluf, da skrijejo svojo sramoto.
Nemirni so Italijani, ker nimajo javnega mišljenja nikjer za seboj. Da, vsakdo jim prizna da vzamejo one kraje, kjer stanujejo Italijani, toda samo Italijani, od slovenske zemlje pa roke iproč 1
In mi Jugoslovani, Slovenci; Hrvati in Srbi imamo še posebno . zadovoljstvo pri tem. Poslanik Zjed. držav v Pari-
. ' , " ' *
i
. dransko obalo, v Istri in Dafl t niaciji, da zasedejo Trst. Kajt . Italijani morajo vendar neka . imeti, da vsaj z malo stvarje "sadijo junaštvo t zmagoslav no laško armado," toda lepo ir prijateljsko je od Italijanov, ds priznajo tako odkrito, da se zj njih interese nihiče ne zmeni in da se celo "nekateri mali narodi na vzhodu", in to so Sto-venci. Hrvati in »Srhi, javne nasprotujejo Italiji v njenfh dalekosežnih roparskih namenih.
in mi zelo svetujemo, da si to zapišejo za ušesa vsi oni, ki so dolžili Jugoslovane, da so v sporazumu z Italijani prodajali slovenske in hrvatske kraje ob Jadranskem morju. Italijani samj so priznali javno pred svetom, da so ravno Jugoslovani oni, ki jih največ nazaj drže, da ne stegnejo svojih rok po slovenski zemlji.
Avstrijska vlada je skrbela s »pravo materinsko ljubeznijo za Italijane v Istri, Trstu in Dalmaciji. Vse šole italijanske, vsa trgovina italijanska .uradni jezik italijanski, za 70.000 slovenskih otrok v Trstu pa Avstrija ni dobila niti ene. najbolj navadne ljudske sole. In ker se mi borimo za slovenske pravice, ker se Jugoslovanski Odbor potega pri vseh državah v obrambo naših starodavnih pravic za slovensko zemljo, se nam očita, da prodajarpo to zemljo. Zaslepljenci! Sedaj vidite, da smo baš mi največji trn v peTtitalijaflške vlade, da smo bas mi Jugoslovani oni, ki smo Italijo razkrinkali pred svetom.- Treba je bilo svet prepričati, da Italija ni šla v boj za plemenite principe, ampak iž lakomnosti, da se polasti slovenske zemlje,-treb^ je bilS •svet prepričati, da Italijani ni-•majo ne narodne ne zgodovinske pravice niti v Trstu, niti v Istri niti v Dalmaciji. Kdo pa 'je kriv. da je prej ves svet mislil, da so v Trstu in Istri in
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naroČiti
DOBRE IN POCENI
druitrepe tiakovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Ml iidtlttjuBo tn draitrene, trgovske In privatne tiskovin«. Naia tiskarn« je najbolj ■oderao opremljen« limed vssh slovenskih tlsksren t Ameriki Pilite u cene vsake tiskoviae nam, predno s« obrnete kam dni. gam. Pri ui dobite leple, eantjie in bojjle tiskovine.
CLEVELANDSKAAMERKA
PRVA SLOVENSKA UNII8KA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
-	francoski Švicar, -Henri Dur-
-	ant je nas veto val, naj se tista-f novi permanentna organizaci-1 ja, in sicer v vseh državah, ki
-	bi bila državno priznana in ki : bi se odlikovala s ptosebnim
■	znamenjem. In tu imanio prvi 1 znak pravega Rudečeka Križa. , Ko je zbruhnila civilna vojna . v Ameriki leta 1861 je ta orga-) nizacija že precej uspešno de-, lovala. Leta 1866, kmalu po
■	končani civilni vojni v Ameri-
■	ki, se je ustanovila tukaj druž-
■	ba The American Association
•	for the relief of MVsery on the battelfields. Enblem te družbe
•	je bil rudeči križ 11a belem po-, lju. Rudeči križ je z uspehom 1 deloval tekom francoske vojne
1870-1871. Leta 1881 pa je bila : ustanovljena Ameriška družba i Rudečega Križa. Leta 1882 pa je kongres Zjedinjenih držav uradno priznal Rudeči Križ.
Nebrojna so dela, (ki so predpisana članom Rudečega Križa. Ne samo v vojni, ampak tudi v mirnem času ima Ru-
•	deči Križ teško breme. Ciklone nevihte, ipovodnji, nalezljive bolezni ter druge miserije. ki tlačijo človeštvo, vse to daje iprav ogromno polje delavcem Rudečega Križa. Najboljši zdravniki, najbolj izvežbani bolniški strežniki in strežnice so pri Rudečem 'Križu. Nad 8co ameriških zdravnikov se sedaj nahaja na bojiščih zaveznikov, in nad 3000 ameriških
{ strežnic in strežnikov lajša rane vojakom, Rudeči Križ je danes postal bistvena potreba /a vse armade, kakor tudi za mirne le ase. Kloliko tisoč in tisoč mladih ljudi bi poginilo na bojišču, Ikakor so poginili prej-š»na leta, da ni skrbnih strežnic Rudečega Križa.
--o-
Zakaj se Italijani borijo.
Eden najbolj .uglednih laških listov "Corriere della Sera'' je pisal pred zadnjo laško ofenzivo in pred prihodom laške komisije v Ameriko — sledeče :
"Naiii opravičeni interesi so nas dovedli v nasprotje z nekaterimi malimi narodi na vzhodu. Italija je bila vedno odtujena, in mišljenje tujcev in zaveznikov o naših vojnih doprinosih in žrtvah, o pravičnosti 1 naših teženj, je daleč jako daleč od onega, do česar imamo , mi pravico. Več ali manj se vr-jame v italijansko moč, toda *prav malo se veruje v italijan- , ski znaJčaj. Okoli nas je atmo- j sfera polna sumničenja, pripi- , sjuje se nam zločest politični di- , letantizem, machiavellizem, in , pred vsem, pripisuje se nam, } da smo šli mi v vojno lačni tu- , je zemlje, proti malim narodom j za katere se borijo zavezniki. f Kdorkoli je thodil po svetu, ta j ve, da je moralni položaj Itali- , je vsepovsod jalko malo sija- > jen, a pri javnem mišljenju Zje- ( dinjenih držav je popolnoma t vznemirljiv, in če se. bo naša , domovina še nadalje nahajala [ v taki osamelosti, tedaj zna bi- s ti nesrečna italijanska prihod- t njost."	\
Tako »pišejo Italijani o sebi, i m priznati moramo, da «0 I ta- \ lijani živo zadeli svoj pravi s značaj. Nihče jih ni mogel bo: m Ije opisati kot so sami sebe. s
Nič za.to, če Italijani še da-. 1 nes mislijo, da imajo "opravi- *] cene interese", da zasedejo Ja- r
i	• Si'- '-.•iKkiif #fiSfS i
i Ta teden je posvečen Ru-dečemu Križu po vseh Zjedi-| njenih državah. Sto milijonov j|jse pričaikuj-e, da se nabere za f Rudeči Križ po vseh Zjedinje-|pih državah. Velika svota je 1 to, toda v primeri s prebival-§|itVom Zjed. držav, je svota if malenkostna za ogromno delo, |;ki čaka Ameriški Rudeči Križ.
