Št. 22.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo iu soboto
ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto     .......13 K 20 1), ali gld. GGO
pol leta........G  » 00  »   »   '».  3-30
četrt leta .......   3   » 40'  »   »     »1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo "v*"Gosposki "ulici Stov. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oylasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskan« 1-krat 8 kr., 2-kiat 7 kr., 3-krat 6 kr; vsuka-vrjta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostora.
—   Reklame in spini v uredniškem  delu  15 kr. vrsta.
—  Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a
V Gorici, v soboto dne 18. marca 1905.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K- Lavrič.
__________letaj XX V.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr.
Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12.
dopoludne ter od 2. do 5. popoldne;  ob  nedeljah in
praznikih od 9. do 19. dopoludne. Upravništvo se
nahaja v Gosposki ulici št. 7. v 1. nadstr. na levo  v
tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in drage reči, katere ne
spadajo  v delokrog  uredništva,   naj  so  pošiljajo   le
npravniStvu.               __
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od  »Soče«  vsak petek in stane vsa leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni 3chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; —• v Trstu v tobakami Lavrenči fi na trgu della Caserma.
vtič v »iorici.
— Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Melj&vec) tiska in zal.
f urlanija in Gorica.
Lahi v Gorici se trudijo že dolgo vrsto let na vse mogoče načine ob vsaki priliki, da bi vstvarili vez, ki bi spajala stolno mesto s Furlanijo. Naravne vezi ni. Gorica je po svoji legi tako rekoč odrezana od Furlanije,, za Gorico na strani proti Furlaniji se svet loči tako, da Furlanija ne gravituje prav nič v Gorico, marveč je Gorica le glavno mesto slovenskega dela dežele. Ves dotok se vrši skoro izključeno Od slovenske strani, od furlanske je tako neznaten, da se ga ne splača skoro imenovat! Lahi v Gorici to dobro čutijo, in ker se čutijo osamljene na slovenski zemlji, obdane krog in krog od Slovencev ter navezane na nje, bi se radi otresli tega jarma kolikortoliko, odprli pot furlanskemu življu ter ga navezali na Gorico tako, da bi se to zlasti v narodnem oziru poznalo. Obilo truda so že imeli doslej na to stran, ali ves trud je bil zaman in tudi ostane zaman. Furlani stojijo na tem stališču, da nimajo ničesar iskati v Gorici, da Gorica pripada Slovencem, da je naše glavno mesto, »la capitale del Friuli« je edinole Gradišče ob Soči. To so povdarjali furlanski patsiotje že opotovano in to pokazuje-jo,če !e prilika nanese. Nič jih ne gane s tega stališča, in brezuspešno je vse vabljenje in ljubimkanje iz Gorice. Radi sprejemajo Furlani darove, katere jim naklanjajo laški poslanci, nič se ne pro-tivijo njihovi res vsestranski skrbi za malo domovinico, ali navezati se pa le ne dajo na Gorico tako, kakor neznansko srčno želijo janičarji v Gorici. Ne gre pa ne gre; in nič ne pomagajo tudi komunikacije, pa če jih naredijo še toliko. Tramvaj sicer ni stekel po Furlaniji, tisti tramvaj namreč, ki je bil določen, da bo vozil z elektriko Furlane v Gorico, obeta pa se nova železniška zveza Gorica-Cervinjan, politična železnica, z nalogo, katero je podedovala po nameravanem tramvaju.
Pa tudi ta poskus bo zaman, ker naravnega toka ni mogoče spraviti v druge, stranske struge. Furlanija ostane z Gradiščem za se, kar je, Gorica pa naše stolno mesto. Je sicer britko to z laškega stališča, ali tako je in nič drugače.
Med raznimi sredstvi, ki naj bi j spajala Gorico s Furlanijo, se nahaja | tudi furlansko politično društvo »So-cieta popoiarefriulana«. Z ustanovitvijo tega društva so imeli namen zanesti tisto slovečo laško politiko, katero uganjajo v Gorici, med Furlane ter vstva-riti tako nekako tesnejšo vez med njimi in Gorico, zlasti če se pokaže, kaj vse se hoče storiti dobrega Furlanom. Ali v Furlaniji društvo ni našlo privržen-stva, kakorhitro se je zaslutil namen : da hočejo namreč potom tega društva izvestni politikujoči gospodje v Gorici si pridobiti komando, po katerem naj bi plesala Furlanija. To društvo je sklicalo po 2 letih dne 12. t. m. letni občni zbor, in sicer v Gorico. To je bil tako klavern občni zbor, da bi se morali laški patriotje v Gorici jokati nad njim. Tako malo je bilo udeležencev, da so morali še le v drugem sklicanju otvo-riti zborovanje. Iz Furlanije je bil navzoč en cel župan, iz Fare Fr. Vergna. Dolg čas sta prodajala na toni občnem zboru neizgobina doktorja Pinavčig in Venier, tajnika društva pa sploh blizu ni bilo. Na tem občnem zboru so je izvedelo, da so hoteii Furlani ustanoviti zase politično društvo, resnično »Sonetu popolare friulana«, ki bi odgovarjala svoj« iiu imenu, v katerem slučaju je seveda Gorica izključena. Dalje so zahtevali po večini, naj pričujoče društvo skliče občni zbor vsaj v Gradišče, ali tudi to se je znalo iz Gorice preprečiti — odtod občni zbor še le čez dve leti, odtod tako klavern občni zbor z udeleženci, katere se je seštelo lahko na prste. Govorili pa so na tem zborovanju o važnih rečeh : o peti kuriji za deželni zbor, o železnici Gorica - Cervi-njan itd Zlasti jim je pri srcu ustano-
I
vitev laškega realnega gimnazija, v Gorici seveda s stališča politikov v našem mestu! Ali Furlani nočejo nič vedeti o gimnaziju v Gorici, pravijo, da bi moral stati ali v Gradišču ali v Červinjanu, torej med njimi, v Furlaniji, ne v Gorici, ki ne pripada Furlaniji. To je hud tobak za laške politike med nami; za-tegadel pa je umevno milo tarnanje na tem zborovanju, da so se bile le 3 občine oglasile za prispevanje v svrho ustanovitve realnega gimnazija, v Ogleju in drugodi pa so šli preko te točke na dnevni red. Ker pa hočejo imeti mero-dajni možje okrog imenovanega društva na vsak način tak gimnazij, so sanjali na občnem zboru o deželnem zakonu, ki bi naložil naklade na direktni davek za mesto in Furlanijo, in sicer toliko, da bi se mogel ustanoviti in vzdrževati laški realni gimnazij! — Končno je povedal blagajnik, da si ni upal poterjati prispevkov za leto 1903./04., ter je povedal, da je v blagajni le nekaj nad 100 kronic...
