dw râxen wbot, mxielj u, prainikov. «uiiy •««* Saturdays ud Holidays. PROSVETA ___ glasilo slovenske narodne podporne jednote Urrdniàki in upravnlškl prostori: 2M7 South Lawndala Ava Office of Publication' 2057 South Lawndale Ave Telephone, RockwaU 4804 ihaTHxiu- Cana bata j« (6.00 ™ ** »»euu«4-elMi aiatUr Jauuarv II 1 »11 .. »k. i ..Min. cato*^. IUUM^ lh. Aot CHICAOa IL L., ČETRTEK. SI. AVGUSTA (AUGUST 21). 1941 Acceptanoajh^nailing «t special rate of poatage provided for tn »ection 1103. Acl of Oct. S, 1B17. authortzed on June 4. 1918 Subscription $« 00 Y«-*i ly ŠTEV-NUMBER 163 i mečejo tanke na ozemlja ozadju nemških bojnih črt Rdeč« zvezda poroča, da so bile nemške linije na centralni fronti prebite in da so jovjetske čete reokupirale pet mest v proti-atikokih. Hitlerjev glavni stan naznanil diičenje ruskih vojaških divizij v bitkah pri Gomelu in obkrožitev Odese, luke ob Črnem morju. Poljska vlada v pregnanstvu poroča o formiranju velike armade v Rusiji r». 21. avg —Ruska letala, vjetske čete, so tarča bombar- IJ0 tanke i vojaškimi ceta-tla v ozadju nemških boj-¡1, k) so prizadjale težke iz-lovražniku v seriji proti-pltov. pravi uradni komuni-Ueča zvezda, glasilo ar-poroča. da so Rusi v proti-¿ih na nemške pozicije na nlm fronti prebili že tri ene in reokupirali pet Hga vest pravi, da so se tuniki padalci spustili na tla pkimi pozicijami, a so bili Kem. pil Klement Vorošilov, po-sovjetske oborožene sile Kverni fronti, je priznal, da Bjeve kolone prodirajo pro-igradu m da je situacija zaenu pa je pozval vo-naj se bore do smrti proti u. 21. av,—H i 11 e r j e v i stan poroča, da je bilo 25 vojaških divizij uničenih bh pri Gomelu in da so ujeli 78,000 ruskih voja-Gomel leži 170 milj južno Ktattka in 140 milj sever-Iijeva, glavnega metfta te Ukrajine. Poročilo doda so Nemci ujeli 330,-nskih vojakov od začetka n ukrajinskih frontah. 20. avg,—Tu so prida nemške kolone prodi-iroti Leningradu z južne in padne strani in da so pr-»dospele v bližino Novgo-ki leži sto mil j južno od največjega ruskega me-fcvgorod se nahaja na se-obrežju jezera Ilmana milj zapadno od glavne že-ki spaja Leningrad z Komunikacijske zveze knmgradom in Moskvo še Iztrgane bitke so v teku v bliži-"C^PPa žele/ruškega cen-»'«i 75 milj ju/nozapadno ^JPada Rusk,- čete so se ^ iz tega mesta zadnji W in j,- /,iaj v nemških 'no poveljstvo omenja v r Porwilij biti o pri Go-» Odesi, sovjetski luki ob lRorJu (iornel leži v sre-Smulenskom in Kije *»vnim meston, sovjetske Rusk! letalo so bom-«HH-mške V()J ,sk( •>» Crticrt ■topih ¡¡^Jk''ia,n,i",r h;i central-V^ 7' I" v«'ljuje mar-"oorzale vse ■' ■ i le so več ' V, urad > katerem kopajo zali i so jih Posle-* bojnega k i mi ce- ^ sovjet-rnorju, je ' m ruske katere so uradno ' « so /a-' "b reki ►»«•tf Ru-''H poved, ■••lia '' ''''pile in ' ' anspor -vt,,V| na Rusija bo dobivala kavčuk od Anglije London, 20. avg.-Kavčuk in drugi surov material, ki je bil zanikan Rusiji v smislu odredbe angleškega ministra za eko nomsko vojno, preden je Hitler napadel sovjete. bo prejemala Rusija v smislu trgovinskega dogovora, ki sta ga državi sklenili. Material, ki ga Anglija že pošilja Rusiji, uključuje volno za vojaške uniforme, kože in uk-nje, Rusija pa pošilja Angliji glicerin, ki se rabi pri izdelovanju municije, lan in drugo bla go, ki ga ima v izobilju Zaradi prometnih poteikoč bo Anglija pozvala dominione, naj koope rirajo z njo pn pošiljanju mate riala »ovjetom - governer te franc.mkc kolonije Sodnik Murphy za pomoč sovjetom Nacizem večja nevarnost kot komunizem Atlantic City. N. J.. 20. avg.— Frank Murphy, član vrhovnega federalnega sodišča, je v svojem govoru na konvenciji Kolumbovih vitezov, katoliške organizacije, dejal, da mora Amerika podpirati Rusijo v njeni borbi proti nacijski Nemčiji, čeprav je komunistična. Na konvenciji je 1500 delegatov, ki predstavljajo 419,000 članov te organizacije. Murphy je dejal, da preti katoliški cerkvi večja nevarnost s strani nacijev kot pa » strani komunistov. "Ljudje, ki verujejo versko svobodo in druga demokratična načela, ne morejo dosti izbirati med nacizmom in komunizmom," je dejal sodnik Mi ne maramo ne komunizma in ne nacizma v tej deželi, ampak mi vemo, da nacizem predstavlja večjo nevarnost nego komunizem svobodnim narodom in ustanovam. Nacizem je skraj ni fanatizem, ki hoče » svojo vojno mašino osvojiti ves »vet Največja sovražnica svobode in demokracije je nanjska Nemči-j«" Murphy j<* dalje rekel, da ameriška podpora sovjetski Rusiji ni podpora komunizmu Dolžnost te dežele je, da pomaga vsem. ki se bore pn ti nacijakl Nrmčiji Odpuetitev vojakov iz armade Washington, D C. 20 avg — Vojni department je naznanil, da namerava opustiti vojake in gardiste 17 armade po M in 18 mesteih službe, če se med ns rod na situacija ne bo pdpredsednik Wallace, senatorja Connallv in i.eorge ter kon-grešnik* Wf*»dnjm ln Bloom Manlv je trdil, d» je dobil informacije i nega irmed onih ki l so m- udeležili konference. Kritična živilska situacija v Franciji Admiral. Darlan *e vrnil iz Pariza Vichy, Francija. 20. avg.— Problem prehranjevanja prebivalstva dela preglavice Petaino-vi vladi. Uradni krogi so priznali, da js pomanjkanje iivil akutno in da ljudje stradajo v mnogih krajih. Premier Petain je sklical iz- iitijiui imin plunnu MUfiiMUJt liuhl. it tiin» nrju tmiitiv itvtjjf"^rt nnui neta, na kateri so razpravljali o povečanju dovoza živil v Francijo iz francoakih kolonij v Afriki. Imenovan je bil poseben odbor, ki odpotuje v Afriko, da arantira konferenco z avtoritetami v Maroku, Aliiru ln Tuni-siji, na kateri bo diskusijs o povečanju izvozs živil ln drugih potrabMin v Francijo. AUlr ja le poslal velike količine pfttnlce v Francijo. Admiral Jean Darlan, podpredsednik vlade in sunanji minister, se je sinoči vrnil iz Pariza, kjer je konferlrsl z nemškimi voditelji, v Vichy, Dstsjli razgovorov niso bili objavljeni, toda doznifcva se, da je bil predmet poglobitev kooperacija med Francijo in Nemčijo. Hitlsr fte vedno pritiska na Petalnovo vlado, da mu mora odstopiti strste-gične letalske In pomorske baze v afriških kolonljuh. Člani vladnega sveta so včeraj ponovno zagotovili lojalnost Petain u v smislu nedavno uveljavljenega dekreta. Ta zahteva, du morajo vsi ministri in drugI uradniki posamezno polotiti prisego lojalnosti prcmlerju. Amerika hujska Rusijo proti Japonski? Koncentracija sovjeUkih čet O«L • • v Sibiriji Tokio. 20. avg.—Mtlitaristični krogi so pričeli kričati, da Amerika hujska sovjetsko vlado proti Japonski z namonom, da prn-vocira oborožen konflikt. Ta ob-dolžitev je bila izrečena po konferenci med ameriškim poslanikom J. C. Grevvom in japonskim zunanjim miniatrom, o kateri pravijo, da je bila zelo važna. V Toki ju trdijo, da se nahaja ruska armada milijon mož v Sibiriji in da je pripravljena na sunek proti Japonski ob prvi priliki. Predstavnik mornaričnega ministra je povedal reporterjem zunanjih llatov, da |e bil informiran, ds je pri Vladivoatoku, sovjetski luki, koncentriranih sto ruskih podmornic, več bojnih ladij in 110 tor|>ednih čolnov. Glsailo japonskega zunanjega urada komentira konferenco msd predsednikom Rooaeveltom in premisrjsm Churchillom. "V momantu, ko skušata Japonska in sovjetska Rusijs konsolidirstl svoje prijateljske odnošajs, bi vsaka intervencija s strani tretje sile povečsls komplikacije," ■a glasi komantsr. "Tako intervencijo bo Jsponska smatrala za sovražen čin." Val japonski listi kritisirajo deklaracijo o poglobitvi koope-racije msd Združenimi državami, Veliko Britanijo in Ruaijo. V tej vidijo direktno grotnjo Japonski, da si bo nakopsls sitnosti v kampanji, katara cilj ja raztagnitsv jsponska štora vpil* va na Daljnem vzhodu, Uradna čaaopisna agenturs Domej pravi, da je prejela poročilo iz zanesljivih virov, ds general Kslšek, vrhovni poveljnik kitajskih armad, namerava ustanoviti štirinajst letalskih in pomorskih oporišč z angleško In ameriško pomočjo, Dalje pravi, da je 5000 ameriških tovornih avtov dospelo v Rangoon, katere bo dobila kitajska armada, ki ščiti burmsko cesto, po kateri dobiva orožje in bojni material iz tujine Churchillovo poročilo o konferenci Večja ameriška pomoč Veliki Britaniji Angleške unije proti zbliianju s komunisti London, 1». avg. — Voditelji Kongresa strokovnih unij so proti stKielovanju z ruskimi komu nistl, čeprav je Velika Britanija sklenila vojaško zvezo s sovjeti. Vprašanje odnošajev s komuni stI bo prišlo ria dnevni red na konvenciji strokovnih unij, ki ae prične 1. septembra v Kdlnbur ghu. Nacijsko Bodiiče obsodilo itiri « Poljake v »mrt London. 