Človeški čuti v nas so tako I stari kot }e star človeški rod, I toda Rudeči Križ je komaj dobrih petdeset let star. Sicer do-I bimo že v stari dobi in v sred-I njem veku nekaj znakov Ru-1 dečega Križa, toda šele v 1 Krimski vojni se je pojavila pr-i ta organizacija (prostovoljcev, lila lajšajo ranjenim bolečine in | <lkrbijo za njih.
'Kaj je Rudeči Križ? To je 1 organizacija prostovoljcev, ki i se je razširila med vsemi na-Kbdi, v vseh državah, po vesoljnem svetu. Namen njih je sikr-rabetf za ranjene na bojišču, za ione nesrečne žrtve vojne, l?i I morajo pasti, dokler se svet ne i, odreši strašnega moloha — pkvojne. In kadar bodejo vojne [prenehale, pa Rudeči Križ ne Hpb prenhal, kajti to je večna Organizacija usmiljenkh ljudi, • lici pomagajo svojim trpečim Bobratom. Treba bo lajšati dru-Igo gorje, druge bolečine.
le Zgodovina Ruddčega Križa ran da zasledovati tja v križar-ijske. Razne bolezni so ftobrale vdč kristijanov kot mo-inamedancev, in kuga, katero' Hp zanesli križarji iz orienta v HjŠvropo, je primorala razne dr-fliave, da so ustanovile bolniš-1 nice in sanatorije za take slu-i£ftje. V dvanajstem stoletju se »t v Jeruzalemu ustanovila. gliCilnišnica vitezev sv. Ivana i Tu so bolniški strežniki stregli Kfutikom kakor . kristijanom I brez razlike. N jih geslo je bi-pb: humaniteta! Bolniški strež-Sinki so imeli vidno znamenje križ.
|Toda od tega časa naprej pa |1pmamo zaznamovali nobenega IjKapredka na tem »polju. Še isto, ntar se je pojavilo v dvanaj-fiitem stoletju, je polagoma za-porlo. Tekom tridesetletne voj- 1 gne, leta 1618—1648 smo imeli < ["zopet nekaj znakov, da se ta s ^organizacija poživi. Toda za ( ^ranjence so skrbele )e sestre Pav lanskega reda. Toda vse to r ni bilo organizirano na pravi t podlagi, vojne so postajale čim-dalje bolj okrutne, na pesa- j tmezne redove se ni bilo zanesti. * Moralo se je pričeti računati T na organizirane prostovoljce, n Leta 1854 je zbruhnila Krim* 1< ska vojska. Italijani, Turki, An n gleži, Avstrijci in Francozi so j< nastopili proti Rusom. Ranjen- V ci so prenapolnili vse bolnišni- s ce, zdravniška pomoč je bila s nezadostna, in po celi Evropi je odmeval klic za pomoč. 1< Potem pa je prišla znameni- P ta in plemenita ženska, Floren- d ce Nightingale, katere spomin j' ostane vselej svet trpečemu 2 človeštvu^ Pripeljala je na boji- * jlče 38 izvežbanih bolniških v strežnic, angleško čet«, kakor j« jo je naslovil pisatelj Kingla- j' ke. Njim so sledile francoske d strežnice in ruske, in kljub si- v lovitim zaviram in neprilikam d so opravljale delo humanitete v na bojišču.	ti
Pred vsemi pa je stala viso- n Jca# suhotna postava Florence Nightingale — večna imperso- h nacija heroičnega ženstva. li Toda šele leta
1859 j* prišel z pojem Rudečega Križa v pra- lj vo veljavo. Bilo je leta 1859 po bitki pri Solferinu, ko so se te-, 11 pli Francozi in Avstrijci Netile
Zgodovina Rudečega Kriza«
Sloven. Dobrodelna Zveza.
»lemrnUn ftdmllttuil AMT«.
1	SSm	: ,'t ; ^	".'	■ f '' '' ;	T ■ r I-	r* ' ■ ' ">v '	$
■ "" '	1	II	''L'	II ' ............—■»■■■
. .i irjn ' ,: *t'l . ... -il, . '
UST. 13. NOV. Z^JJŽgA INK. 13. MARCA 4«10.	II fg, AlT-el	1914.
V DRŽAVI OHIO wEBtow V DRŽAVI OHIO
h ^ppjpprv ^"r***"'
Sedal: Cleveland, Ohio Tal. O. S. Princeton 127« R	Vrh.rni urad: 1052 E. 62ad Si.
I Hoata, Many Česen, Fr^rtk Ce- I I sen, Anton (Miheičič, Frank j
Mikše, Viktor Vokaič, Mihael k Cvelbar, Anton .Strle, Pavel F Meinar, Anton Petrovčič, Ga- I I šper Vehovec, Jakob Imtthar, j I John JaJkšic> dr, S. Holander, j I J.. J. Kaifn, Mary Sernel, Josip | Kogej, Josip Mlakat, Valentin Dobravec, FrSmk Skerl, Anton Meden, John Tavčar, Andrej j I Gregorc, Jakob Ramumdelli, j I Frank Škerjanc, A. Bonča, J. ] I R. Roje, John Glavič, National j Drug Store, Frank. Laurich, j i Peter Ocvirak, Frank Laurič, j Anton'Svete, Pater Pikš in I- j vanka Linger po $i.oo.	:
Josip Plemen, Frank škoda, Al. Štefančič, John Tanko, Far. Bartol, Josip Babnik, XKrist Stokel, Anton Trbižar, Fanny 1 Sternad, Jdhana Skulj, John Oblak, Jenny Naglič, Frank i Burja, Louis Volk, N. Goršič, i Anton Bovec, Frank Kosec, Frank 'Simončič, Anton Gro- i šelj, Frank Bučar, John Pinta- : rič, John Erbežnik, Antonija ■! Škerjanc, Matilda Peck, Ana \ Rosa, Fanny Osovnik, John Pekol in John Retar po 50c —■>] Antort Pregel 40c — U. Wasch i nik 30c — .Josip Smole 26c — , I Neimenovan, John Kadunc, J. ' ■ Svigel, John Malinovič, šte- 1 fan Šaron, A. MJuha, Fanny Čič,, Doriš Sedmak, Martin 1 Drugač, Antonija Reičar, Fr j Vičič, Anton I>olinar, John 1 SSpeh, Ivana Pate, Fr. Zorič, j N. Brezinar, M. Škedei, F. 1 ' Srebernjak, Peter Česen, iMa- J ry Cimperman, Kristina Kotor -in Frank Cerkvenik po 25c — Johm Vidic 20c —Josip Sintič,, Martin Kuntarič in John j Smrekair po 15c Fra*mk Oblak
<	v
ioc. Skupaj" oddanih 108 ku- c vert v svoti $107.46,
Naiprodaj je icecream parlor, v
sredini slovenske naselbine.	)
Proda se <poceni. Lastnik odide	J
v armado. 3577 E. 81 st St. na-	" prodaj je tudi cash register v
dobrem stanju.	(73)	J
COLLINWOOD, O.	r
Posebna razprodaja čevljev	h za moške, ženske in otroke sa-	J mo za 10 dnij. Zalcetek 21. ju-	v nija, pa clo 30. junija. 1917. Pri-	11 dite in si nakupite za celo dru-	I žino. Cene bodejo tako nizke, da nikdar tako v sedanjem času. Se priporočam (74)	-
UPRAVNI ODBOR:
'Predsednik: PRIMOtZ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JERNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:
LOUDS J. PIRC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Rpad. JOS. ROSS, 6619 donna ave. N. E.