Ne pišemo k povedanemu šo posebnega komentarja, saj opisano zborovanje samo dosti jasno kaže razmerje izvestnih laških agitatorjev in hujska-čev v Gorici do Furlanije in do nas!
DOPISI.
Z Lfvka.           Odgovor na dva dopisa z
Livka je prinesla „<Jorica" na pustni torek, na kateri dan po vsebini prav spada. Za uvod omenja, da „Soča" odgovora najbrže ne priobči, sodeč resnicoljubnost po načinu klerikalnih časopisov sploh, kateri pišejo naj si bo resnično ali neresnično le to, kar služi zapo-vzdigo absolutne nadvlade duhovnikov v vsakem oziru; prav je torej, da je tudi cenjena „Hoča" odgovor priobčila, da se vsaj resnica spozna!
Neresuično je, da je omenjeno izjavo, nekako zaupnico g. župniku, dr. Fr, Knavsu, enoglasno sklenilo starešinstvo, dasi so pod izjavo podpisani vsi starešine. Ko je namreč g.   nune   izvedel, da  je v javnem   listu „po
krivici napaden", kakor pravi dopisnik, se ni hotel sam opravičiti, ker po krivici pryet sploh ni bil, ter bil toliko vesten in resnicoljuben, da ne bi govoril javno neresnice; nagnal pa je v boj svoje zveste podrepnlke. Izpred oltarja je pozval starešine, da ga operejo ter izvlečejo iz „Soce" in s pomočjo posebno dveh svojih pristašev je sklical kot pravi župnik-župan občinsko sejo, v kateri je prišla poleg drugih občinskih stvaiij med slučajnostmi tudi omenjena zaupnica v razgovor — glavna zadeva cele seje. Ker pa so med občinskimi možmi nekateri analfabetje, drugi pa se malo ali nič ne brigajo za politiko, ker mnogim izhaja le kakšen po duhovniku vsiljen klerikalen list, se je zdelo gotovo marsikomu čudno, da se hoče učeni rimski doktor skriti za njih hrbet, in no da bi prečitali mnogi omenjene dopise ter se prepričali o resničnosti ali neresničnosti vsebine, ho bili voljni vseeno podpisati se, a slišalo se je od nasprotno strani, da stvar sploh ne spada med občinske zadeve, in ako se sploh kaj sklene, naj se to zgodi enoglasno, ker do tega bi najbrže ne prišlo. Menda ni treba omenjati, kako se glasuje posebno v takih stvareh pri občinskih sejah na deželi, ko skoraj vsakdo reče: če si ti za to, sem tudi jaz, tako da se končno ne ve, ali je bilo sploh kuj sklenjeno ali ne. Tako tudi tu. Vzlic repenčenju znanega podrepnika, da bi se stvar zabeležila v zapisnik, se to ni zgodilo, in mislilo se je v obče, da je stvar končana; a temu ni bilo tako, ker skrpucala se je po večdnevni seji omenjena izjava, katero je nosil dopisnik in znani podžupan od hiše do hiše starešin, in tudi sedaj so se nekateri podpisali, ne da bi se seznanili z vsebino. Podpisali pa so se vsi, da ne bi jih gledal g. nune črno, in ker ima gospod nune veČino itak že na vrvici!
To jo torej oni „euoglasni" sklep starešin. Klerikalni starešine store gotovo bolje, da, se zavedejo svoje dolžnosti, skrbeti namreč za blagor občinarjev, za kar so izvoljeni, ne pa da perejo politikujočega duhovnika, ki ostane enako zamorcu vedno črn, naj se ga pere kolikor se hoče, in o katerem se ne more nikakor trditi, da je pravi namestnik Krista, kajti kolikor večje spoštovanje vživa pri svojih pristaših, toliko večje sovraštvo vzgaja
Grof Monte Cristo.
napisal (llacandre Dumas.
iDalje.)
»Človeku se vedno mudi, postali srečen, gospod Danglars: kajti če človek dolgo trpi, težko veruje v srečo. Toda ne pod vizam samo zaradi samoljubja, ampak potovati moram v Pariš.«
»Ah, res V V Pariš? To je prvič, da potujete tja, Dantes?«
»Da.«
»Ali greste po opravkih tja?*
»Ne po svojih, ampak da izvršim poslednjo voljo našega Ubogega kapitana Leclerea; saj veste, Danglars. poslednja \olja k sveta. Sicer pa bodite brez skrbi< vzamem si samo toliko **sa, kolikor ga potrebujem, da pridem tja in nazaj.*
»Da, da, razumem,« pravi Danglars glasno.
»Nato pa nadaljuje tiho:
»V Pariš, gotovo, da odda pismo, katero mu je dal veliki maršal. Za Boga, to pismo me dovaja na neko misel, na izborim »»seli Ah, Dantes, prijatelj moj, ti se ne stojiš pod številko 1 v zapisniku faraona4.«
Potem se obrne k Edmondu, ki se je že oddaljeval.
»Srečno pot !« mu zakliče.
»Hvala,« odvrne Edmond, se okrene in prijazno pozdravi.
Nato nadaljujeta zaljubljenca svojo pot veselo in mimo kakor dva izvoljenca, ki stopata v nebo.
IV. Komplot.
Danglars sledi Edmondu in Mereedi z očmi, dokler ne izgineta za oglom gradu Saint-Nicolas; ko se nato okrene, opazi, da je omahnil Fernand bled in trepetaje na svoj stol, dočim je jecljal Caderousse neko zdravico.
»Ah, da, moj ljubi gospod,* pravi Danglars, »zdi se mi, da je to ženitev, ki ne osreči celega sveta.«
»Mene spravi do obupa,« pravi Fernand.