20 avg.-Premier ' Winston Churchill se je vrnil v Berlin, 20 avg.—Uradno na- London včeraj in je bil navduše- znanilo pravi, du so bili štirje no sprejet. Več tisoč ljudi se J< Poljaki obsojeni v smrt za zlo- zbralo na kolodvoru in mu vzkli- čine, Izvršene nad Nemci pitni kalo, ko je stopil iz vlaka. Sko osmimi leti Obs4>dl>o je izreklo ro vsi člani njegovega kabineta narijsko »odišče v Grudzladzu, so bili navzoči. bivšem poljskem mestu Premier Je imel |>otem razgo « ---- vor s člani vojnega kabinet - odlikoval katerim je pojasnil |>otek In re , . zultat zgodovinske konfarence rumunske generale med nJim ln predsednikom Roo- HukareAta. Humunlja, 20 avg seveltom na severnem Atlanti-; ,J|(Uff ^ ,HHi«.|il trem runiun-ku. Eden uspeh te je bilo Ro« seveltovo zagotovilo o večji moči Angliji AMERIKA SE MORA PRIPRAVITI NA DOLGO BORBO Roosevelt citiral Lincol-novo izjavo KRITIKA DOGOVORA Z ANGLIJO Waahlngton, D. C» 20. avg,— Predaednik Roosevelt je na konferenci z reporterji naglasi!, da se bo vojna nadaljevsls in ds mors biti Amerika pripravljena nu dolgo borbo. Trajala bo še letu 1D43 in vse ameriška priprave se vrše na podlagi te moinoati. Predsednik se je pritožil, da se ameriško ljudstvo v polni meri ne zaveda dsjstvs, ds mors biti nacijska Nemčija poražena v taj vojni. On Js pel. m prsčital več odstsvkov iz knjigs "Abraham Lincoln — the Wsr Ysars", katero je splssl Csrl Sandburg, ki rsikrlvs, da je imsl Lincoln potsžkočs v prvem lstu civilns vojne, ko js skušal prepričati deželo, ds mors smagati v taj vojni, Roossvslt js dsjsl, da ss takrstns situscljs lahko prlmar-js asdsnji. Nslogs demokracij je, ds stors vsa, kar morajo, ss poraz Hitlsrja in drugih totali-tsresv.-•- Reporterji so vprsšsli Rooae-velta, sli js premier Churchill na pomorski konfsrencl Izjavil, ds Vsllks Britanija lshko zmsgs v tej vojni brez pomoči smsrl-Škegs vojsštvs. Predsednik js vprsšsnje ignoriral, nsmtgnil ps je, ds je Churchill uverjan, da bo konflikt trajal fta dolgo ln da "too Anglija zmagala Izolacionlsti v senatu so v ts-ku vroče dsbsts obdolžili predsednika Rooaevslts kršsnjs ustava, ker je sklenil obrsmbnl dogovor z Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo. To Ja bila prva debatu o tajni konfsrsnci msd Rooaeveltom in angleškim pre-mierjem Churchillom ns morju. Predsednika sta slasti kritisl-rsls senatorja Bennstt Champ Clark, demokrat is Mlssourijs, ln Hiram Johnaon, republikanec Iz Csllfornijs. Očitala sta mu, da Ja kršil ustavo, kar Js sklsnil vojaško zvezo brez dovoljenja senatu ln napovedi vojne po kongresu. (Marku In Johnsonu so se pridružili v napadih na Rooseveltu drugI Izolacionlsti. Senator Alben W. Barkley, vodju (lemokratske večine, je odgovarjal kritikom On je odločno zanikal obdolžltev, da ae Je Roosevelt s sklenitvijo dogovo-ras Churchillom obvessl, da bo poslal ameriško akspadleijsko srmado na evropaka bojišča, da bo [»omagala Angležem In Rusom v I»oi bi proti osišču Unija natakarjev sprejeta v federacijo Chicago, 20 avg.—John Fitz-pstrick, predsednik Čikaške delavske federacija, je naznanil, da je bila kiajevna unija natakarjev ponovno sprejeta v federacijo Unija je bila izključena iz federal ije v avgustu preteklega leta, ko je preiskava ugotovila, da je kontrolo gangežev Naznanjeno Je bilo, da bo Churchill imel govor po radiu prihodnjo nedeljo, v katerefr» bo orisal nadaljnje p<«dr<-bnostl razgovora T Rooseveltom. pojas njeno je bilo, da bo nadaljnja misija angleških veitakov od|>o tovala v Združene države. Prepričanje, da je konfarer.< a med Churchillom in Rooaeveltom doeegle več- kot predstavlja program nemih t«*k objavljen po sestanku, je Izreklo več Ion donskih listov Ti namigujejo da prihod ameriške «kspedirljsk« Mimade v Kvropo je možnost Mine ob te ver nem braziUkem obreiju lilo (le Janeiro, Brazilija, 20 avg—(ir u|x* motornih čolnov ao bile poslane v vodovje ob severnem obrežju, da iščejo mine. ki m. bile |MiIožene tamkaj, čeprav /iiilevna poročila še nlao uradno poti jena Iskanje min Je ' odiedil admiial Jo*e Machado Silva skirn generalom železne križce prvega reda v znak priznanja /aslug v borbi nu strani nemške armade proti Rusom Odlikovanje dobili generali Avramescu, Karo vita in Purnltresru Kanadtki premier odpotoval v London Ot(awa, Kunada, 20 avg 1'remier Mat kenz.ie Klng j** od- i letel z letalom v l>»ndon, kjer »>o konferiral » Churchillom in dru Wa»hirigton, D. C , 20 avg — ginu angleškimi v«idlteljl Tu Sedem vojatkih letalcev se Je nn u)ti, da bost« t azpi avljala o ubilo v letalskih nesrečah, ki ao l»oveočenjajo danes "civilizirani" nemški in italijanski faAinti Kaj naj s silo 111 brutalno «»dvedena slovenska masa počnu v Bosni in stan Srbiji* Kaj name-i a\ ajo tamkaj / njimi Hitlerjevi barbari? Ali nameravajo docela pokončati sihsko prebivalstvo in preptihtiti opustošen«» zemljo Slovencem' Nemogoče je, da bi tudi največji divjaki |x*i solncem |Mtpnlnoma uničili in iztrebili de-ne t milijonov Sthov. Kaj naj torej počne sto tisoč Slovencev v krajih, kjer nimajo ničeaar svojega in nimajo niti sredstev, da bi si kaj nalovili kjer niti domačini nimajo ničesar, kajti Nenui in Italijani so vse izropali in opustntUi? Ali ni očitno. aU« T sedaj i toloaL) Glasovi iz naselbin Odmer na opis počitnic * Colored* r Cleveland,—Kot večina ljudi, tako tudi jaz najraje in s strastjo čitam zanimive potopise. Čital sem jih že veliko in razKčne. Pred nekaj leti sem čital zanimiv spis Franka Zaitze, urednika Proletarca, ki je natančno opisal razne kraje in naselbine po Coloradu. Ta država tvori glavni del romantičntfa zepa-da. Pred par leti sem čital podoben spis gl. tajnika Preda Vidra, ki je opisal svoje potovanje v Californijo in nazaj. Oba spisa sta bila prav zanimiva. Sedaj, pred dobrim tednom smo pa čitali izredno krasen opis zapade, večinoma Colored*, po br. Tonetu Gardnu. Kot pravi, je že dolgo gojil željo, da bi si ogledal divni in divj! zapad. Ta želj» se^mu je izpolnila letos, nakar je opisal svoje potovanje, da bi tudi drugi vsaj v duhu občutili ta divni in romantični zapad. Tudi podpisani "večni popotnik" sem večinoma prepotoval tiste kraje in si ogledal njih naravne kraeote. In tako sem torej še z večjim zanimanjem čital opise br. Gardna. Prav živo se spominjam—bilo je leta 1919 —ko sem potoval po zapadnih državah in obenem po najbolj romantični državi Colorado. Naj prvo sem pričel z ogledom druge najvišje gore v Coloradu, to' je a Pike's Peakom, na katerega pelje pot iz Colorado Springaa. Ljudje se vozijo na to visoko goro največ s privatnimi avti ali s taksiji. In višje ko pri-| hajate, redkejši je zrak in še predno dospele do vrha, vam že pričnejo pešati noge, vas pa tudi nekaj ščegeta v nosu. Mnogim udari kri iz nosa, kar sicer ni nič škodljivo. Ustraši se le tisti, ki tega ne ve in še ni poskusil (jaz sem to prej poskusil na vrhu velike gore St. Jamy (?) pri Leadviilu). Vožnja po slemenih te gore je zelo lepa In deloma res tudi kar strašna. Pravijo, da ni dobro voziti se po teh strminah za nekatere ljudi, ki niso zdravi na srcu, ker maraikateri pade v nezavest