POROTNI ODBOR:
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKiAiR,'io8i Addison FR'ANK ZORICH, 5909 Prosser ave.
FINANČNI ODBOR:
FRANK M. JAKŠ.IČ, 1203 Norwood Rd. FRANK CERNE, 6030 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
.FRANK J. KERN, 6202 St. Clair aVe.
GLASILO ZVEZE:
"CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. I
#Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega ■ odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni po- j rotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan.
iSeje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada.
-	»iimiiiiiinniiMinMiiiNiimiiiiiiiiiiimr.
j NlCKELpATEROAD 1
18»	j« j
. a BmioMii li BqiImm I
S	i>
' 5	počitnic« vašan del.
; I Kdaj vzamete vaše? |
1 IS	Ob Črti Nickel Plate Road te maj. S
• E	hnajteata, velike jesera, fini otoki E
J S	kjer je ribaritvo dobro ki kopanje 5
t —	in raxgledi.
. I	. SEDAJ JE ČAS.
1 E Mi imamo knjižico, hi je pošljemo na E ogled. PiSite na zastopnika
'I E. A. AKE LIN,
, S 793 Euclid Awe., Cleveland. Ohio £ E	Main 75S0 Central 328
SiiiimimiiiHiniiiHiHiiiimiiiiiiiniiiii^
KNJIŽEVNOST.
' Revija "čAfl" ima aledefio bogato r vsebino v ravnokar iz&li številki za r z a mesec junl:
Nepoosabljiva nofi (povest) — Ma-» ti. (SUka) — Kako ti je, Slovenija, c mati moja? (pesem) Ivan Zorm&n. — Baron de Trenok, (povest) — Sanje
>	iz preteklih dni. (Blilta) — Umetno vrtnarstvo. — Poldne. (Slika) —
' Rastline, ki jedo in mislijo. — Z&nl-
-	mivosti iz življenja opic. — Majnlške . misli, (pesem) Ivan Zortnan. — Ob
reki. (Slika) — Najstarejše pokopa-i ll&Ce sveta. — gola za Eskima. — V deželi Manama. (Slika) — Človek in 1 njegov največji sovražnik. — Italija i v vlogi Judeža Iškariota. — Juan Do-. mingo In krušni krožnik. (Slika) — Kako prihranite dosti na mesu. — l' Pod dvoglavim cesarskim orlom. — Straža na morju. (Slika) — Nova RuJ " sija napram Slovencem in Slovanom sploh. — Dvomljivo prijateljstvo, (|?llka) — Kaj Je flzijologlja. — To " in ono. — Raznoterosti.
List Je v resnici vreden vsega priporočila in nikomur ne 'bode žal,
>	ako se naroči nanj, Mi ga prav toplo priporočamo vsem našim čitateljem. i 1st stane samo $2.00 na leto, za pol
i leta $1.00 in shaja mesečno ' na 32 straneh. Naroča se prt "CAS", 2711 So. Millard ave. Chicago, 111. za Cleveland In okolico pa pri slovenskemu . zlatarju g. frank černetu, 6033 St.
Clair ave. Cleveland, Ohio.
.	_ _ •	* e
ZAHVALA.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za obisk na nepozabnega sina
IVANA
v starosti 17 let, katerega nam je nemila smrt tako nanagloma ugrabila. Zahvaljujemo se za krasne vertce vsem in trgovcu Gf. Fr. Jelerčiču ter mladeničem ipogrebcem in vsem, ki so nas tolažili v teških urah. Zahvaljujemo se pogrebniku g. Jos. Zeletu, ker je pogreb vodil v lepem redu. Naj počiva v miru, svetila mu večna luč. Ivan Zakrajšek, oče. Marija, mati,
Pavlina, sestra (72)
I&če se Slovenka, (četudi stara, da bi pomagala pri otrocih* najmlajši je tri lela in pol, najstarejši 12 let. Za vsaj neikaj mese,cev. Plača po dogovoru. Prošena je, da se hitro oglasi. 1368 E. 45th St.	(72)
NAZNANILO.
Opozarjam vse člane dr. Novi Pom, št. 7. SDZ, da se >pol-noštevilno udeležijo redne mesečne &eje dne 1, julija, 1917. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, (kakor tudi polletni račun, zatorej prosim Nadzorni Odbor, da se snide v navadni dvorani, 1. julija, točno ob 9. uri dopoldne, da se račun pregleda. Opozarjam vse tiste člane, ki nimajo še plačan ases-ment za juni, da ga blagovolijo plačati vsaj do 25. junija, .ker s tem mi olajšajo-pri računu. Bratski pozdrav
T. T Safrsn f^mil/
♦wtfmiimMiMiimi j|Ui imate želodčne m prilike? 11
!: Devet evropskih if zelišč. ;;
! \	Nobena bolečina ne proviro-	• >
i >	vefl sitnosti kot bolestna v	• •
;;	želodcu. Kamen, rak In mbhurji	,,
, ,	v želodcu, neprebavnost, zaprt-	«>
< ■	j«, dispepsla, iguba apetita pri-	;;
;;	haja od tega. Devet evropskih	,,
, ,	zelišč zdravilno upllva na .telo-	• •
«	dec, in bolečine zginejo^ Cs	' j
1	imate slabo sapo v ustih, slab	..
>	apetit, ste leni, ali vam pro-	"
►	i vcroCa sitnosti neprebavljena \ \ \ hrana, rabite
;:	DEVET EVROPSKIH ZELIftC.	^
;;	Tisoče Jih je rabilo in so bili	11
*	I	zdravi, to je naravno zdravilo,	.. •»	ki too upllva na želodeo, kri in
;; jetra. Cena zdravilu Je $1.00, !! Naprodaj pri
•	•	O
I!	Guenther
Slovenska Lekarna
., «>
Addison Rd. A 8t CUlr svs. •'
I A H. KOLAR, I
Slovenska gostilna. ■
I 3222 LAltESlDE AVL I
Ss priporoča Slovencem ▼ obilen obisk. Točna poatre- I žba. Vedno pveže pijače.