»Vi torej ljubite Mercedo?«
»01)Qžujem jo!t*
»Že dolgo časa V«
»Ljubim sem jo vedno, odkar se poznava.«
»In vi ste tukaj in si rujete lase, mesto da iščete sredstvo, ki bi vam pomagalo? Ej vraga, nisem si mislil, da so ljudje vašega naroda navajeni nastopati na ta način.«
»Kaj hočete, da storim V« vpraša Fernand.
3Kaj vem jaz, ali je to moja stvar? Menim, da oboževalec gospodične Mercrrte nisem jaz, ampak vi. Iščite, pravi evangelij, in najdete.«
»Sem že našel.«
»Kaj V«
»Hotel sem iiMnrtiti moža, toda žena mi je rekla, če se pripeti njenemu ženinu kaka nesreča, da se usmrti.«
»Bab, kaj takega se reče, pa ne izvrši.*
»Vi ne poznate Mercede, gospod: kar je zapretila, to tudi izvrši.'
»Tepec!« zamrmra Danglars. »Kuj je na tem, če se ona usmrti, ali ne, samo če Dantes ne postane kapitani«
»In predno umrje Mercedes,« nadaljnje Fernand z izrazom ueoniahljive odločnosti, »umrjoni jaz.«
»To je ljubezen!« pravi Caderousse z vedno bolj pijanim glasom. »To je ljubezen, ali pa ne vem, kaj je ljubezen. <
»Glejte,« pravi Danglars. »zdite se mi vrl mladenič,' in rad bi vam pomagal iz smole — naj me vzame vrag - , toda...«
»Da,« pravi Caderousse, »premislimo !«
»Moj ljubi,« mu odvrne Danglars, »tebe je pijanega tri četrt, izpij steklenico do dna, in pijan boš popolnoma! P?j in ne mešaj se v najin pogovor! K temu, kar nočeva midva, je treba proste glave.«
»Jaz pijan,« pravi Caderousse, »in kaj še! Še štiri take steklenice izpijem, ki niso večje od steklenic kolinske vode... Oče Pamfil, vina sem!«                   »
In v dokaz svoje trditve vdari Caderousse s kozarcem ob mizo.
»Vi torej pravite, gospod V* vpraša Fernand, s pohlepnostjo pričakuje nadaljevanja prekinenega pogovora.
»Kaj sem rekel? Ne spominjam se več. Ta pijanec Caderousse je vzrok, da sem izgubil niti svojih mislij!«
»Pijanec, kolikor hočeš. Tem slabše za one, ki se boje vina; oni imajo hudobne misli in se boje, da jim jih izvabi vino iz srca.«
In Caderousse zapoje zadnji dve vrsti tedaj zelo priljubljene zdravice:
»Vsi hudobni pijojo vodo,
to nam kaže vesoljni potop.«    ,
»Vi pravite, da bi mi radi pomagali iz smole,« nadaljuje Fernand; »toda, ste pristavili...«
»Da; toda, sem pristavil... daje konec naše nesreče, zadostuje, da se Dantes ne oženi z vašo ljubico, in zdi se mi,, da je to mogoče preprečiti; ne da bi moral Dantes umreti.«
pri političnih nasprotnikih, Kristus pa o politiki ni ničesar učil, pač pa nasprotno; prednosti politikujočim popom tudi ni dal, ki se p* obnašajo, kakor bi imeli nebesa v zakupu.
Toda oglejmo si omenjeno izjavo, s katero ni ovrgel dopisnik niti ene trditve. Namesto odgovor, na prvi dopis, v katerem je bilo dokazano, kakšen sovražnik narodove izo-mike in kakšen zvit ter zahrbten politikujoči duhovnik je naš g. župnik, je napravil dopisnik nekak slavospev, v katerem ga slavi kot „za dušni in gmotni blagor prevnetega dušnega pastirja". Da je za dušni blagor vnet, to je sploh njegova dolžnost, ni pa poklican za to, da meša z dušnim blagrom, t. j. z verskimi rečmi čisto posvetne in politične. Pod gmotnim blagrom je mislil dopisnik najbrže znano brezmejno farško malho. G. žnpnik v šoli ni samo neumorno priden in vstrajen, kakor pravi dopisnik, reči se mora, da je prepri-den in prevstrajen, ker gre črez svoje predpise, ko nevednim in nedolžnim šolskim otrokom vsUjuje klerikalne časopise, posebno „Bo-goljuba*', Domoljuba" in „Prim. list", kar je nedopustno-, sploh pa gleda ta politikujoči nune napraviti iz njemu izročene mladine vrle janičarje za klerikalno stvar. (Čas bi bil v resnici tudi v naši klerikalui Avstriji, kjer ima klerikalizem mnogo preveč šole v svojih krempljih, da bi se pojavil kak Combes!)
Temeljito se je bavila izjava z drugim dopisom, v katerem je govor o sezidanju nove cerkve.
Dopis, o katerem pravi omenjena zaupnica, da je nesramno popisovanje in podlo natolcevanje, imel je namen pokazati na eni strani, kako nesamostojen je marsikak kmet duhovniku nasproti, ker pred njim vse drugače govori, kakor d.agod, na drugi pa, koliko denarja pograbi mrtva roka, koliko denarja se izda za nepotrebne stvari, med tem ko ga uedostsje za koristnejše namene. O sezidanju nove cerkve bi se sploh ničesar ne pisalo, ako bi sploh novo stavbo dopuščale gmotne razmere in bi bila v resnici taka potreba. Dopisnik, ki je baje ladjo cerkve zmeni na um, je pozabil pri vsej tankovestnosti povedati, da je cerkvi prizidana z ladjo enaka, če ne večja zakristija, kjer so postavljene tudi klopi. O lovu na testamente se z dopisnikom ne bom prerekal, hvaležen sem mu za navedeni slučaj, kateri mi je bil neznan. Vsakemu je znano, kako lahko je pregovoriti posredno ali neposredno umirajočega, da zapusti ogromne svote za maše in druge enake ustanove, ker si misli s tem zadobiti nebesa in sploh odpuščanje vseh grehov, med tem ko v resnici ves ta denar duši sploh ničesar ne koristi, ker Bog v svoji neskončni pravičnosti itak sodi vse nepristransko po zaslugi vsakega; za maše in drugo zapuščeni denar pa je le pri-boljšek duhovnikom. Da mnogo ljudij iz strahu pred peklom zapušča velike svote v navedene namene v prepričanju, da gre za njih izveli-čanje, za kar trpijo potem dediči, menda ni treba posebej omenjati.