in tudi smrtni slučaji so se že pripetili. In voziti se po robu strašnih prepadov gotovo niso mačkine solze. Druga zelo zanimiva točka je pot iz Cripple Craeka zapadno od Pike's Peaka. Vožnja po tej poti je zelo razgledna in slikovita. S tega mojega potovanja sem hranil mnogo lat za spomin gorska cvetliee, katere sem nabral, Čeprav je bilo šc zgodaj pomladi. Moj vodnik jc bil neki tu rojani Francos, k» je rad užival tudi—železno vodo. (Ko sva prišla nazaj v Colorado Springs, se jo je prav pošteno nasrkal.) V tem mestu Je tudi več sloven akih družin, katera aem takrat večinoma vse obiskal. sti tudi, ko se pelje iz Salide v tiste visoke gore po ozkotirni železnici preko strašnih prepadov v Crested Butte. Vožnja po teh gorah in prepadih jc reK skoraj strašna, razgled po njih pa in-teresanten. In človek, ki ga samo enkrat v svojem življenju s uživa, ga tudi nikdar ne pozabi Pa tudi hrepenenje po svidenju temi krasotami ae še vedno obuja. Nikdar ne pozabim Rocky Mountains, tistih mogočnih skal, ki nekatere skoraj navpično iti le v nebo, in še veliko drugih zanimivih lepot, ki smo jih že z, Garden; Zaitz in drugi opiti. Ako se ne motim, jih je zelo natančno opisal tudi moj nekdanji pepotni kolega Tone Terbovec, ves tisti divni in divji zapad. Yet, ameriški zapad je lepši in bolj romantičen kot pa naša Slovenija. Da se nam slednja lepša zdi, je vsled tega, kar je naša rojstna domovina. Tukaj pa je naša nova, bolj svobodna domovina, kateri smo se skoraj prostovoljno privadili. Rečem še to, naj obišče ta divni zapad vsak Slovenec ali Slovenka, ako ima le količkaj prilike. Za življenje je velikega pomena, da obišče te krasote in čim bolj natančno. Gotovo, da je treba za to copa kov. Da tudi ne pozabim, naj omenim, da sem čital dopis Mary Tursičeve iz Jennersa, Pa., ki je imela počitnice v New Yorku. Ona je opisala mnoge zanimivosti meata New Yorka in okolic^ kot Otok solz, velikanske nebotičnike, Central Park in Kip Svobode. To je velikanski kip ki ga je darovala Ameriki tedaj še velika in svobodna Francija. In ko sedaj čitamo in premišljujemo o tej boginji Svobode in o Franciji, v kakšnih razmerah jc živela tedaj in v kakšnih razmerah se nahaja danit, kot tudi ljudstva vse Evrope in skoro vsega sveta, se je zjokati. Pod krvnikovimi petami ječi skoraj ves svet. In tudi rešitve ni na vidiku. Se bo vzelo veliko časa predno bo prišla svoboda nazaj.-- Mrs. Tursich je pisala, da jp v Kipu Svobode vhod v eno roko Boginje zaprt. To vam je velikanski kip, ako ga vidite od blizu in stopate po stopnicah vanj. Leta 1920 sem si ga tudi jaz prav natanko ogledal in tudi opisal. Ako se ne motim, ima 103 stopnice. Tudi za zdravega človeka je zelo mučna hoja na vrh, ako ima revmatizem afl srčne bolezen, pa še misliti nI, da bi se podal v ta stolp. Tonetu Gardnu lepa hvala za opis divnega zapada. Anton Jankovlek. zastopnik. ČETRTEK, 21. AVcivoj odkopaval in klical, da bi spregovoril, ali rana na glavi je bila močnejša kot očetov glas in se ni mogel več oglaaiti. Par minut za tem je bil že mrtev. _ Naš ljubi sin je bil star 23 let in 10 mesecev. Detel je v premo-gorovu pet let, ves čas z očetom. Bil je priden delavec, da so ga vsi radi imeli. Povsod, koder je hodil, je spoštoval stare in mlade, in tudi drugi so ga cenili kot pridnega fanta. Mi nismo z njim izgubili samo sina, marveč tudi veliko pomoč, ker, kar je zaslužil, je vse nam dal; mi smo mu dali le nekaj dolarjev nazaj in bil je vesel. Bil je kakor dober gospodar pri hiši in zanesli smo se nanj v vseh ozirih. Pogrešala ga bo tudi Slovenska narodna podporna jednota kot dobrega člana in blagajnika društva 223. Bil je priljubljen daleč okrog, kar so pričali številni venci, ki so krasili njegovo krsto. Želimo se zahvaliti vsem, ki so nas tolažili v tej grozni žalosti in nam pomagali vsepovsod. Hvala vsem, ki ste ga obiskali pri mrtvaškem odru od blizu in daleč in darovali cvetlice ali drugače. Se enkrat hvala vsem za vse! In ti naš ljubi Frank! Zapustil si nas in odšel v prerani grob, katerega ti bomo krasili s cvetjem, tvoji starši, bratje in sestre pa ga zalivali z gorkimi sobami . . . Žalujoča družina— " Blatnik. 223. samo v Mineralu, temveč tudi na vseh naših skupnih zborovanjih in proslavah. Pred leti je delal v državi Utah in se od tam preselil v Kansas. Pozneje je poskušal še drugod, toda vedno se je vračal v Kansas. Zapušča odraščeno hčer in sina. Lep spomin prezgodaj preminulemu delavcu] A. Shular. O Izgubi sina ; Greensburg, Pa,—Rada čitam Prosveto, vse dopise in drugo podučno čtivo, ker se mi vse do-pade. Tudi jaz prosim za malo prostora v listu, dasi nimam ni6 veselega poročati. ** Dne 17. julija zjutraj je šel nai sin kot navadno z očetom na delo v premogorov, zdrav in vesel. Nič nismo slutili ne on niti Človek užije veliko zanimivo-ldoma» kakšna nesreča nas čaka. Delal je š strojem za nakladanje premoga v Hutcheeon majni. Ob devetih dopoldne ae je utrgal kamen s premogom vred in ga zbil na stroj. Ker jc udaril z glavo raVno na stroj, je bil zanj smrtni udarec. Bilo je še toliko strašnejše, ker ga je sam oče Nov grob v Kansaau Arma. Kansas.—Človek osupne kadar nepričakovano izve neprijetno domačo novico, še bolj pa, če jo izve za časa, ko je od doma. Tako se je pripetilo tudi meni, ko sem bil v Chicagu na seji gl. odbora SNPJ. Preseneti la me je miss Ernestine Jugg, nameščen k a \l gl. uradu, rekoč: "Torej John Brezovar v Mineralu, Kansas, je umrl." Osupnil sem, upajoč, da gre za pomoto, pa mi je pokazala pismo od staršev, ki žive v Mineralu in izrezek iz lokalnega časopisa, ki so poročali, da je preminul v bol nišnici v Pittsburgu, Kansas. Zadnjič sva bila skupaj meseca junija na društveni veselici v Mineralu. Potožil mi je, da se ne počuti dobro, toda ker ga je večkrat mučil revmatizem, nisem polagal posebne važnosti na njegove besede. Opazil sem pa, da se odteguje veseli družbi, kar ni bila njegova navada; kot dober pevec in poln humorja, je vedno znal zbrati okrog sebe veselo družbo. t - Na prošli konvenciji SNPJ v Clevelandu sva bila sostanovalca. Prispel je par dni pozneje kot drugi. "Kam se naj obrnem za prenočišče?" me je vprašal. "Kar z menoj," sem odvrnil, "postelja je dovolj široka za naju oba, ker nisva nerodna človeka, "boarding boss" te pa itak ne bo opazil, ker bova prihajala ponoči in vstajala, ko bo on že odšel na delo." Pa je bilo vse dobro, ker sva stanovala pri napredni in uljudni družini Fr. Poharja na 58. cesti. Johna smo poznali mnogo let kot iskrenega naprednega delavca, na katerega se je agitator vedno lahko zaneael, da bo naročil ali prispeval za vsako napredno stvar. Kajpek, da je tudi on imel napake—kdo jih nima? —toda njegova napredna stran je odvagala vse drugo. V resnici ga bomo pogrešali in sicer ne življenje O.—Mi rudarji v vzhodnem Ohiu imamo zmeraj kaj novega; Ko je t. aprila potekla pogodba, smo bili pozvani v stavko. Premogovne družbe so nabile plakate, v katerih so nas urgirale, naj ostanemo na delu kar naprej brez kakšnega sporazuma. Nismo jih poslušali in smo solidarno stopili v borbo. Takrat so rekli, da delo ne bo suspendirano več kot en teden. Hitro je potekel teden, toda sporazuma med unijo UMW in operatorji še ni bilo. Nato so nas pozvali krajevni unijski voditelji, naj se registriramo za brezposelnostno podporo. Takoj smo tekli na unemployment office, da se je kar ka diK Vpisali ali javili smo se trikrat, 29. aprila pa je prišla vest, da je podpisana pogodba po zastopnikih unije in operatorjev. Ker so rudarji na jugu še ostali v stavki, se nismo , nič kaj radi podali na delo, vendar smo šli. Govorica je namreč bila, da operatorji s severa obratujejo maj-ne tudi na jugu in nas hočejo tukaj spraviti na delo za vsako ceno, kar se jim je tudi posrečilo. Mi rudarji smo se nadejali, da bomo dobili za teden dni brez-poaelnostno podporo, toda še do sedaj je nismo prejeli. Če bomo kaj dobili, bo prej vzelo par let, ker morajo nekaj zaslužiti kom-panijski, majnarski ih državni odvetniki na račun premogarjev. Kot znano, so nam. glavni unijski voditelji priborili—plačane počitnice po dvajset dolarjev in deset dni počitka. Počitnice smo imeli od 28. junija do 7. julija Kompanije so nam rekle, da je suspendiranje produkcije za deset dni preveč in dt» je najbolje skrajšati počitnice na pet dni Unijpki voditelji so na to pristali in člani niso bili proti. Do tedaj smo delali po pet dni na teden, v soboto smo bili pa "free!'