I	1 ■
t
Pohištvo naprodaj za 4 fante. Jako poceni. Vprašajte na 1368 E. 45th St. od 6. zvečer do 9. zveičer.	(72)
riiiniiHiiimiiiiiiiiiiiiiniHiminiuimiu
FRANK WAHCIC,
ji Slovenska MoJaa Trgovina ;
746 E. lS2nd STREET COLLINWOOD, OHIO
imnmni»»iiiiniiiiiimi»iiiiiiiiiinii8
McNutt & McCall Co.
Veliki Loti, nizke Cene na j) Bliss RJ. & St. Clair našel-i bini. Jako široke ceste. Tlak ^^^ po cestah. Električna luč, vodovod, fina drevesa. Blizu povih tovaren.-
OGLASITE SE PRI
I OITIQ DFPHFP Euc,id' Ohio>
LUUIJ RLLilLiv, wood 721 R
A U PRI
DAN GARAPIČ,
----
Soba se odda v najem, spredaj,
ipodaj. 6223 Glass ave. (73)
»^ jI lift JSjl SLOVENSKA
GOSTILNA J
i *m « sasasf"' * M
Ljtr dobit« fln* pi-	=
So, dobro postr*->♦ Protlnjamo igai^e in. likerje tudi sa domač« potrebo naateklenie« in galone.
J • "■" 1 1 1 "
Caa« imtnt 1 Dobra aftloga! =
i JOSIP KALAN, i
; «101 ST. CLAIR AVE.
I ^S
--------- i m.c. Mu,,,	i.ii ni.
■ ^Lf* ^^ §
| GOSTILNA, j
•«bno w dmUrr*. L
RaxTaiam vio^ piv« I5 in iganj« na do«.
J. Kozely, |
^ 4734 Hamilton-av. j
Opremljena soba za dva faiil
brez "hrane se odda. 1118 _
JOS. ŽOKALJ
^	6408 ST. CLAIR AVE.	9
SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE.
Velika zaloga finih moških klobukov, kap, hlač, itd. *** VSA moSka OPRAVA.
TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE.
...........................................................................................
NAJSTAREJŠA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA V AMERIKI.
Mi vam nudimo našo zalogo najboljših likerjev p§ sledečih |
CENAH«
Brinjevec dE rtft 12 steklenic.......................IWiUU
Brinje vec ft O A A 6 steklenic.........................^OaUU
Tropin je vec	ft 1 I Af|
12 steklenic......................^ | | aUU
Tropinjevec	ft C flft
6 steklenic.........................ZpDaUU
Tropinjevec dJO or dJO r A nr JO Aft za galono..	<pL( «PJ*UU
Slivovika	d>o nr
za galono..................«j)Zi. Iti ^OaUU
Naš slavni "66" Pure Rye whiskey, 7 let star ft 4 *ff zaboj 12 steklenic.....'................ ^ |
zaboj ftC fill 6 steklenic...........................^DsUU
Concord vino, rdeče, ftOC ftfl berel.......... ...................
Concord vino rdeoe, ftOrt ftft pol berel............................4)£U»UU
Pri odjema 5 in 10 galon, ft 1 flrt stane galona.. .......................^ I aUU
Belo vino, ^ M AA berel..............................^HU-UU
Belo vino,	ft99 flfl
pol berel.......................... ^LU.UU
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galona.........$1.25
Za posodo računamo Redeče cene: za 3,4, in 4}i galone sodčke 50c, za 5, 6, in 10 galon sodčke $1.00, in za 25 galon (pol berel) $1.50. Berele pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni chedk. Za vse blago jamči:
THE OHIO BRANDY-1 DISTILLING CO« J
6102-6 ST. CLAIR AVL	CLEVELAND, OHIO
Va£no! Izre£iie t a odta*s in 4 a Jpra--Oite pozne jJe čase. Kajti pa no<Q{
Rad bi zvedel za Alojzija Hrvata, doma iz Kala, fara Am-brus. Dolenisko. Kdor ve za
'	Trt« tn
njega, naj se oglasi na Josip
j. aairan, tajniK HALO, ROJAK!
Kam pa pojdeš v nedeljo, 24. junija? Zdaj še ne vem nič kaj bo kaj dobrega, kje bo dobra zabava. — Jaz pa vem za prostor, na katerem bo zbranih mnogo Slovencev in Slovenk, in tudi vem, da bo dobra zabava, ker bo igrala prava slovenska godba. No, in kje pa bo to? V Euclid, O. kje pa pojdem tudi jaz. Kdo pa priredi to zabavo? Slovenska godba Bled priredi piknik na Ka&telčevih farmah., <po domače pri Jernku .v Euclidu. Postrežba bo prve vrste, K obilni udeležbi vabijo vsi člani slovenske godbe "Bled" pod vodstvom Tom Oblaka. _(73)
Grocerija in mesnica je napro-prodaj. Najbolj pripravni prostor za Slovenca. 6614 St.
Clai ave.	(74) -- .
Naprodaj je motorcycle Cleveland Light M. C Koltf samo en mesec rabljeno. Cen* samo $90 Vprašajte na 1045 % 6i«tSt.
1 mH«|f...... ........1. n 1 i. i. ■ '■	■■ , n........ 1 1 1 i«
Slovenka dobi delo fri družini
JOS. KOS, 15230-32 Waterloo Road-COLLINWOOD, OHIO.
Opremljena front soba se odda brez hrane. 1265 Norwood (73)
KDAJ? KJEP KAM? ZAKAJ?
Kdaj? 8. julija. Kje? na St Clair je tista kara* ki ji pravijo "ta rodeča". Kam? V Euclid, Ohio, k Kastelicu. Zakaj? Zato ker imajo "Slovenske Soko-lice" št. 62. SDPZ vrtno vese^ lico z jako finim programom. Kdor si prijatelj krasne narave, bo pohitel 8. julija ven na plan- Nudilo se ti bo dovolj zabave kot n. pr. zbijanje lončenega piskra. Ta dan se tudi lahko skaže, kdo je najmočnejši. Isti dobi krasen dobitek, vreden $5.00. Tudi za ženske isto darilo, katera najhitreje te-č« karole tudi ne bo zmanjka-lb. Godba pod vodstvom harmonike "Mozolj". Za čašo mrzle pijače ter sladoled kakor tudi za okusni prigrizek bo skrbel za to vodeči	(78) Odbor Sokolic.
Naprodaj so štiri mesnice, štiri grocerije, 3 prodajalne s slaščicami, s posestvom, pet zidanih hi®, loti in farme in 30 toiš za clve družine vsaka. 3 hiše in mesnica. Vse na enem vogalu Norwood Rd. Proda se poceni radi bolezni. Oglasite se pri nas. 1065 E. 66th S t Tel. Princeton 1166 K.	(74)
*ront soba se da v najem, brez rane. 1447 E. 53rd Street spo-.
daj._(73)
Na stanovanje in hrano se
sprejme 3 poštene fante. 1221 E. 60th St. druž> Ferluga (73)
Starokrajska harmonika je na-
prodaj, ima 4 tone, 3 glasove.