Kar se. tiče uspehov, ki se kažejo po dopisnikovem potrdilu pri vsem duhovnikovem dejanju, katero potrdilo polaga v usta starešin, bodi še končno omenjeno, da je eden teh uspehov najbrže ta, da bsdi na Livek cel kup klerikalnih listov za poneumnevanje ljudstvo, drugi pa bi bil, da je večino starešin in ob-činarjev spravil v črni jarem klerikalizma, za kar je kot klerikalni agitator lahko ponosen. To bodi omenjeno na imenovano izjavo in s tem, ako je prizadetemu drago, končujem. X.
iZ BlflJ. — Naš nune ima zopet drugega organista. Vsak letni čas ima drugega; malo let je pri nas, pa je imel že od vseh vetrov organiste. On že dobro ve, kaj je v čast občini, kakor lansko leto ob času vojaških vaj. —. Ob vsaki priliki, če le pride v dotiko s kakim občinarjem, ga vpraša, s kom drži, potem ga podučuje, kako da treba voliti pri prihodnjih volitvah; seveda hoče reči s tem, da se mora voliti njegove podrepnike, ter da pojdejo naši možje volit take poslance, da bodo hlapčevali goriškim Italijanom, našim najhujšim narodnim sovražnikom. On pridiga, da v naši županji Batuje-Selo je mnogo brezver-skih časnikov in pravi: kaj bo V Jaz tudi pravim : kaj bo ? — ker malo je pravih duhovnikov, da bi živeli po veri ! V prvi vrsti gledajo za komando in za svoj globoki žep. Prepoveduje napredne časnike in bi rad, da bi vsi čitali klerikalne, ki znajo dobro nunce hvaliti in jih povišavati v tretje nebo. Pravi celo, da duhovnik mora biti povsodi, da Bog je povsodi. Kaj je že vse eno Bog ali duhovnik ? O, Bog je stanoval v revnih hišicah, oni pa stanujejo v palačah in sedijo za dobro obloženimi mizami. Oni so kakor kokoš, ki zjutraj znese jajce, pa je potem celi dan prosta, da je in pije.
Če ne bo še miru, se zopet vidimo. Občinar.
Domače in razne nouice.
Odbor pr. žen. podružnice družbe si. Cirila in
Metoda priredi v krasni dvorani ^Trgovskega doma" 9. aprila t. 1. dramatično zabavo družbi sv. C. in M. na korist.
Z ozirom na vzvišeni namen nadejamo se prav obile udeležbe.
Za skupni blagor s skupnimi silami 1 Odbor.
Uvrstltei davčnih zavezancev v davčne razrede za
ObČO pridObarhO, — Finančni minister je določil v smislu § 12. odstavek 7. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220. dan 1. juirija 1905. kot čas, do katerega se je smeti pri uvrstitvi davčnih zavezancev v davčne razrede za občo pridobarino v svrho sestave dražbenih kontingentov za 5. priredbeuo dobo 1906. '1907. ozirati na prirastke in odpadke davku podvrženih podjetji] in opravil.
One davčne zavezance, ki žele enotno obdačenje podružidh zavodov skupno z glavnim podjetjem, se opozarja na določbo  § 37.
odstavek 4. navedenega zakona, po katerem je take prošnje podati vsaj šest mesecev pred pričetkom dotične priredbene dobe pri finančni deželni oblasti.
Kadar se nahajajo zavodi, ki jih je enotno obdačiti, v raznih deželah, je vsaka do-tičnih deželnih oblasti upravičena, da sprejema prošnje. — C. kr. finančno ravnateljstvo.
Tfidl V Koper tej — Ministerski predsednik baron Gautsch je povedal laškim poslancem, da se reši vprašanje o laškem vseučilišču le rednim parlamentarnim potom ter da je Trst kot sedež laškega vseučilišča izključen. Zakonski načrt, kakor ga je predložil že Korber, navaja za sedež laškega vseučilišča Rovereto. V zadnjem času pa se imenuje po laških in nemških listih večkrat tudi, Koper. Lahi seveda ostajajo na svojem stališču, da mora biti vseučilišče edinolo v Trstu, ali kakor se da posneti po njihovi pisavi, bi se končno ne protivili Kopru. Saj je pa Koper tako blizu Trsta, da je vseučilišče potem tako rekoč v Trstu! — Slovenci smo vsi odločno proti temu, da bi se postavilo laško vseučilišče na sploh kam v primorsko dežele -prostor mu je le na laških tleh na izključno laškem ozemlju, to pa je samo v južni Tirolski, in nikjeri drugodi.
O tfuftOVSkHl plačah je zastokal „Prismoje-nec" po svojem očetu „Slovencu" tako milo, kakor da trpijo gospodje nunci žejo in lakoto ter so suhi kakor kobilice. Pa se morajo smejati „bravci", ko jih farba „Prismojenee", kako da so potrebni nunci zvišanja plač. Če bi se plače samo uredile, da bi dobivali redne dohodke, no, proti temu bi ne bilo kaj reči; ali seveda bi morale v takem slučaju odpasti vse razne pristojbine, katere uživajo poleg plače. Tega pa ne bo, marveč tu gre za veliko povišanje duhovskih plač in nič drugega. Kdo pa bo plačeval vse to V I kdo drugi, če ne davkoplačevalec. — S tem, da se ,,Prismojenec" tako peha za duhovniške plače, dokazuje z nova, da mu ni nič mar za kmeta, ampak le za gospoda v farovžu. „Prismojenec" je fa-rovški list, in če ukaže: Kmet, odpri mošnji-ček pa sezi globoko vanj l — se mora to zgoditi, niti zagodrojati ne sme ubogi kmetic. — Vsak, kdor ima srce za davkoplačevalca, kdor zna presoditi, kaj je prav in kaj ni prav, mora reči, da je naravnost škandal, zviševati duhovskemu stanu plače, ko drugi stanovi ali komaj izhajajo ali celo glad trpijo l — Proč s takimi poslanci, ki nimajo drugega dela nego poviševati plače duhovnikom, in ki kmeta poznajo le takrat, kadar je treba voliti!