. Potem smo morali delati dve soboti po pet ur, da ne b 1 kršili 40-urnega tednika — naš delovnik je 7 ur. Rudniki so večinoma mehanizirani. Kar je še ročnega nakladanja premoga, se ne upošteva veliko in za mrtvo delo se plača čisto malo. Od tone imamo zdaj še prilično dobro plačo, toda do čistega premoga je težko priti. Za naše počitnice bi morali biti plačani 25. julija namesto 28. junija, kakor stoji v pogodbi Prišel je ta plačilni dan, to je 25 julija, toda nobene plače za počitnice. Se tisti dan je nastala spontana stavka pri dveh rovih Pričela se je, ko so prišli delavci na nočni šiht; ker niso prejel plače za počitnice, so se vrnili domov. Kompanija namreč pravi da v pogodbi stoji, da so delavci upravičeni do plačanih počitnic le tedaj, če delajo eno leto. Iz govarjala ae je in se še, da rovi pred počitnicami še niso obra tovali eno leto. Rudarji so bil sedem dni na stavki in so bili kaznovani po sedem dolarjev— dolar za vsak dan, češ da so kr šili pogodbo. ; | Prišel je plačilni dan 10. avgu sta in zopet spontana stavka, se« daj pri treh rovih, ker ni bilo plače za počitnice. Zastavkalo nas je okrog 2300 rudarjev. Sedaj smo se že vrnili na delo na prigovarjanje unijskih distrikt nih voditeljev, češ da bo vpra šanje plačanih počitnic rešeno na skupni konferenci operatorjev in unijakih zastopnikov Clevelandu. Ampak ne izgleda da bo pravica na delavski strani in tako bomo radi stavke zopet kaznovani po dolarju na dan radi nepoalušanja vitjih Omenim naj še to. da imamo v tej dolini zalo patriotične kom panijsSa predsednike Zadnje dni je predsednik Jones Coal Co. podaril rotorjem ameriško stavo, Id je bila razvila prejšnjo soboto s velikimi patriotičnimi --m m m m , ■» i i • —-> » a« ceremonijam i. Amp«» v Ijck so Ali rudarji pri isti paniji večinoma v stavko radh neplatar i h pocltnic ker ae nieo dali pi oslepiti a podarjeno saatavo. ker je od strani kompanije le politični trik. (Mhttl Nova dognanja o spolnih snoveh Organizmi imajo to posebnost, da «I ljajo v dvojni "izdaji". Spolno rZZ * ganizmov naletimo med vsemi živimi h jemo najnižjih bakterij, kl nima ^uj zm, m modrih alg. N, čudno. da Je ob^ s< < «mH#*e»tik 1«* _______° J" 00 ij sedemdesetih let prejšnjega stoleVi. ** vec nego sto teorij o spolnost, in o^fil so bile vse bolj ali manj fantastične S najnovejšega časa so menili, da pri nižiihk m sicer tudi tam, kjer se že dogaja opld še ni spolnosti. To je zmota. ^ Znani nemški geolog, prof. dr Max mann iz Berlina, je prav te dni govoril o« ugotovitvah glede tega vprašanja. V treh letih so v algah in morskih j^ikih d morskih zvezdah, črvih, polžih, školjkah m staničnih bitjih ugotovili snovi, oplojet hormone, ki se pojavljajo v štirih različnih kah, čeprav so v sebi enotne. V sodelot -teh snovi obstoji splošni princip spolna oplojevanja, ki je videti tako preprost, [ poznamo tudi kemično naravo teh spolnih vi; to so rumeno rdeča barvila žefrana. Ti se v modri ali vijoličasti svetlobi in so fotokemičnega značaja. Povsod sta dve . ki sta spolno različni, in sicer tudi tam, Ii bitjih še ni opaziti spolnih razlik. Stvar je zelo zanimiva. Če postavimo temne stanice v svetlobo, postanejo te pri gibne stanice gibne. V svetlobi se tvori snov, ki jih dela gibne. Zgoščeni filtrat, lahko pridobimo iz nje, je barvilo, in sit istovetno s kroceinom v žefranu. Obe imata isti učinek. Filtrat učinkuje še v ra čenosti 1 proti 250 bilijonom, to se prav zadostuje en molekul te spolne snovi, da ne stanica gibna. To gre pa daleč preko t kar nam je znano o učinkovitosti vitamin hormonov. Moške spolne stanice pa rr biti gibljive, če naj poiščejo ženske spoln nice (kemotropizem). Vse zavisi od količinskega sodelovanja četvorice oblik oplojevalnih hormonov, na zadnje so le kvantitativne razlike, k nam pojavlja kot kvalitativno ločena m< in ženskost. Ločitev po spolih ni torej n solutnega, temveč je le relativna. V bistv stoji le splošna spolnost. Iz nevtralne d valne snovi nastaja pod učinkom svetlobi ska in moška spolna snov. Tako so prvič. omogočili fUiološko-kei umevanje oploditve. Kajti obstoje mnoj logi, da temelji spolno življenje ne sam nižjih bitjih, temveč tudi višjih in najviš istih snoveh. Ne z nožem v usta! Je to nekaj po sebi umevnega, vendar mo še danes to ogabno razvado pri jedi vod do teh vrstic je dala okolnost, da sen stavraciji sedel poleg inteligentnega, nao nega gospoda, ki je večerjal golaš. Ves vtikal nož v usta in končno še ostanek i z nožem postrgal in znosil v usta. Obrni se od njega in mu skoraj hrbet kazal, op< ga pa nisem hotel, ker je bil starejši od Sicer se ne ženiram, če kdo vpričo mene žem je, da mu to povem. V začetku mu i da se bo v usta urezal. Navadno dobim vor, da se ne bo, ker je že od mladosti vaj ga. Če sva dobra znanca mu rečem, da je okusno in da Anglež, ki doživi kaj takega, vstane od mize, ker se mu zdi ogabno, z i jesti. Nekdo me je že zavrnil, da »e na leta ne bo predrugačil, če celo življenje | Morda bodo te vrstice le prišle takim pred oči in povedano naj jim bo, da je katl v usta nekaj silno neokusnega, net« in celo ogabnega in da to priča o poman^ dobre vzgoje. Nož jc samo za to. da rea njim ali pomagamo spravljati jedi na vib ž njimi poleg žlice edino smemo nosni j usta. Boljše je, da se meso takoj zre»! potem jemo samo z vilicami -J*> P* PJ ko je človek na videz prisiljen j«*»' J Še pred vojno so servirali v slašč.carna* ali v gostilnah bohinjski sir samo z ^ se v manjših gostilnah še danes dogajs, * čar n ah ne več. Tu si pomagamo s tem, i htevamo še vilice. S tem obencmjrta poučimo, kako mora pravilno servirán. ^ Druga, higicn, šk^lljivancoku^^J pri bodicah za sol in poper.^ ko gostje pomakujo sir v sol »n * l*r J bel" ljudje pa imajo navado da ^«m-prsti vzamejo sol in poper iz P^* stresejo n. krožnik Vzet, ga co noža. Zdaj ha pomlad nai£ J le redkvice, ki jih mhogi tn .dne posodice. Zato je treba «JnT-j ob takiprilike male ^J^d boste videli cela oroizj«. kakoo s pomakajo redkvice v isto Se ena nehigieničns razvad. gospodi, ki ve. kaj je ^ ^ kruha, zlasti žemelj, v r«^ ^ meš komad kruha, ga mejaš ji družbi zgodi kaj ne * vzeti koa, ki ga je otipal- Ce t**> /J pakličem natakarj. ^^ da jih Uroči prvato« pn*)^ otip»' (Dalja Is P^ Glavno je, da se bomo m. t Am*1 b< mo zoran«« kaj kraju — da i se še nismo 21. AVGUSTA iovice ! starega ■fffoi. F j® X PROSLAVA fcoska ^tnir* opera je proslavi-jmetniškega delo-K»tsjliks Stritofa s ¿7-Cannen'\ ki jo je di-bilant, sodelovali pa m bivši članici nase Gjungjenac in Alda Štritof je v razvoju rnega gledališča ne-Jaslužen in je v marsi-dirigent in prevajalec njegovemu delovne-u in porastu; zato je proslava prav go-ljena in je med ob-išla prisrčnega ter odmeva. čeva je podala svoj-u pojmovanju odgo-{ Carmen, ki je bil močno dozi vi j en, iz-vnanje učinkovit; seve-interpretacija te vloge igralkah različna in ije, katera kreacija se čim bolj. Pev-Gjungjenčeva v sploš» dobra ter je odpela svo-tehnično izdelano, sub-aočno naglašeno ter s svojo individualno ikakor pa poedina me-v 2. in 3. dejanju njeni niso odgovarjala in qih pevski tudi ni mogla e podobe Carmen. pa je bil zanimiv vsestranske pevske uporabnosti ter tudi možnosti primerjave s n. pr. Karlovčeve ali Nonijeva