Qrnm tinwo Pj-w m-T i-»m C
Nabiralci so bili: Anton Ku-helj, Jakob švigelj,, Krist Sto-kelj in Josip Žnidaršifč.
Darovali so: Valentin Pinosa $5.00, Josipina iMočnik in Fanny Korenčan po <$3,00, Josip Pavlin, John Majzelj, J. Smer-ke, John Dolina*-, Alojzija Per-moser in Terezija Svet po $2. Loui« Eckant in Josip Dolinar po $1.50. Ivana Cankar, John Kofoal, Ferd. Cankar, Josip Centa, John (M£lavecf Frank Razinger, Anton Dolinar, Fr. Marinčefo, Frank Leslcovec, Fanny Jerele, Anton Vardian, Filomona Permoser, Josip Piikš Frank iKa&telic, J. Kovač John Pekolj, John Svete, Louis Jer še, Rozi Fritz, Louisa Haffner, Karolina 5orn, John Mole, John Gordon, Jernej čadež, Fr. M)ulc, Rozi Mayers, Jositp Erbežnik, Štefanija Pauliohek, John Kleindifist, Florijan Mesojedec, Frank Oblak, Frarok Krašovec, Jo^ip Papičf Josip Žnidaršiic, Ivana Kuhelj, Ivana Tomšič, Kati Klemše, Josip Po^rajc, James Pograjc, Anton Stanovnik, John Speh, Fr. Kuhar, Josip Kobal, Jakob Bodh, Matt Kern, J. Kovich, Ainiton MalenŠek, Ferd. Nahtl-gal, Anton omše, po $1.00. V imenu fantov 70c, Josip Ferjan-čič, F. Sečnik, Amton Debe-ljak, M. Železnik, Josip Dolinar. J. Trampuš, John Smrefkar Jakob iSmole, Josip Kuntarič, MKry Suštaršiič, Geo Savich, Jakob Muletc, Jakob Zakrajšek, Josip Kancula, Rozi Poga-čar, (Matija špeh, Anton Kra-lič, Josip Kralič, Karol Vintar, ; Josi^ Modic, John Meše, Anton Latin, Miha Martie, po 50c. V. Beljak, Joe Pike, John Marin-če<k, Frank Murnik, Frank Rus Anton Pevec, Peter 'Mtastek, Vine. Jamšek, Matt Delišima-novič, po 25c Primož Modic 20C in Frank Urenjak po ioc. Skupaj oddanifo 100 kuvert v svoti $9475-
Kolelrta okraja št. 6. je kon- j čana. Ta okraj je obteegal od , 6128 St. Clair ave. do 61. rceste. E', 61. cesta obe starani od S*. , Clair ave. do Superior ave. " desna stran. Nabiralke so bile: , Rojsi Mayers, Terezija Jakšič , in Ivana Tomšič.	<
Darovali so. J. S. Jablonsky	! $10.00, Mary Kunstel, Anton
Bobek, Josip Liikozar, The W.	,
Sittw Co. dr. M. Shott in dr.	: F. L. Kennedy p6 $5.00. Ant.
Prijatelj, Andrej Mirtlč in The	:
Ohio Brandy Distillinig Co. po	•
$2.00.	,	!
Anton Lau«iri & Co. AntoK	|
Avstrijski konzuli "ljubijo" Ameriko.
Ko so bile diplomatične - »razmere med Avstrijo ip Ameriko prekinjene, je prevzel vodstvo avstrijskih interesov v Ameriki švicarski poslanik. I ^Avstrijski diplomatje so znali.
da se morajo seliti, toda av-f »t<rijski konzuli in njih hlapci pa so se pritajili in so mislili ostati tukaj. iKajti v Ameriki je dosti mesa, pijače tn jedil, v Avstriji pa še črnega krulia nI Zaikaj bi torej šli nazaj v Avstrijo? Pregovorili so Švicar: sflcega poslanika, da prosi pri ameriški vladi, da je konzulom , in njih uradnim hlapcem dovoljeno ostati tukaj, ikajti v A-meriki so avstrijski ipodaniki, katerih jezrka švicarski poslanik ne razume. Ameriški vladi je bila izročena listina 40 imen avstrijskih konzulov, ki bi radi ostali v Ameriki.
Amerišflco časopisje ni o tem ničesar vedelo. Toda Jugoslovanska Pisarna je bila o tem ob pravem času obveščena, in je takoj podvzela vse potrebne korake, da, se ta avstrijski na-. črt izjalovi in, da se spodi iz dežele vse, ka»r diši po cesarsko in kraljevo. Delovanje ve/č-je,ga -dela teh avstrijskih pustolovcev je bilo zrnano ameriški vladi, in odklonila je prošnjo Švicarskega pcuslaniika, da bi ostali v tej deželi, kajti cesarsko kraljevi ljudje so nevarni,' radi ipožigajo, morijo in dina-mkirajo in celo vodnjake zastrupljajo. Avstrijski agentje ' so pobrali potem svoj^ ropotije in jokajočih oči so morali ven iz Amerike — iz dežele, kjer se cedi mlefko in med — v črno Avstrijo. Očitno je bilo, I da so hoteli avstrijski konzuli v Ameriki pod zaščito švicarskega iposlariika nadalje izkoriščati svoje nevedne podanike in jih držati "v avstrijskih sim- \ patijah", katere simpatije je j učil tudi tukajšni nesložni li-' stič. Jasno je, da kalkor'hitro ? je Amerika zvedela, da hočejo i tukaj prodajaj cesarsko in (kraljeve simpatije, da jim je pokazala vrata. Sedaj bodejo Avstrijci imeli mir in smradu ne bo več v svobodni Ameriki.
Iskrena hvala svobodni A-meriki za podpiranje isirotlnega naroda. Tesnejša vez bo veza-
boj, '	.
KOLEKTA ZA S. N. DOM.
National Drug Štora I . Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo,izdeluje mo zdravniške predpise V za logi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
1 *1" t ...... <
Slovenec, želi delo v mesnici ali v groceriji. Johin Mezgec, 1427 E. 49th St.	(71)
NAZNANILO.
Javna knjižnica na 55th blizu St. Clair ave. bo odprta ob sredah od 9. ure zjutraj do i. popoldne tekom meseca julija in avgusta. Zaprto popoldne in zvečer.