„Prismojenec" pa bi storil boljše delo, če bi ne pisal o plačah duhovnikov, katerim se že tako dobro godi, kakor nijednemu drugemu po vaseh; naj bi poročal rajši svojim „brav-cem" o tolovajstvu v Knežaku, o furlanskem Fridoliim v Gradišču itd. To je pod-učno berilo — ne pa plače gospodov nuncev!
Državna "podpora za olajšavo bede. — Državni
zbor je dovolil za olajšavo bede 15 milijonov
državne podpore. Od te svote se je nakazalo namestništvj.i v Trstu 400.000 K.
Razstava oblek In čevljarskih Izdelkov u tečajev, katere je preskrbelo društvo za pospeševanje obrti, se otvori v nedeljo. Odprta ostane razstava do prihodnje nedelje 26. t. m., in sicer vsaki dan od 10. dop. do 5. pop.
Tr§ SV. Hliarlja v četrtek je bil prinesel dosti življenja in vrvenja v mestne ulice in trge/zlasti dopoludne. Ta trg je trajal včasih, kakor nekateri drugi, 8 dnij; ali sedaj se opravi vse v enem poldnevu.
Jtallanita" Borioe. — Mladenči, ki so bili letos iz mesta potrjeni k vojakom ter se smatrajo za Lahe, imaje priimke: Rozman, Kumar, Mozetič, Bobič, Makuc, Košar, Tomšič, Kolenc, Jug, Šušmelj, Medvešček, Batič, Pod-beršič, Gerlevič, Petrevčič, Mušič, Bizjak, Mavrenčič. Ti priimki najbolje dokazujejo, kako je v resnici z „italianita" mesta Gorice !   I
Zaplenjene ribe, — Tržni komisar je zaplenil na tukajšnjem ribjem trgu v sredo 120 kilogramov rib. 5 prodajalcev rib je radi tega ovadenih pristojni oblasti.
Vojašnica za kavalerijo.  —   Občinski svet
goriški je imenoval komisijo, katera ima nalogo poskrbeti za kavalerijo potreben prostor, da se postavi na njem vojašnica. Ponudenih je več zemljišč.
Žaloval je za svojo živo ženo, da bi se poročil z drugo? ~- škandal med tukajšnjimi Lahi,  —  v
tukajšnjih laških listih je priobčil neki Giov, Batta Pasiani zanimivo „Poslano", iz katerega je razvidno, da se je ženil Pietro Massari, zastopnik tvrdke Reininghaus v Gradcu, z njegovo hčerjo, čeprav žena Massarijeva še živi. Da živi, je dokazano uradno. Pasiani pravi, da je Massari pred 14 meseci žaloval za svojo ženo, kakor da je umrla, seveda le s tem namenom, da se more poročiti z njegovo hčerjo. Od Žene je Massari sodnftsko ločen. Pasiani in Massari sta se radi tega klofutala javno v gledališčni kavarni. Massari pa priobčuje na to „Poslano", v katerem trdi, da se mu je bila sporočila z Dunaja smrt žene na tak način, da je moral verjeti, da je mrtva. Njega da torej ne zadene nikaka krivda.
Vojaške vaje v bližini mesta se bodo vršile drugi teden na dan, ki se šo določi za to. Med vajami bodo tudi streljali iz topov na gradu. To se naznanja že naprej, da se ne bode prebivalstvo po nepotrebnem plašilo.
V LOČfllkll nočejo pripoznati domovinske pravice celi vrsti Slovencev, dasi jim ta pri-tiče. Bojijo se namreč, kakor kričijo po listih, da bi se Ločnik raznarodil ter postal prevpč slovenski! — Ali domovinsko pravico bodo morali končno prizadetim Slovencem le pripoznati, čeprav se sedaj branijo na vse kripije!
Klesarji in kamnolome! v Nabrežlnl, lastniki Wll-
dijevih kamnolomov, — Veleinclustrijalee Wildi je prepustil zasnovani produktivni zadrugi Mesarjev in kamnolomcev svoje, podjetje v Na-brežini „Cava romana" ter kamnolom v Re-(Dalje v prilogi.)
»Samo smrt ju more ločiti,« pravi Fernand.                     j
»Ti blebetaš kakor sraka, prijatelj moj,« pravi Caderousse, »in Danglars, ki je zvit in prekanjen, ti dokaže, da nimaš' prav. Dokazi, Danglars, kar sem rekel; povej mu, da Dantesu ni treba umreti; sicer bi bilo pa zelo žalostno, če bi umrl, kajti Dantes je dober dečko; jaz ga ljubim, Dantesa. Na tvoje zdravje, Dantes!«
Fernand nestrpno vstane.
»Pustite ga govoriti,« pravi Danglars, pridržuje mladega j moža, »sicer ima kljub svoji pijanosti deloma prav; odsotnost je prav toliko kakor smrt, in pomislite: če bi bili med Ed-mondom in Mercedo zidovi ječe, bi ju ločili ti prav tako kakor kamen na njunem grobu.«
»Da, toda glede ječe je stvar ta,« pravi Caderousse, ki se je oprijemal pogovora še s poslednjimi ostanki svojega razuma, »če pride človek iz ječe in se imenuje Edmond Dantes, da se maščuje.«
»Kaj zato?« zamrmra Fernand.
»Sicer pa,« nadaljuje Caderousse, »zakaj naj bi prišel Dantes v ječo? Saj ni niti kradel, niti ubijal.«
»Molči I« pravi Danglars.
»Ne, jaz nočem molčati,« pravi Caderousse. Vedeti hočem, zakaj naj bi prišel Dantes v ječo. Jaz imam Dantesa rad. Na tvoje zdravje, Dantes!*
In zopet izpije kozarec vina.