je kot Mi-arila živ, psihološko močno razgiban in ¿en lik, ki ga je igral-težko učinkovito obli-fcvski je bila prav tako Njen glas je zelo ize-prodorno zveneč, čist, binan in intonativno v izvajanju pa tehnič-elan ter intorpreta-inski in estetski v *ladu z zahtevami vlo-Moralesa je tokrat pel Dolničar. Ome-» da je bil izmed osta-' Franci glasovno iz- 0 tudi Janko; pola * celotni kvalitetni godili tudi vsi dru- 1 kar velja prav ta-i par Bravničarjeva- ; *r»tof je v interpre- več svojih poseb-Bvsem v tempih, ka-j prilegajo njegove-ualnemu razumeva-vovanju ter dajejo ¡vmuzikalnem pogledu " čno podobo kakor v sJi dr. Svarc kot obi-*ulne«« dirigenta °»ebno se bolj stri-uporabo tempa seveda nočem vrednosti in svoj-ofovt' izvedbe, ki je raznolikosti in Misli™ pa, da je . «kupnih vaj celot-"m, ker .v, se solisti medsebojno in v odnosu z orkestrom često ter zelo razhajali, kar je oviralo enotno za Id j učenost celotnega muzi-kalnega poteka. Temu je bil glavni razlog gotovo v izpre-membi tempov, ki so tudi na nekaterih mestih (n. pr. v overtu-ri in v baletni sliki 4. dejanja) nekoliko zabrisali jasnost muzi-kalne celote. V splošnem pa je bila—zlasti zaradi izvrstne in zanimive solistične zasedbe— predstava zelo kvalitativna in je dostojno proslavila Štritofov jubilej. » ed.— Za opeklinami Je umrl Litija, 31. marca. Zsrsdi pomanjkanja petroleja uporabljajo na kmetih različne mešanice za razsvetljavo. Petrolej mešajo z bencinom, špiritom in drugimi gorljivimi tekočinami. Mnogi si pomagajo s karbidom in acetilenkami. Posestnik Alojz Bajec iz Moravč pri Sv. Križu nad Litijo je tudi pripravljal petrolejko. Na-lil je vanjo mešanice z bencinom in se pri tem delu preveč približal z gorečo svečo. Tekočina se je vnela in eksplodirala. Bajca je ožgalo po rokah, prsih in na glavi. Domači so poklicali zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnioo. Opekline pa so bile prehude in domači so dobili obvestilo, da je gospodar v bolnici umrl. 80 tisoč Hrvatov šivi od morskega ribolova Inž. Božidar Vučkovič, ki sodeluje pri Gospodarski slogi v Zagrebu, je sestavil obširen pregled o življenju Hrvatov na morju. Če upoštevamo, da se v banovini Hrvatski bavi z ribištvom okrog 20,000 pomorskih družin, pomeni to, da zavisi od pomorskega ribištva življenje kakih 80,000 prebivalcev, ki žive v najbolj skopih krajih hrvatske domovine. V zadnjih 10 letih je bil plen morskih ribičev vreden letno okrog 40 milijonov dinarjev. V Italiji potroši posamezni prebivalec letno 12' kg rib, v Franciji 15, v Nemčiji 18, v Angliji 20, na Japonskem 55. V primeri s temi je pomorski narod v Jugoslaviji, ki ima 1200 km. dolgo obal, neverjetno skromen. Pri nas namreč odpade na leto le pol kilograma rib na posameznika. To je najzgovornejši dokaz, koliko se še da storiti. Nekaj ni v redu: kupci pravijo, da so ribe predrage, ribiči pa premalo zaslužijo. Ko bo bolje izvedena organizacija jadranskih ribičev, bo tudi Jadran pomenil Jugoslaviji tisto zakladnico, kakršna mora biti. Komaj 26 občinskih zdravnikov v drinski banovini "Jugoslovenski list", ki izhaja v Sarajevu, središču drinske banovine, beleži: V organizaciji zdravstvene službe pritiče posebno važna naloga sreskim in občinskim zdravnikom. Oni so v najboljšem stiku z narodom, zato tudi najbolj poznajo zdravstvene razmere svojega o kolišča. To so večjidel edini zdravniki, ki v vsaki letni dobi obiskujejo P B O 3 VITA 3 ' zavisi pravilno izvsjanje zdravstvenih določb. Glavno nji hovo delo je pobijanje zdravstvenih nevšečnosti. Na področju* drinske banovine je 44 okrajnih in 26 občinskih zdravnikov. Število slednjih bi moralo biti neprimerno večje, da bi vsaka vas uživala zdravniško pomoč. Dokler število ne bo izpopolnjeno (iz finančnih vzrokov), se ustanavljajo vaške ambulante, da se zlasti siromašnemu prebivalstvu v goratih krajih omogoči pristop k zdravniku. Doslej je bilo v drinski banovini usts-novi jenih 36 ambulant, v katerih je bilo lani pregledanih 28,060 bolnikov. Siromašnim bolnikom je bilo izdSnih za 100,060 dih zdravil, vzdrževanje ambulant pa je tudi veljalo okrog 100,000 din. Te zdravstvene ustanove so se izkazale zelo dobro in koristne in jih je treba ustanavljati v čim večjem številu. Komunistična pro* paganda med vojaki Kampanj« za nove člane v teku New York, 20. avg. — Komunisti so povečali svoje napore pri Širjenju propagande med vojski v taboriščih, da dobe nove re-krute ža komunizem. Izgleda, da so izkoristili priliko, ki je prišls z Rooseveltovo deklaracijo, da bo Amerika pomagala sovjetom v borbi proti Hitlerjevi vojni mašini in kooperirsls z Moskvo. Nova kampanja je bila razkrita z objavo manifesta v glavnem stanu komunistične stranke v New Yorku, katerega je podpisal Israel Amter, načelnik državne komunistične organizacije, ki je bil kandidat za kongres-nika na listi svoje stranke. Manifest je nadaljnji dokaz revizije politike komunistične strsn-ke. Ta, ki je pred Hitlerjevim napadom na Rusijo, vodila propagando proti vstopu Amerike v vojno, zdaj naglaša, "da mors A-merika priskočili na pomoč Rusiji v borbi proti smrtnemu sovražniku, Hitlerju." Manifest poziva komuniste v New Yorku, nsj gredo ns delo in iščejo rekrute za komunizem tudi med vojski. Prvi poskus v tej smeri je bil storjen preko Ameriškegs mladinskegs kongresa, komunistične sopotniške organizacije. Ua kongres je ns svojem zadnjem zborovanju obsodil obvezno vojsško službo, zdsj ps je za to, da njegovi člani podpirajo vojake. Komunistična mladinska liga se je tudi iz- (uasovi YL naselbin (Nadaljevanja i fe atranl.) Če bomo dobili plačane počitnice, bom poročal. Vueeltch. 258. najbolj zavržene kraje. Od njih | rekla zs boj proti Hitlerju. m>mm ' m < —~• —>—*• fL<" A*:.»¿J&mLrH ifM&frri 4 ail Bon Air. Pa«—Svet se res hitro vrti, a ne pri nas. Tukaj okrog nas je devet mesecev zima, letos, kot izgleda, bo pa Še dsH. Do messes maja smo morali kuriti v pečeh in furnazih. Pred tednom dni je pričel padati dež in je deževalo tri dni sku-psj, par jutrov po dežju je bilo pa kar hladno. Proti koncu drugega meseca bo pa zopet treba imeti furnsz priprsvljen, ako bomo mogli dobiti premoga. Naš governer je nss že pred enim mesecem posvaril, nsi si preskrbimo premogs, ker gs pozneje ne bo mogoče dobiti. Ampsk jaz mislim, da do tega ne bo prišlo, vsaj tukaj ne, ker v tej okolici je jama pri jami in vse Še tudi ne delajo po pet dni. Lshko ps pride do tegs v velikih mestih. Kar nss dsls pri B. S. Co., delamo po štiri dni ns teden. Vzrok temu je, ker se je kompanija pred štrajkom zsložila z dvema milijonoma ton premoga In še sedsj gs leži ns kupili nad 10,-000 ton. Ko bodo vse to požgali, Šele potem bomo za&li delati po pet dni. Kar se tlSs dels po fa-brikah, delajo s polno psro in tudi zssluši se dovolj dobro, kakor tudi potroši. In če nimaš denarja, ti dajo tudi na male mesečne obroke. Nsjbelj ps pritiskajo ns tega ubogega majnerjs. Neksj čsss smo imeli pri radarski uniji $1.30 mesečne člsnarine, vssko Isto ps še dokiado po dva dolsr» js, sedaj zs GIO, drugič zs politiko (zs demokratsko stranko, pri zsdnjih volitvsh pa s» je naš diktator Lewis zavzel za republikanca). Sedsj je zopet prišlo povelje, ds mora vsak član UMW plačati vsak mesec 50o doklade do messoa oktobra 1042. To bo šlo v unijsko blagajna Kadar so volitve zs predsednika UMW, ja ps asm Lewis ns glasovnici. Našs oonemsuška federacija ss pripravlja na svoj letni piknik, ki se vrši 14 septembra« na Dolgenovi farmi ns Kelsu. Na zsdnji federacij ski seji ja bil l» voljen pikniški odbor, ki ima polno moč, da prestari)i vse potrebno. Odbor je bilo bolj težko dobiti, ksr je po vsakem pil» niku kritiks. Upam, da ja letos ns bo. Ps tudi pikniški prostor je težko dobiti. Br Vidrich je priporočal Dolganovo farmo. Določili smo, ds gremo prostor po» glsdst 6. julija. Ker je bilo tisti dsn