Poletno vreme poveča način hranjenja dece
C« Tik det« m napreduj« od Md«fa« ■ hran*, poekuelt*
EAGLE I
BRAND CONDENSED
MILK I
V««« OSIOINAt* I
ro «wto In nlllno mleko J« v raW I aepelno akoil «0 Ut. Kjerkolf m ftfth*- H Ista. donuall ne potu. ponoddrtit« ■ toe®V4nohrano, ki.4« bno prirejene II lorarns.	. .	II
lanAtotoeilwlaMPteau II
Bprd-tfBCooa^M^JMnkCo H
New YorkCitjr. H. T. ^ In »reJeU boete 1» D •k^renekem JesiCu. U »oredo kako m II
ime..................................... I
Nukt*.......s- ............
Zločini Germanov
(CnmM qf Gtrmany)
Urah« izmfe francoske, belgijske ia anetiške lw-■isjje • ininkih delih mike anude.
tlačena s civilnimi ubežniki, Id so prihajali v Bruselj iz Lou-vaina. Videl sem kako se je t>e-giincem približala četa kakih 50 ulancev, in 2 drugimi tovariši civilne garde sem skril puško pod suknjo. Tako mi je bilo mogoče gledati početje u-lancev, ne da bi me spoznali. Ulanci so zadirali svoje sulice v ubežnike, moške ali ženske, da bi jih s tem priganjali k hitrejši hoji. Videl sem nekega u-lanca, kako je dvakrat zabodel s sulteo mlado žensko; ki je vodila s seboj istiri male otroke-Neka starejša ženska, dčivid-no mati te mlade matire, je bila dvakrat udarjena s sulico od nemškega ulanca, da bi pospešila svoje korake. Mlada žena se je ratji tega obrnila proti u-lancu in mu nekaj zagrozila, česar pa nisem mogel razumeti radi oddaljenosti. Nemški u-lanec^e -radi tega nalašč zadri svojošulico v enega izmed o-trok, sedem let staro deklico, ki se je takoj zgrudila. Mlada mati je zakričala: "Otrok moj, mrtev je!" in več žensk v sprevodu je zakričalo, in množica ubežnikov je postala nemirna Ulanci so da to zajezdili v četo žen sik in ot«rok in jih poman-drali ter razpršili na vse kraje, in potem nisem videl ničesar več.	*]M
V MHcheroux. (Belgijski ubežhik A-i2 je povedal sledeče pod 'prisego: Iz neke hiše v Micheroux je prišla neka ženska z malim o-trokom v naročju,,in neki nemški vojak je v istem trenotku prijezdil po cesti, iztrgal otroka materi iz naročja, ter ga zagnal v kamen, da je otrok na mestu poginil.
Dalje prihodnjič.
■■1 1	—	1
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R.
Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure.
DR. F. L. KENNEDY,
zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko m nemško. 5402 Superior ave. Vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(*49>
hajal drugi voz, na katerem je sedela ženska in štirje otroci. Ker.se prvi voz ni ustavil takoj je Nemec ustrelil konja. Oba otroka v prvem vozu sta planila kvišku. Nemci so potem ustavili dragi voz. Deček je stopil iz prvega voza na tla, mati(?)pa je za(pustila drugi voz in govorila š častnikom. Toda on jo je potisnil v stran. Vojaki so ustrelili dečka, mislim da so oddali pet ali šest strelov. Mala deklica, ki je o-stala na vozu, je bila tudi u-streJjena. Mati je pobrala mrtva trupla, naložila jih je na drugi voz in se odpeljala proti belgijski črti. Videl sem trupla, ko so se peljala skozi naše linije.
V Nieuwenrode.
. BeBigijski vojak D-118 pripoveduje: Začetkom septembra okoli enajste ure zjutraj sem bil poveljnik majhne straže kakih 200 jardov pred našo kom-panijo. Bilo je to blizu Nieuwenrode. Nemci so pregnali iz tiega kraja vse civilno prebivalstvo. Videli smo jih, kako se so vozili na vozovih. En voz je prišel nam nasproti; na vozu je bil neki moški, ženska in dvoje otrok, deček in deklica. ■Nemci so streljali na nje, namreč majhna nemška predstraža je streljala. Deček je bil ustreljen skozi glavo; bil je komaj kakih deset let star. Mala deklica je dobila strel v lice. Nemci so konečno prišli iz svojih skrivališlč, in eden iz med njih potegne deklico z voza ter jo vrže na tla. Vojak, ki je poveljeval nemški straži, jo je s čevlji suval v obraz, in kot so nam pozneje stariši pripovedovali jo je klical "belgijska psica". Sirota je bila mrtva. Starši so pripeljali oba otroka v naše vrste. Dvoje drugih vozov s civilnimi ljudmi je bilo tedaj na isti cesti, in mislim, da sta bila še dva druga ranjena, moš ka najbrž, toda za te ne vem gofcovo. Ko so Nemci streljali, smo bili od njih kakih 800 sež-njev. Deklica je bila kakih devet let stara.
Belgijski ubežnik.
Belgijski ubežnik E-27 pripoveduje: Popoldne dne 20.
avgusta je bila cesta skoro na-
-------------« ---------U!l-
-	men tu belgijske armade. Nem-1	ški vojaki so prišli v tisto vas 1	med peto in pol šesto uro zju-»	traj, in iz vatsi smo jih pognali
-	okoli sedme ure zjutraj, > Žalostna snu11.
Belgijski vojak D-49 pripo-, ved-uje: 'Bil sem v Hofstade 25. i avgusta. Ko so se Nemci u-, maknili iz mesta, sem dobil jaz 1 in moji tovariši povelje, da pre-1 iščemo hiše, če se nahajajo : Nemci v njih. Ko sem stopil v i eno hišo, sem zaslišal krike, ki , so prihajali iz nekega kabine-
•	ta. šel sem pogledat kaj to po-■ me>ni. Tam sem dobil žensko i staro kakih trideset Jet in dvo1*
•	je otrok, ki so se nahajali v ka-1 binetu. Otroka sta bila v naročju matere, eden je bil mr-
1 tev, najbrž zadušen. Mati se je nahajala v neki luknji kabineta-, do polovice zasuta s kamenjem. Povedala nam je, da so jo Nemci prisilili v to odprtino, in da se je otrok zadušil, ko so metali prst in kamenje na nje. Mjož te ženske je bil vojak; ona in otroci so bili sami v liiši.
V DuffeKi.
Belgijski vojak D-105 spri-Ičuje: Ko so se belgijske oete bojevale pri Haechtu dne 26, avgusta, sem videl truplo malega otroka, starega do 3 let, katerega žielodec je Imel globoko rano od bajoneta, To je bilo blizu majhne vasi imenovane Boort Meerbeck. Ljudje iz vasi so mi povedali, da je bil o-trok ubit v materinem naročju. Matere nisem videl. Nemci so bili prej go-spodarji v tej vasi.
Belgijski vojak.