Danglars opazuje v steklenih krojačevih očeh napredovanje pijanosti ter reče na to, obrnivši se k Fernandu:
»Ali torej razumete, da taka smrt ni potrebna?«
»Ne, gotovo ne, če bi imeli, kakor pravite vi, sredstvo, da bi spravili Dantesa v ječo. Toda to sredstvo, ali veste za isto ?«
»Po dobrem iskanju«, pravi Danglars, »bi je bilo možno najti. »Toda,« nadaljuje, »kakšen vrag me moti, da se pečam s to zadevo; saj me vse skupaj nič ne briga.«
»Ne vem, ali vas kaj briga ali ne,« pravi Fernand in zgrabi njegovo roko, toda kar vem, je to, da imate vzrok, osebno sovražiti Dantesa. Kdor sovraži osebno, se ne moti v čutih drugih.«
»Jaz? Vzrok sovražiti Dantesa ? Nobenega, pri moji duši! Videl sem vas tako nesrečnega in vaša nesreča me je ganila, to je vse. Če pa menite, da delam za svojo korist, z Bogom, prijatelj, in glejte, da vredite zadevo sami!«
In Danglars napravi, kakor da hoče oditi.
»Ne, ne,« pravi Fernand in ga vleče nazaj, »ostanite! Meni je končno pač malo na tem, če vi Dantesa sovražite ali ljubite; jaz ga sovražim, to priznavam glasno. Povejte mi sredstvo, in jaz je vporabim, seveda, če to ni smrt; kajti če umre Dantes, se hoče Mercedes usmrtiti. ^
Caderousse dvigne glavo, ki mu je omahnila na mizo, ter reče, zroč Fernanda in Danglarsa s težkimi, steklenimi  očmi:
»Dantesa umoriti! Kdo govori o tem, da bi umoril Dantesa ? Jaz ne pripustim, da bi ga umoril: on je moj prijatelj. Danes zjutraj mi je ponudil, da^ bi delil z menoj svoj denar, kakor sem jaz delil svojega z njim. Jaz Dantesa ne pnstim umoriti.«
»In kdo govori o tem, da ga umori, tepec U odvrne Danglars. »Gre ga priprosto šalo. Pg na njegovo zdravje,« pristavi ter napolni Caderousseov kozarec, »in bodimo mirni!«
»Da, da, na Dantesovo zdravje 1« pravi Caderousse in izprazni svoj kozarec, »na njegovo zdravje!... na njegovo zdravje L. zdravje!«
»Toda sredstvo... sredstvo?   pravi Fernand.
»Vi torej niste našli še nobenega?«
»Ne, to ste prevzeli vi.«
»Kes je,« pravi Danglars,' »Francozje so iznajdljivejši kakor Španci.«
»Torej najdite sredstvo!« pravi Fernand nestrpno.
»Natakar,« pravi Danglars, »pero, črnilo in papir k
»Pero, črnilo in papir!« zamrmra Fernand.
»Da, pero, črnilo in papir,, to so moja orodja; in brez svojih orodij ne morem storiti ničesar.'
»Pero, črnilo in papir !* zakliče Fernand.
Natakar prinese papir, črnilo in pero ter jih položi na mizo v uti.
»Ej, če pomisli človek,« pravi Caderousse, položivši svoje roke na papir, da je s tem mogoče usmrtiti človeka bolj gotovo, kakor če bi ga pričakal v najbolj gostem grmovju! Vedno sem imel večji strah pred peresom, črnilom in papirjem, kakor pa pred meči ali pištolami.«
»Ptiček še vedno ni tako pijan, kakor' je videti,« pravi Danglars. »Nalijte mu vendar pijače, Fernand!«
Fernand napolni vnovič Caderousseov kozarec, hi ta dvigne svojo roko s papirja ter seže po kozarcu. Katalonec ga opazuje, dokler Caderousse, skoro premagan po tem novem napadu, ne postavi,  ali boljše spusti svojega kozarca na mizo.
»Torej?« pravi Katalonec, vidč, da je po tem kozarcu pričel izginjati zadnji ostanek Caderousseovega razuma.
»Torej, rekel sem,« odvrne Danglars, »če bi na primer naznanil kdo Dantesa po njegovem potovanju, na katerem je stopil na suho v Neapolju in na Elbi, kraljevemu prokuratorju z>\ agenta Bonapartistov...«
»Jaz ga naznanim, jazi« pravi mladi mož živahno.
»Da, toda tedaj morate podpisati svojo izjavo, kajti z onim, katerega obtožite, vas pripeljejo skupaj. Jaz vam pre-skrbim doka>'.Tf %& vašo tožbo, to vem predobro, toda Dantes ne ostane v^;w v ječi. Nekega dne jo zapusti, in onega dne, ko jo zapusti, gorje onemu, ki ga je spravil notri! <
»O, jaz si želim samo jednega,« pravi Fernand, »namreč, da si poišče mene in prične z menoj prepiri«
»Da, toda Mercedes, Mercedes, ki vas bode sovražila, če skrivite njenemu ljubljenemu Edmondu le las na glavi!«
»To je res,« pravi Fernand.
»Ne, ne,« odvrne Danglars, »če se odloči človek za kaj takega, tedaj more,  vidite,  vzeti pero,  kakor zdajle  jaz, je
Priloga Joče" it. 22. i dne 18. marca 19B5.
pentabru. Prepustil je zadrugi to podjetje za 300.000 K; samostane udeležen s 25.000 K. Ostali znesek se razdeli na G letnih obrokov po 45.000 K. Deleži bodo po 100 K. Delavci bodo puščali od svojega zaslužka v blagajni po 2 K vsakih 14 dnij, torej vsaki 48 K na leto, da poplača delež 100 K. Dela bo, kakor se sodi, za 1000 delavcev; tako bi bili kriti obroki, Id se imajo plačati Wililiju, .s 4&QfiQ,-K na leto.
P r o t i g 1 a s pa pravi: Gospodarji trdijo, da je bil ravno g. Wildi isti, ki je pred določitvijo tarife najslabše plačeval delavce. Z oddajo kamenolomov da je\Vildi napravil kupčijo v svojem lastnem interesu. Kamenoloma na Nabrežini in na Repnemtabru sta lastnina občin, in je torej Wildi odstopil delavcem za 300.000 kron zakup kamenolomov, za katera je plačeval najemnino 2000 kron. Oni delavci, ki imajo kaj svojega, se niso hoteli udeležiti na tej kupčiji in so jo vsprejeli le oni, ki nič ne posedujejo. Mnogi delavci, ki so delali v »rimskem kamenolomu", so se povrnili na delo k starim gospodarjem. Dalje "trdijo gospodarji, da je AVildi vse mogoče poskušal skozi dve leti. da bi bili gospodarji kupili oni zakup rimskega kamenoloma za —- 140.000 kron. Kes je sicer, da je sedaj oddal tudi zakup kamenoloma v Repneintabru, Ker pa zakup tega poslednjega ni vreden več nego 10.000 kron, izhaja iz tega, da AVildi dobi od delavcev 150.000 kron več nego je zahteval od drugih lastnikov kamenolomov!