slsbo vreme, smo sku-psj prišli šsls ob štirih popsl-dna. Prostor je lsp, malo v skritem krsju za tujca, za nas ps prsv fsjn, ds nas ne bodo suha-čl našli. Ko amo si vse ogledali, smo bili povabljeni v hišo. Mr. Dolgsn prinese flašo "železne", mrs. Dolgsn ps prične nositi na mizo rssns dobroto. Ker si Je ravno par dni prej svinja zlomila nogo, js bila sveža psdsnka, potion itd. Bilo ja bolje kot ns vseJMm pikniku. Hvala za postrežbo. Prihodnja seja federacije se vrši 31. svgusta ns Kelsu. Po seji pa be sestanek dr legato v, da ss poftovortmo, kako in za kaj bomo glasovali. Seja plknlšlssgs odbora fedsrscijs bt> pa 23. avgusta ob 7. zvečer v Slovenskem domu na MoahalM. — Joseph Vidmar, blagajnik. "Rogačem" v Clevelandu vedo, ds dopise lahko sam pi-feem brez kakšnih direktiv. Ksr se tiče Milana Mtdvešks-, moram pojasniti in podčrtali to» J • Milan js še mlad mož, izobražen in zmožen vsega, kar so zmoini "Rogači" in šn več. V značaju in karakterju, kar js glsvno v življenju, ga oni niti zdsleka ne dosežejo. On je tovarniški delavec in sgilen v naprednem kulturnem življenju In kar je vatno, ne sksče izpod enega dežnika pod drugega in lovi svoje osebne ambicije, kot to delajo nsM "Rogači". Ko se je pred 24 leti v Cle-velsndu porodila misel, da se ustanovi nov dnevnik, ki nsj bi bil napreden delsvski list, so svobodomiselni rojski ustanovili delniško podjetje in pričeli Is-dajati Enakopravnost. Med delničarji in ustanovitelji je bilo veliko iskrenih naprednih delavcev, ki so šli z navdušenjem ns delo, žrtvovali veliko čase in ds-nsrja. Tsško je šlo, a šlo je. Pri vseh delniških družbah se dobijo zmožni in nezmožni ljudje. Tako je bilo tudi pri tem podjetju. Nekaj je bilo zmoš-nih z dobro voljo, biii so pa tudi nezmožni in brez vaake volje. Z uredniki js bilo dokaj ns-prilik. Dobrega urednika jo bilo težko dobiti, še posebno ps izkušsnega in z naprednimi delavskimi smernicami. Ko je Janko Rogel nastopil prvo uredniško mesto pri ttna» kopravnosti, se menda ni zavedal težkega dsls in velike odgovornosti napram smernicam lista. Bil je neizkušen in js gotovo prevzel uredništvo radi časti. Ampak ta čsst ni trsjsls dolgo, ker ni bilo iskrenosti niti dobre volje. Rogelj Js jsdral ns različnih vozičkih, psdsl in ss pobiral, kolebal is teme v te-mo< ved ril pod resnimi dežniki. In vse to vsled tegs, ksr ni poznal ssmegs sebe—kako bi mogel poznati druge? Od Rogljeve do Grilleve dobe je bilo več urednikov, ki tudi niso bili sposobni za ta posel. Vstro Grill, eden nsjsposobnsj-ših urednikov Enskoprsvnostl, je dolgo urejeval list. Najvsčja nesreča za družbo js bils v tem, ds je on postal tudi njen pred-sedhik, Oglar pa predsednik di-rektorija. Razni sklepi in vodstvo je bilo vedno v megli, za delničarje in direktorij. nikdar nič jasnega. Direktorji in delničarji so ostsli le še privesek družbe. Precej močan vpliv pri smer-nicsh lista ima zsdnjs čase tudi njegov zastopnik John Stsblaj, ki je precej podoben starokraj' skim klepetuljam. Samo on ve, ksko mora biti list urejevsn, da se vsem dopsde. Vse, ksr js ns-prednega, silno sovraži, possbno pa—"Chieago". Enkrat hvsll ne-odvisns trgovce, drugič slovensko zadrugo, seveda rsdi oglssov in nsročnikov. Poslovodjs tiskarne js mlsdi Sitsr, "ki je zrssel s podjetjem," kot nam pridiga Oglar na sejah. &e nikdsr ni imel—vsaj jaz se ne spominjsm—en delavec pri kakem delniškem podjetju toliko vpliva, da si ssm jemlje vse pravioe in ni nikomur odgovo-ran. Nastsvljs učence po svoji volji. In zgodilo ss je, ds so tam delavci, ki bi ne smeli biti nikdsr upesleni v nspredni tiskar* ni, vsi klerikslci, vsi pod Sitsr-javim vplivom in na škodo druž bi. Posamezni delničarji so brez vsake moči. TIskarna obstoji le zs to skupino, ki pogoltne vse sproti, vlečejo pa za nos sloven s ko javnost z — naprednim plaščem. Omenim nsj Še to, čs človek slsbo gospodari s svojim imet jem, je ssm sebi odgovoren. C» Z Dunaja so prišle ob koncu junija 1#41 po ovinkih zaupne vesti o ostrih bojih, ki so se vrnili na severni meji Jugoslavije prve dhi aprila, ko so Nemci vdrli v Jugoslavijo. » Šele zdaj je prišlo na dan, da je civilno prebivalstvo Maribora sodelovalo z jugoslovansko armado pri obrambi mesta. Vojaki, ki so branili Maribor, so bili Slovenci iz hribovitih krajev in pomagali so jim civilisti. i Nemci se dvakrat naskočili ¿ez Dravo in ko »o prišli preko reke, so morali v mestu in predmestjih osvajati posebej vsako skladišče in vsako tovarno, katere je branilo ljudstvo samo z neverjetno požrtvovalnostjo In *a-mopogubno hral^rostlo. 1*0 hudem In dolgotrajnem boju je Maribor le podlegel In tedaj se je začela grozota ... Nemci so privlekli na dan moške, ženske in otroke in jih mučili ns vso načine, da bi izvedeli skrivališča poedincev, katerih imena, kakor se razvidi, so že ¿msli pred itapadom ns Jugoslavijo. Prijeli so vse prebivalce in jih qdpeljali na začasen prostor, ki je bil ograjen z bodečo žico; kssneje so jih odpeMall v koncentracijske tabore v Avstrijo in nskstere na prisilno delo v Nemčijo. J Moške aO ločili r>d njihovih druiin. Mnogo mož, preoblečenih je pobegnilo v gore, ds od tam nadaljujsjo boju čim dobe priliko. Starše, ženo In otroke vseh onih moškihi ki so bili nseljem ovadeni po nemčurskih potoku-loncih, da so vojakom pomsgall i Cleveland. Pri nas l m s m o *» "P**"*™ liiH Knakof»ravn«>st. ki je dslr** «* <*' tk« podJet£ Je delavsko napre- !■ den list, v rokah delavcev—še celo preveč v delavskih rokah, i V "Steatovl" koloni ta snu* in| krstek čas od 1. julija in posla- Jokn Filiptš, 147. i 91 « Kant Nemški filozof Kant je bil seno po "Rogaču", nekdo ie.plje In! Jo raztresen. Nekega dne bi $* ae norčuje iz MIlana Msdveška bil moral udeležiti |*»greha svo in tega pisce. jegs znanca, pa se Je zatopil v "Rogači" okrog Enakopravno-j svoje delo, da je ns pogreb čisto sti so pod vtisom, da mene ne- porabil Njegov slugs je prišel kdo ščuje in urgira i ozirom ns' veftkrst v sobd in se nsstsvljsl, razne kritttne dopise, k« sem Jih ds bi ga bil Kant opazil, s vse i v preteklosti posvetil raznim koristolovcem, ki ae boje svoje ¡lastne aence. Dolžijo Milans, ki pa Je prt vsem tem gotovo nedolžen Saj ssm ste r trn nad 21 Jet. imam dobre oči in še boljši zaman. Ko je bil pogreto že riev-no zamujen, Je naposled Kant vprašal "Kaj pa prav za prsv hočete"' "Gospod profesor, hoteli ste HI ne pogreb gospoda H. Zdaj je Ruski vojski seslttujejo nemškega ujetnike. i apumtn. In Iw človek opazuje le j «mi že pokopen mešsmeo si z lah le/to ustvari "Rao" No pa drugič " je odvr i slik" in dlje gotovih egoistov I nil rsztrsssni Kant In se aprt •Gnil, Sabet u» Co. prav gotovo1 poglobil v svoje delo. Iz mačen&ke stare domovine Cea 1800 Slovencev postreljenih in 15,000 družin odvedenih drugam iz Maribora ia okolice. Prv^ poročilo o bojih v Mariboru] civilisti ao pomagali vojakom. Italijanski f*-•isti internirali frančiškane iz Slovenije Gesla v ameriški ^ i. zgodovini Gibanje "V for Victory", ki Je zspočelo na Angleškem, da se podjarmljeni narodi v Evropi vzpodbudijo v odporu proti svojim totslitarnim gospodarjem, spominja ns okolščlno, ds so gesla igrala veliko vlogo v izvedbi popularnih gibsnj v teku zgodovine in so bila slikovit del zlasti v žgodovlni Združenih držsv. Usodopolni dnevi, ki so dove-dll do ameriške »revolucije leta 1776, so bili značilni za ogorčenje ljudstva, ki JS bilo neprestano vneto od gesel, ikovsnih od takih mogočnih govornikov kot so bili Samuel Adams, Patrick Hsnry, James Otis in drugi. Ta* ke fraze so Šls od ust do ust In časopisi so jih pretiskavali. Nepravični davki, naloženi od britanske krone ns r sme s meriš-kih kolonistov so povzročili slavno geslo "Obdavčenje brez zastopništva Je tiranaivo," V sami revolucionarni vojni je nastal znsk zavite ksče z napisom "Ne stopi ns me", kar Je pomenilo svsrllo, ds