Belgijski vojak D-117 je po-, vedal:- Okoli sredine meseca septembra sem se nahajal v Capelle-aiu-Bois. iMoj bataljon je imel službo pri predstraži. Opazil sem ogenj v bližhji vasi, in slišal sem, da se mi približuje neki voz, kakih* 800 metrov daleč. Videl sem nemškega častnika, ki se je približal vozu in ga ustavil. Nas je 1 bilo jako malo, tone-j nismo mogli priti bližje, ker Nemcev je bilo najmanj dvakrat toliko. Na vozu je bil neki služabnik in dvoje otrok —' deček star do sedem let in deklica stara do šest.kt; za tem vozom je pri- ;
I v tem mestu, razven one, v ka-) teri so stanovali stariši tega I topnjcarja. Vrata hiše so bila i zaprta, aloišal jih je odpreti, ' toda ni mogel, nakar je rabil ki-\ Jo. Bilo nas je kakih 50, ki smo i stali okoli hiše, ker smo se ču-' dili, da vse druge hiše gorijo, I ta pa ne. Ko smo s silo odprli I vrata, smo dobili na tleh sobe, kamor smo prišli, moško in I žensko truplo, dekletovo in I ddčkovo, jn topničar nam je povedal, da je to njegov oče ; in mati, njegova sestra m brat. Mati in oče, sestra in brat tega topničarja so jmeli noge odsekane ravno pri gležnjih in obe roki (pri komolcu- Topničar je znorel pri pogledu na ta prizor, dirjal je iz hiše, zasedel svojega konja in vzel puško ter v silni naglici jezdil proti nemškim vrstam. Nihče izmed nas iga ni nikdar vde videl.
Narednik v belgijski armadi-
Narednik D-42 spričuje: O-koli 25. avgusta, tekom bitke pri Hofstade, sem videl, dečka sedem let starega pribitega z žeblji na vrata z bajonetom v prsih. Cela moja kompanija je videla ta prizor. V istem času smo videli v neki goreči hiši kako gorijo ljudje. Ne morem povedati, če so bili ubiti ali u-streljeni, predno je bila hiša za žgana. (Bili so mrtvi, ko smo mi tja dospeli. Okoli 10. sept, sem bil na ipatrolni straži v West-pelaerju. Bili smo štirje skupaj. Stopili smo v neko hišo, da streljamo na Nemce, ki so se nahajali v drugi hiši na drugi strani ceste, kakih 100 jardov prdč. Eden izmed nemških vojakov je »pokazal na bajonetu nagega otroka, nasajenega na bajonej, starega kakih 10 mesecev, skozi okno prvega nad- ■ stropja.
Belgijski vojak. Belgijski vojak D-47 pripoveduje: Med 20. in 25. avgustom sem videl v neki ihiši v Hofstade tri otroke, kateripi s so bile odrezane roke. To je bilo okoli sedme ure ^jutraj. V teti hiši sem videl moža in žen- 1 sko, o katerih sem verjel, da . sta bila oče in mati otrok. Oba sta bila oDešena za podstrešno i bruno v hiši; kjer sta stanova- '< 'la. Bil sem tedaj pri 3. regi- 1
predrla mojo levo roko in tudi levo roko mojega otroka.
Belgijski korporal- .
Belgijski korporal C-59 pripoveduje : V Tremeloos, začetkom oktobra, sem 'prišel jaz in še štirje drugi v neko hišo, ki je bila napol razdejana. V kleti smo našli moža in žensko mrtva. iKri je še vedno ourljala iz njih. Vsem se je zdelo, da sta bila pretepena na smrt. Videl nisem nobenih ran z bajonetom. Hlev je bil nepoškodovan, torej nista mogla biti ubita od izidovja. Poleg mrtvih trupel smo opazili malo deklico oblečeno. Obe roki sta bili odsekani tej deklici in so ležale natleht, poleg nesrečnega o-troka. Bila je še vedno pri življenju, toda ni mogla govoriti. Bila je kakih osem let stara. Vzeli smo jo v ambulanco, toda spotoma nam je umrla, V Hofstade.
Neki belgijski ubežnik D-25 pripoveduje: Bil sem v Hofstade. Nemci so se umaknili, in mi smo se približevali glavnemu stanu žandarmarije. Videl sem žensko, staro kakih 45 let in dečka poleg nje, starega 9 let, ki sta imela več ran z bajoneti, na obrazu in po telesu. Obe dečkovi roki sta bili odsekani, klečal je na zemlji, ena njegova roka je bila na tleh, druga pa je visela za drobno kožo še od komolca.
Nadaljni zločini.
Belgijski vojak D-36 pripoveduje: $il sem V boju pri Ma-lines, in ko smo pogrni .'Nemce iz Hofstade dne 25. avgusta, sem šel z nekim topničarjem naše armade, katerega imena se ne spominjam več, da bi našel njegove stariše, ki so živeli v Hofstade. Vse hiše so gorele 1
•
sem tudi truplo župnika pr : cerkvi Les Alloux. Imel je od
-	rezano eno roko im oba ušesa 1 Med drugimi, ki so bili ustrelj« i ni ta dan, je bil sin moje sestre,
-	16 let star, nadarjen fant.
Omožena ženska.
(Poročena ženska B-14 pri-1 .poveduje: iNemci so osvojili 1 Tamines okoli 10. avgusta, " 1914. Dne 15. avgaista sem vi-dela nekega nemškega vojaka, ' ki je ubil malega belgijskega ' fantička, starega 13 let, ki je > korakal po travi. Ustreljen je ' bil od kroglje. Kolikor sem » mogla jaz opaziti, ni dečko nikomur nič zalega prizadejal Ne vem kako je dečku ime.
Med 15. in 20. avgustom sem opazila kakih dvajset nem 1 škiJi vojakov z enim častnikom na istem travniku. Mala dekli-1 ca in njena dva mala brata sta prišla in gledali so nemške vojake. Potem sem pa videla, kako so nemški voja&i ubili dekle in njena dva mala bratca. Dekle je bilo ustreljeno skozi uho. Ti trije otroci, katerih starost je bila 8, 12 in 15, niso nič V sorodu z menoj, toda so mi dobro poznani kot stanovalci Tamines..
V Aerschotu.
Belgijska žena E-io, pripoveduje: Prosili smo za milost, toda odgovorili so nam, da ni milosti za nikogar. Niso povedali zakaj ali da so bili njih vojaki streljani. Kolikor jaz vem nihče v Rodenbergu ni spustil niti enega strela na Nemce. Prepričana sem, da nihče sploh orožja ni imel. In oni so nas potem pognali na cesto, ^liso rabili bajonetov. Ko smo prišli na cesto, so drtvgi Nemci streljali na nas. Nosila sem otroka v naročju, in kroglja je
Pretresljiva veat.