Posledica infllienC8. 33 letni Al. Jerkič v Dobravljah je bil pretekli mesec Obolel močno na intluenci. Ko jo največ trpel, je izvedel, da mu je oče padel z voza po nesreči ter se poškodoval. To je tako vplivalo na sina, da se je začel nekam čudno obnašati, in bali so se, da se zmeša. Influenca ga je končno zapustila, ali revež je ostal zmešan ; končno so ga morali pripeljati v Gorico k usmiljenim bratom. To je že drugi slučaj, da je nastopila kot posledica iufluence blaznost.
V laški Videm je bil pobegnil vojak 97. pešp. v Trstu Ig. Moimas iz Tržiča. Na pustni torek je imel dopust ter se je veselil doma. Drugo jutro mu ni dišalo iti v Trst, marveč se je preoblekel ter šel čez mejo v Videm. Denarja je imel precej, zato je živel nekaj časa dobro, ali ko je zmanjkalo, se mu je /delo, da ni drugače nego da se treba vrniti, in vrnil se je žalosten ter šel v spremstvu svojega očeta še bolj žalosten v Trst v vojašnico.
Umrl je v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov J. Štrukelj, o katerem smo poročali, da je bil v nekem pretepu zaboden v hrbet ter so bila ranjena tudi pljuča. ^taje se je oglasil za bolnišnico šele potem, ko je že močno trpel: bilo je prepozno.
Uboga mati! - Neka neznana slabo opravljena ženska je bila prišla te dni z detetom par mesecev starim do ljudske šole v ulici Sv. Ivana. Šla je v vežo ter postavila dete za vrata v kot, potem je hotela zbežati. Ali tu
jo je zapazila hišnica ter zaupila nad njo, kaj da dela. Ženska se je prestrašila, in na vprašanje, kdo je oče otroka, je odgovorila, da ne more tega povedati, da je prestrašilo. Poteči je vela otroka ter odšla naglo.
Novačenja V Gorici. — V sredo je pričelo novačenje za okolico. Prišlo je 1(50 mladeni-čev; od teh so jih potrdili k liniji 58, v na-AomeAm-^eamm- 44-?-p«kupaj towj%»72. Po občinah": iz Št. Petra 14, iz Grgarja 14, iz Iteuč 30, iz Gpatjegasela 14 (med njimi 1 enoletni prostovoljec.)
V  četrtek je prišlo nabornikov 183. Potrdili so jih k liniji 49, v nadom. rezervo 9; skupaj 58. Po občinah: iz Solkana 21, (en enoletni prostovoljec), iz Podgore 27, iz Št. Ferjana 10.
V   petek je prišlo nabornikov 163., Potrdili so jih k liniji 38, v nadom. rezervo 7 ; skupaj 45. Po občinah: iz Ločnika 12, iz Vrtojbe (i, iz Oseka 4, iz Šempasa 7, iz Oze-ljana 5, iz Trnovske občine 13,
Ot»0rttev IlOVe Železnice. — Uprava državnih železnic namerava 1. sept. 1905. otvoriti promet na progi Sclnvarzbach-Gastein, na progi KIaus-Wirulisch-Garstein-Selzthal 1. oktobra 1905., na črti Cel o vec-Iložna d o-liua-Jes e niče - Tr st 1. novembra 1905. Proga (predor) Jesenice-Rožna dolina bo otvorjena začetkom junija 190(5., kakor tudi postranska proga Reljak-Rožna dolina.
Prihodnji izpiti za učne usposobljenje za ljudske
in meščanske ŠOle se prično pred izpraševalno ^komisijo v Kopru dne 8. maja ob osmih zjutraj. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 22. aprila.
Nov škandal iz poljedelskega minlsierstva.  -
Poljedelsko min. je dovolilo »Zadružni zvezi", to je zvezi tarovških »gospodarskih" društev na Kranjskem podporo 10.000 K v svrho pokritja upravnih in revizijskih troškov za leto 1904. To je nov Škandal! Tako se podpira sleparsko klerikalno gospodarstvo z žulji ubogega davkoplačevalca!
Petdeset kron je izgubil Kdvar ¦.! V r č. o n iz Dobravelj, p. Cesta, dne H!, t. m. (na semenj sv, Uilarija) na Živinskem trgu v Gorici. Kdor je našel, naj se oglasi na tukajšnji /policiji ali naj sporoči goriimenovauemu naravnost.
Krojaški pomočnik Anton Uglešič pri Poveraju
je vzbujal v mestu splošno občudovanje, ker je izredno velik človek; tako velikega moža ni v Gorici. Tega Uglešiča je sedaj prijela policija, ker je kradel svojemu gospodarju razne reči iz prodajalniee in delavnice. Ko so preiskali njegovo stanovanje na Travniku, so našli tam raznega ukradenega blaga: obleke, kravat itd. v vrednosti kakih 400 K. Uglešič je bil tudi prodal dvema družinami nekaj blaga, katero so tudi nesli na policijo; to se je zgodilo pri družini Ušaj v ulici ISosco in Collazio v ulici Korenski. Prodajalki Guanin v ulici Korenski je bil ukradel 2 zidani ruti, kateri so tudi zaplenili. Na sled mu je prišel redar Kumar, ki je izvedel na Kornu od dveh žensk,
da je dal Uglešič salonsko obleko trgovcu z vinom Perisuttiju. Redar je šel k Poveraju ter ga vprašal, če mu ne zmanjkuje blaga; ta je povedal, da opaža že nekaj časa, da manjkajo nekatere reči. Uglešič je tajil, udal se je le za salonsko obleko; rekel je, da jo je vzel nekoč, ko je bil pijan. Uglešič je rodom Dal-matinec, 36 let star, ter je bil že iz Trsta izgnan. Sedaj čaka v zaporu razprave." ""'*" "
Izpred SOdniJe, — 62 letni A. Bertolin je zapleten v znane tatvine Manfredinijeve. Ko so gradili poslopje za trgovsko in obrtno zbornico v Gorici, si je bil Manfredini prisvojil dog za K 119-28. Bertolin jih je spravil k mizarju Batiču, kateremu jih je Manfredini prodal. Bertolin pravi, da je nedolžen, daje bil podložen Manfredimju, in kakor mu je ta ukazal, tako je moral storiti. Gniiinič-vedel, kaj je z dogami, storil je le po ukazu. Za to ni dobil nič, le Batič mu je dal kozarec vina. Bertolin je bil oproščen obtožbe.