bodo kolonisti znsll brsnltl svoje pravice. Nekoliko besed iz govorov Patricka Henryjs, kl je v ognjeviti debs-ti pozival v legislator i Virginlje na odpor proti angleški zlovladi, postalo je zgodovinsko gesto, ki ga vssk šolski otrok tuksj po-zna* "Ako je to irdsjs, ps naj bo!" (If this be treason, mske the most of it) in "Dajte ml svobodo sli dsjte mi smrt!" (Give me liberty or give me dsath). Ta geslu so krožlls od ust do ust, bils napissna na zidovih, tisoč* krat ponovljena na ».hodih, ravno tako kakor se znsk "V" so-daj ponavlja po vaeh pokrajinah pod jarmi jene Evrope. Večina glssovltih zgodovinskih gesel se je porodlls za časa vojne ali za ¿asa velike polltičbe agitacije. Vojna leta 1HI2 ni bi-Ia izjema, Jz nje je naatalo geslo: "Ne podaj ladje"! (Doh t give up the ship!). Te famozne besede ao bile baje yndnjl »/rek kapetana Lswrenra, «.meriškega oficirja Prišli i ao jih na bojni prepor kapetana Perry ja in bile ao v vzpodbujo njegovemu moštvu. ko Je perarilo bi ¡lansko hm» dovje na Erle Jezeru. Nekoliko let keaneje Je koiVHidor Stephen Deeetur, Junak bitk«* pri Alž|r-ju, »koval slavno gnsle: "Našs domovlns! V svojih odnošaJiH z Inozemaklrni ns rodi naj Ima vsdno prsv; sil nsj ims ptav sli braniti Maribor, so postrellli kar v masah. Na cele kupe je bilo človeških trupel, katera so Nemci posipali z živim apnom. ' Okrog 1H00 mariborskih Slovencev je bilo na ta način ustreljenih in iztrebljcnih. Nekaj dni pozneje je enaka usoda zadela vse voditelje slovenskih delavskih in kulturnih organizacij— m k-i« l iste in druge. Domneva se, da so nacijl prinesli s seboj iz Avstrije celo sezname imen vseh aktivnih Mariborčanov, katere so potem iskali in pokončali, kogar so dobili v roke. Računa se s približno gotovostjo, da je bilo dtmlej aretiranih in odvedenih drugam ali |>a so "izginili brez sledu" — okrog 15,000 slovenskih družin iz Maribora in okolice. To družino so morale pretrpeti in še trpe naj-ostudnejša ponižanja in mučenja. Na njihova posestva, v njihovo hiše so se pa takoj začeli seliti Nemci. ♦ a a Čim so Nemci zasedli severne slovenske kraje, ao takoj Izgnali vse slovenske frančiškane, ki so pobegnili v kraje pod italijanskimi oblastmi. Sedaj pa so italijanske oblasti — ki se ponašajo, da so čuvaj katolicizma in krščanstva — internirale vsa ubežne frančiškane v napol podrtem in zs človeško bivanje ne-prikladnem gradu v Vrtojbi pri Gorici. Ta grad je bil nekoč lastnina knezov Thurn in Tsxls. Zaprtim frančiškanom je prepovedano vsako pismeno občevanje s svojimi predstojniki. ne, Je vedno naša domovina!" (. , . but our country, right ur wrong!") Drugače so biluHaka vzpodbu-Jevalna gesla vedno kratka in jedrnata. Tako je geslt., ki je ns-vdulevslo Houstonovo vojak«» v meksikunaki vojni leta 1840, bi- * lo le; "Remember the Alamo". Alamo je bila stara misijonska hiša, v kateri so hill nekateri A-merikanci pobiti od vojakov generala Santa Ane. Houstonovi vojaki so zaobljubili maščevanje in kasneje so šli v b< j s tem geslom v ustih, porazili Meksikan-ce in ujeli Santa Ano. Jako podobno je bilo geslo, ki je vznetilo ljudsko ogorčenje za špansko vojno lets 1NV6. Vojni brod "Miline", ki je hil odposlan v pristanišče Hsvano v obrambo ameriških pravic zs časa kubanskega upora pmti španski nadvladi, je nsenkrut eksplodiral in mnogo življenj je bilo izgubljenih, Daai odgovornost španske vlade ni bila nikdar dokazana, je dogodek takoj razlju-til ameriško ljudatvo, ki Je zahtevalo napoved vojno proti Španski. Ogorčenje Je ostalo živo pod geslom "Remember the Maine.'* Gesla svetovne vojne so znana. Izmed najbolj znamenitih so; "The Yanks are coming", "Lafayette, we are here" In "Muko the world safe for democracy". Vojne pu niso bile edini vzrok populariziranju znamenitih gesel. Osvajsnje /upadu Je porodilo mnogo gesel. Morda najbolj znan je nasvet slavnega žurna-lista Horace Greelyjs na tedanjo mladino: "Go west, young men", To geslo Je bilo tedaj jako pomembno, k«* Je divjina vabila ameriško mladino, da slh poišče srečo ns ol>ets)očem ZS-l>adtj in daai danes ne pomeni mnogo, se še vedno sliši to gealo vsepovsod Common Council— f. L. r. n Nemčija in Italija zaprli hubanahtt konzulate Hsvsns, Kobu, 19. svg. — Nemčija in Italija ata se msšče-vsli nsd Kubo, ker je Izgnala njune konzule. Zunanji minister J ose Cortins je dejal, da so Nemci zaprli t»edem kubanskih konzulatov v deželah, ki so prišle pod. Hitlerjevo oblast, lultja pa dva konzulata, zeeno pa so odredili izgon konzulov In ustuž-liencev. MsJssnealllveJše M _ lavske vesli ae v dnevnike I Ali lUs čUsle vssk ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAN JONTEZ (Se nadaljuje.) Stara sova me je zelo zabavala in jaz se je nisem naveličal opazovati pa bilo podnevi ali ponoči, ko je čepela pri ognju in pazila, da ni pojemal, ali pa na lonec, kdaj bo v njem začelo vretl, zraven vedno pazeč na vse v hiši in vedno pripravljena planiti na noge, če bi za-vekal kak otrok ali začivkala izgubljena piška. Žena me je tako zabavala, čeprav nehote, da se mi je videlo, da bi ne bilo nič več kot pošteno, da tudi jaz nekaj storim v njeno zabavo. Nekega dnif sem se zabaval z rezljanjem lesenih okraskov in pri tem žvižgal odlomke starih popevk. Kar opazim, da me rtara dama opazuje z očitnim zadoščenjem, veselo prikimava z glavo In. tleska z dlanmi po taktu mojih melodij. Bil je očividnd, da so ji melodije, kakršnih divjaki ne poznajo, zelo ugajale. V moji glavi se je rodila imenitna ideja. Naslednje dneve sem bil zelo zaposlen z izdelovanjem kitare, ki sem jo po precejšnjem trudu in z iznajdljivostjo, ki je mene samega presenečala, zlasti, ker sem si moral aam pripraviti ves material, uključivšl strune, katere sem napravil Iz živalskih črev, naposled srečno in uspešno izdelal. Stvar se mi je tako dobro posrečila, in na divjake sem napravil z njo tak vtis, da sem bil bolj ponosen na svoj uspeh, kakor če bi imel najboljšo špansko kitaro. Ampak jaz se nisem zadovoljil zgolj z bren-kanjem na kitaro, temveč sem ob njenih zvo-kjh začel plesati naše domače plese. Divjaki so pri tem sedeli v krogu okrog mene kot lipovi bogovi in nepremično strmeli vame, ampak jaz sem vedel, da je moje brenkanje in rajanje neznansko radostilo žive živali, ki so bile skrite v njih. Edino Kla-kla se Je drugače obnašala ter ml med glasnim smehom, krje napol sllčll kokodakanju in napol sovjemu vreš-čenju, ploskala in me bodrila k nadaljnjim poskusom,~Nemara je bila že doeegla avojo drugo otroško dobo, vsekakor je pa odvrgla smrtno resno krinko, ki si jo nadene sleherni guay-anski divjak okrog svojega dvanajstega leta, da je nikdar več ne odloži, razen v redkih slučajih hude. pijanosti, takisto sta moja godba in ples zelo zabavala mladež, dasl je zaradi navzočnosti starejših skušala ohraniti resne obraze, In postal sem njen ljubljenec. Potem sem začel rezljati leaene meče In jih podučevati v mečevanju. Včaalh sem povabil tri aH štiri najmočnejše dečke, da so me hkra-tu napadli, da sem jim tako pokazal, kako zlahka bi odbil njih skupni naval ln jih pobil, Uo je vzbudilo nekaj zanimanja v Kva-ku, ki je bU malo bolj radoveden in bister od ostalih, se ni držal kot živ mrlič ln ¥ katerim rva postala dobra tovariša. Mečevanje z njim je bilo zelo zabavna zadeva; komaj ae je postavil v držo, že jo pozabil vsa moja navodila in me napadel na svoj divjaški način, kar je imelo za poaledlco, da sem mu izbil njegov meč Iz rok, da je zle-tel v velikem krogu kak tucat metrov daleč, ^ dočim je Kva-ko odprtih ust in trd od presenečenja nemo zijal vame. Nekega jutra po preteku treh ne baš neprijetnih tednov sem si vtepel v glavo, da bi samcat premeril planoto, ki se je raztezala ono-stran rečice zapadno od naše vasi ln ki je v dalji prehajala v raztegnjen kamenlt greben. Iz vaal se sicer nI nič videlo v ti smeri, kar bi privlačilo