Belgijski vojak C143 priča Bil sem v službi pri mojem regimentu med Aerschotom ir Gelrode. Tolkli smo se Nemci štiri dni, in po preteku tega časa so Nemci vkorakali v Aer-schote. To je bilo v šestem tednu vojne. Prvi dan spopada — bilo je v sredo — sem jaz in dvajset mož mojega regimenta služili kot predstraža. Iz Aerschota smo korakali proti Gelrode po javni cesti. Okoli pol sedme ure zvečer, ko smo .bili še kakih 8 minut od Gelrode, sem opazil neko bukovo drevo, kakih 60 čevljev visoko. Stal sem ob cestnem jarku. Videl sem na drevesu viseti žensko kakih 30 čevljev visoko. Vrv je imela ' prevezano okoli vratu. Pod njo je bila cela mlaka krvi. §li smo mimo, ker nam je .konporal rekel, naj gremo naprej. Kakih isto korakov naprej smo srečali več kmetov, ki so nam povedali, da So Nemci dotično žensko ujeli dan poprej, jo zbadali z bajoneti, potem so jo pa obesili ob pol treh popoldne. Mji se nismo uatavili, ker smo videli, da je Ženska že mrtva.
Belgijski begunci. » Belgijski begunec B-15 pripoveduje: Nemci so prisilili jtncSčane v mestu, da so na sredi mesta pričeli kopati jamo, kamor pokopljejo ubite. Christian brata in župnika v mestu Id pomagali pri kopanju. Najo-iili so trupla vrh eno druzega. Ko smo to delo odpravljali, sem Videl prvič zopet mojo ženo in mojega otroka. iMbja žena je nela zahodljaj od bajoneta na Želu, enega pa na prsih na levi strani. Moja mala hčerka je bila prebodena na vratu. Videl
Ml GREMO IZ TRGOVINE.
Zopet enkrat se je nepričakovano pripetilo Čudeži nikdar ne zginejo. Teško je ostati miren, kadar zveste tako važno novico. V četrtek zju-traj, 21. junija, bo M. Tolstoy začel največjo , razprodajo, Ikar ste jih še videli. Vse blago mora biti prodano. $10.000 vredno blago, sveže in novo, bo žrtvovano. Prostor, kjer je Ml Tolstoy trgoval 18 let, je bil prodan John Gorniku, in M. Tolstoy se mora takoj umakniti. Tisoče finih predmetov. Zaprite svoja vrata, pustite hišo, povejte svojemu sosedu, pišite svojemu prijatelju. Trije koraki v trgovini vas prepričajo. Najdite razprodajni prostor na otvoritveni dan. Nobeno blago ne bo prej prodano kot v četrtek, 21. junija ob 9. zjutraj. Pazite na napise be'le in modre. Ti so vam vodnik.,Oprava naprodaj. Pozvej-
(p frik'<ii	•
ZASTONJr Prvih pet žensk, trgovino na otvoritve je nlobi popolnoma korsetov. Ni treba, da pridite v vrsto in dol	.ZASTONJ! ki ptride v našo ni dan razproda-zastonj pet finih kaj kupite, samo )ite korset.			i		VRATA SE ODPRO						25 prodajalcev iščemo. Ni treba
		V C	E!			l	T	EK. 21	. JIJJS		TJA	biti izkušen, ampak toliko ji<i hočemo. Da se prodaja blago po takih cenah,
		ob 9. zjutraj. Glejte na modre in bele napise, da se znate ravnati.										ni treba ime»th skušnje.
DESKE BL 80c vredne, po...........	■UZE	OIL CLOTH,				180	M08 sedaj {	KE OBLEKE, VREDNE DO |1 )0................ »9.95, »8.98 Ir	5-00, 87.98	OTROČJE FINE OBLEKE, vredne do »4.98, sedaj____$1.79, 98, 69 In 39e		MOŠKE OVRATNICE, CISTA SV i L A,
												
DELAVSKE 1 vie barve, 75 vredne.....	IRAJCE,	MO IKE CANVA6 ROKAVICE, 10c vredne, sedaj po..................				7c	DESKE HLAČE, vredne »1.25, sedaj po.............. 55		In 65c	MIDDY BLUZE, vredne tlo »1.60, sedaj po......... 79 In 39o		8P0DNJE PERILO, JOPICE IN GATE,
KIMONA PRED 75c vredne, sedaj........	PAŠNIKI, ............... 55c	MODRI IN RUDECI ROBCI, vrarinl. Mrini no.............				7o	15c vr« N	NOGAVICE, ,	... 8c	2EN8KA vredna do »7,00, aedaj i	KRILA, Xt............... 83-48	— — -•...... 4 UNION 8UIT8, fine molke ba>briggaan, vredne do -- 1 1 ............... MOŠKE PRAZNIČNE BRAJCE,' , vredne do »1.50, vae mere, posebno fine
												
FLANEL 8F vredne $2.50, po..........	tAJCE, .... |M9. 88 In 59o	MOŠKI BELI ROBCI, 10c vredni, po......................		4, 6 In 7c			MOŠKE KAPE, vredne do »1.26, po.................39 In 69e			HI8NE OBLEKE, »1.60, vredne, aedaj po.................. 79c		
SUKANEC vreden 6c po.............	cvlrn) ............... 3«/ao	DE2NI PLAŠČI MOŠKI IN 1EN8KI, vredni do »7.00, po............ »2.49 In 8S»49					OVERALLS,			FINE FANCY BLUZE, vredne do »U60, sedaj po........... 79 in 39c		
MUILII vreden l5 Itr sedal..	--------------m----------- ........ . . W	MOŠKI KLOttUKI, -vredni do H, 8So, »1.48 4n »1.S9					NOGAVICE, MOftKE, ŽENSKE IN OTROČJE, po partem ceni.......J, 9, 11, 14, 10 In 22c			MOŠKI ČEVLJI, vredni do |S.00, sedaj po... 83.98, 83.48, 82.98		Pomnite; vse se mora prodatT tudi zimsko blago, ki je pravkar prlilo notri. Sedaj Je čas, da se zalotite sa eno leto t blagom po polovični
BLAGO ZA	RJUHE,	OTROČJI KLOBUKI, vredni 60c, na razprodaji...........				10c	ŽEBLJI ZA ČEVLJE, 10c vredni, po......................... Hrastove iebloe, po...................		...So .. 20o	DELAVSKI ČEVLJI, vredni do »4.00, sedaj po....... 82.98 in 82-49		ceni. V«e mora biti prodano. Mr. Gornik ae preseli v te prostore. Oprava naprodaj. Trgovina bo zaprta od 19. do 21. junija, da se pripravimo. Pridite v vrsto, poskusite, da pridete v trgovino. Pazite na <bele in modre- napise. M. Tolstoy RAZPRODAMO VSE BLAGO.
BLAQ0 ZA ZJ vredno 25c, sedaj.......	JtTORE, ............... 11c	MOŠKE HLAČE, vredne »4. sedaj po... »2.98, »1.98, »1.49, »1.29					glnghai	OTROČJE OBLEKE,	39c	NaA oddelek ia Čevlje Je pravi prostor, da ae preskrbite s obuvalom. Čevlje poceni sa vse.		
												
__m M I	m	LJ I	A \/ Kd |VII I h IVI H