oko, toda jaz sem si želel nstančnejše o-gledatl goro Ytaioo in oblakom sllčne vrhunce, ki so bili vidno v dalji za njo. Planjava — divja in domala gola, od sonca ožgana rjava pusta, po kateri so bili na redko posejani šopi zanikrne trave — se je od reke naprej polagoma dvigala, dokler ni kaki dve milji od reke dosegla najvišje točke, kjer se je zopet nagnila navzdol. Ko sem dospel na to točko in se mi je odprl pogled na pokrajino na o-ni strani, sem bil prijetno presenečen, ko sem odkril, da se dobro miljo dalje začenja gozd — zelo vabljiva gozdna zaplata, obsegajoča kakih pet do šest štiri jaških milj in pokrivajoča ovalno kotlino, ki se je raztezala od podnožja gore Ytaioe na severu do nizke verige kamenitega gričevja na jugu. Iz kotline se je širil gozd na . veČ strani v pasovih, ki so sličili polipovim lovkam in od katerih sta dva objemala goro Ytaloo, najširši izmed njih se je pa vil po dolini, ki je sekala gričevje na jugu na dvoje in se izgubljala vctlaljavi. Daleč na zapadu, jugu in severu pa so se videle oddaljene gore, ki pa se niao vlekle v gorskih verigah, temveč stale posamič aH v skupinah; nekatere so ustvarjale videz nakopičenih oblakov. Vesel svojega odkritja in začuden, da mi moji indijanski prijatelji niso nikdar omenili tega gozda, ki je bil vendar tako blizu doma in da tudi sami niso nikdar namerili koraka na to stran pokrajine, sem se lahkega srca spustil navzdol, da preiščem ta del pokrajine in tal mi Je bilo le, da nisem imel s seboj nobenega o-rožja za lov na divjačino. Pot z grebena je bila lahka, kajti gola kamenita tla so se vso pot spuščala navzdol. Obronki gozda na moji strani so sestojali iz redkega pritlikavega drevja, kakršno poganja na kamenitih tleh, in raztresenega trnjevega grmičevja, okrašenega z drobnim, grahu aličnim rumenim cvetjem. Nato sem prišel v gostejši gozd, kjer je bilo drevje večje in raznoličnejše, a kmalu nato spet do golega kamenitega paau, po katerem je bilo raztresenih le nekaj z rumenimi cveti pokritih trnjevih grmičev. Ko sem prekoračil ta pas golega aveta, ki se je moral vleči precej daleč na sever in jug in je bil kakih petdeset do sto metrov širok, pa sem ae znašel spet v gozdu in velika drevesa, ovijalke in grmičevje so mi začeli reano zastavljati pot. . V tem divjem raju, ki je bil toliko prijaznejši od razaežnih, mračnih in pustih gozdov v Gu-ayani, kar ifcm jih bil dotlej prepotoval, sem prebil več ur, kajti čeprav drevesa niso bila tu tako velikanska, je bila pa raznolikost rastlinstva bogatejša in sončni žarki so barvali svoje zlate liae po zelenih tleh in pisanih ovi-jalkah tudi tam, kjer je bilo drevje največje in najbolj košato. Meni se je zdelo kakor bi bil v prostrani katedrali z zelenim obokom iz košatih vej, v kateri je vladala mehka svetloba poleg prozornih modrosivih senc. Ležeč na hrbtu in upirajoč oči v zeleni obok nad seboj, sem užival v blaženem lenarjenju, ki mi je tako prijelo, da se mi kar ni dalo dvigniti in nadaljevati svojega raziakovanja. Ta obok nad - menoj! Jaz sem ga v mislih imenoval atreho, prav kakor peanikl v svoji revščini včasih opisujejo brezkrajno nebo, daai ni bil nič bolj podoben strehi in nI nič bolj zadrževal v višave atremečega duha kakor oblaki, ki nalik vejevju preccjajo neznosne opoldan-ake sončne žarke. Kakor vemo, je narava naučila arhitekta, da je s pomočjo dolgih kolonad ustvaril videz razdalje; toda avetlobo izključujoča streha mu brani, da ne more doseči enakega učinke nad aeboj. Toda narava zna bolje, in oi>a je tu uatvarila mogočno streho, ki sestoji iz plaati za plaatjo zelenega vejevja, z najvišjimi plaatmi tako visoko, da jih oko jedva doseže, pa vendar ae aončni žarki lahko cedijo skoznje ln razsvetljujejo sobano za sobano, vsako s svojo posebno razsvetljavo ln sencami. (Dalje prihodnjič.) Mo ja zadeva z Ano Poč (V obrambo) Pr. Mllčtnakl Da sem gospodom pri "meščanski stranki" trn v peti, ki ga hi najrajši v žlici vode utopili, vem in niti ne zahtevam božanja z rokavicami, katerih itak nimajo. Nasprotno! Ce jim do popolne «reče v tej dolini solz nedoatajc nič drugega, nego da mi zabrusijo v zobe, recimo, kako "podrto peč" — na mojo čr-nnvojniško čaiit! — naj jo zabrusijo; — ne bom ztnil In tudi popravljal je ne bom, ne s par. 1», ne s katerim drugim za popravilo omenjene podrtije pora-linim paragrafom. AH pa. ako jim drago, naj ml očitajo pija-noat, tihotapstvo, brijevost. plešo, poganstvo, trebuh in da pri prefaransi umazano igram (kar i mi ni res) — ne bom se ganil! Dokler se le meje dostojnosti ne prekoračijo! IlaA te meje dostojnosti pa Je brezobzirno prekoračila "meščanska stranka", objavljajoča v dvojem organu eenaačno vest, da nem jaz, Jakob Lazar, "s sladkimi lafml zapletel v avoje razuzdane mreže pomilovanja vredno goapico A. P. ia velendlične i udbiiic v K., pobegnil s njo v Bosno, ondu pa jo v samotni pokrajini slikovite Karaule gore zavratno zapustil, da je reva prišla v roke krvoločni roparaki četi, ki jo je menda na meh odr» la ln v rlžotl pojedla." To ae ml očita! — Očitajo ae mi taki zločini, da me niti najmlajši kazenakl zagovornik brez takojšnjega predujema treh ato kron niti pogledal ne bi! Vprašam, ali sem zavezan tudi to v analah naše notranje politične borbe nezaallšano natolcevanje mirno pretrpeti? — Ne, jaa nisem zavezan tudi tega v analah naše notranje politične borbe nezaslišanega natolcevanja mirno pretrpeti, neg« prisiljen sem, nahajajoč se v obupnem stanju skrajnega silobrana za napadeno avojo čast tn poštenja, brez slehernega ozira na oeeba, reči ln razmere Javno razodeti tako prave vzroke sovraštva one strenke zoper mene, kakor tudi resnico o moji zadevi a go-spico A. P. ln javnoet naj sodi! Kolovodja "meičanake stranke" dr. Tarča Je prišel nekefa večera začetkom lanske jeeeni v našo družbo k "Domačemu zajcu". Bil je tako Ijubaaniv, da ae Je kar cedilo, in tekom živahna zabave Je obljubil ia lastnega (nagibe, da nam pošlje prihodnji (meeec sulca, "takega sulca. da , bo sam aalegel vsem se celo večerjo". Dobro! Sulca aictr nisem še nikoli videl aH celo jedel, a ia vznositega glaau obljube sem poanel, da se nam obeta posebno odlično presenečenje. Vljudno smo sprejeli prijazno obljubo. Prišel je še enkrat, dvakrat v našo družbo ln vaakikrat a pro-roško zamaknjenim obrazom omenil tistega sulca. Potem pe preteče en meeec, pretečeta dva — a nI bilo videti niti sulca niti njegovega proro-ka. Slednjič — dva tedna po volitvah — se prikaže zopet v naši družbi, ne aule, ampak doktor. Povedal je, de je bil včeraj že trinajsti dan, kar je moral zdr-žema slaviti vplilno zmago pri "ftantovi žabi", da ga je pa to elavje privedlo že tik do delirija in da narod ne more več zahtevati od njega; zaželel ai je aled-njič pametne družbe in zato prišel k nam. To je bilo zelo laakavo; — vendar se mi je videlo potrebno, tekom razgovora rahlo omeniti iz-vtatnega sulca — in da ga še nlemo prejeli. Ta predmet mu očividno ni dišal in hotel ee nem je izmuzniti a poceni dovtipom, da eulca morebiti zavoljo tega še nismo prejeli ker ge nam še M poalal. Zagrabil sem aa to beeedo In Slavil sem naravnost interpelacijo. zakaj ga ni poalal. Pričel se je malomarno opra- Betty Tkies is Falrbanksa, Alaska, katere Je dobila nagrado v tekmi lepotic, ki Jo Je vodUtuuniJa št. 444 Mine, Mill m Jim le prišteje k nasočnlnL ToseJ sedaj al da Je Ust psedvet m člana SRPJ* List Piesveia Je vaia i»« gotovo Je v eseki društni nekdo. ki bi nd tttal Ust vsak še Pojaaniloi—Vaolej kakor hitro kateri teh članov prenehs bit SNPJ, ali te sa preseli proč od družine ta» bo »hteval sam ^ tednik, bode moral tisti član is detične družine ki Je ts*o" naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravna ln obenem doplačati dotično vsoto listu ProavetaAM stori, tedaj mora upravništvo snižatl datum sa to vaoto nsn* ~ --------Jai