2(51etui Franc Vavpotič je delal pri železnici v Grahovem. P, i neki priliki je odprl zaprti kovčeg svojega tovariša Fr. Stavca ter mu vzel iz njega 40 K v denarju in prstan, vreden 7 K. Vavpotič je obstal tatvino, in ker ima na vesti že druge, je bil kaznovan na 7 mesecev težke ječe s postom na mesec in v povrnitev škode.
V kavarni „Auroraa na Kornu je bilo prišlo do prepira med gosti in gospodarjem, ker se niso hoteli odstraniti iz kavarne, ko je hotel zapreti. V preiskavi je trdil natakar Louvier, da je neki ,Tos, Kamenšček udaril gospodarja ter ga vrgel na tla, pozneje pa je odtegnil to svojo trditev. Prisodili so mu mesec dnij ječe.
,,CorrierOVe" neslanosti. — Tako neslanega lista, kakor je goriški „Corriere", ni med laškimi listi. Listič životari in nima nikake veljave. Da bi vendar kaj veljal vsaj od časa do časa, malo pohujska proti Slovencem - ali tudi za to se nikdo ne zmeni. Ko je videla „Corrierovnl Židinja slovenski trak na krsti Sokola Terglava ter deputacijo ljubljanskega Sokola, jo je hotel, hudič vzeti, babše se je zlagalo, da so napravili Slovenci v Gorici demonstracijo s pogrebom! Mi častimo svoje mrtve po svoje, in jih bomo, pa če skoči „Corrieiovka" iz kože! Ker je bil slovenski trak na vozu pri pogrebu sedmošolca Co-tiča, ter so dijaki peli slovensko, je bi o začelo zopet goreti v zvotlani strehi »Corrierovi", Zopet govora o demonstraciji! V Gorici kaj takega! Strašno! Oglasil se je še neki drugi modrijan v ..Corrieru" ter izrekel sodbo, d/, bi se bili morali Lahi odstraniti od pogreba, ko so zagledali „ruske" znake na mrtvaškem vozu! — Lista „Corriera1'ne smatra nikdo resnim, zato pa bi bilo odveč, polemizirati s takimi ljudmi! Prenizko bi bilo! Nam popolnoma zadostuje, da pametni Lahi se ne strinjajo s tako pisavo. Če pa kakemu ire»>n-tovčku ni prav, pa naj se postavi na Havo sredi Travnika, morda mu odleže. Kam popolnoma zadostuje, da so šli  Lahi za pogrebom
Cotičevim, zgražal se ni nikdo, ker se ni imel nad čim! Mi se ne spodtikamo nad laškimi pogrebi, pametni Lahi ne nad našimi. In tako je prav!
Pevsko in glasbeno društvo opozarja svoje pevce in pevke na skupno vajo, ki bo drevi v društvenih prostorih. Prosi se, da pride vsakdo točno ob 8. uri.
»Glasbena Matica" iz LJubljane priredi 25.
in 26. t, m. v Trata koncert. Iz Ljubljane bo vozil tem povodom v Trst poseben vlak.
Nesreča na nesrečo. — Neki 19 letni
Leopold Gabršček, doma pri Sv. Luciji, je delal pri železnici. Padel je bil tako nesrečno, da si je poškodoval obe nogi. Radi tega je ležal 18 dnij v bolnišnici v Tolminu. Ko se je vrnil na delo, ga je' zadela nova! nesreča; padel mu je težek kamen na desno nogonfer-" mu jo tako poškodoval, da je moral v Gorico v bolnišnico.
Prfid sodniki je stal Franc Peternel z Grahovega, obtožen goljufije. Našel je bil 160 K, katere je izgubil Jos. Krivec, pa jih' ni vrnil. Prisodili so mu 5 mesecev ječe.
Miha Turel iz Mirna se je zoperstavljal občinskemu redarju in orožnikom, ko se je hotelo razpoditi nekatere razgrajače. Dobil je 7 mesecev ječe.
V Ušniku so rekli hiši krčmarja Rušlča „hudičeva hiša". Nekoč so šli tam mimo M, Kenda, Mrakič in A. Šolar. Eden izmed njih vpraša, če je ta tista hiša, kateri se pravi hudičeva. To je tako razjezilo ltušičevega sina, da je vse tri s polenom pretepel. Obsojen je bil na -7 mesecev v ječo.
Deček ponesrečil. — 12 letni deček Al. Černigoj je prišel v Vidmarjevi žagi v Lokaven preblizu stroja, ki gaje zavrtel ter močno poškodoval po telesu ; zlomljeno ima tudi levo roko in nogo. Prenesli so ga v goriško bolnišnico. Odprti lekarni, ¦ Jutri popolndne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni.
Lepe in cene preproge In zaveso.    Tovarna
preprog G r e n d i na D11 n a j u I, razpošilja zastonj in tninko svoj * najnovejši V naravnih barvah izdelan krasen katalog.
Protin reumatične bolezni   ¦
?
jedino le z
Zoltanovim mazilom
*>*- Steklenica 2 kroni. -*n
Se dobiva v vseh lekarnah.
Poštna razpošiljatev: lekarna Zoltan, Budimpešta.
omočiti in pisati z levico sledečo majhno  obtožbo,  da  se  ne spozna pisava.
In Danglars vzame pero, kakor je rekel, v svojo levico, in piše tako, da nima ta pisava z njegovo običajno popolnoma nikake sličnosti; popisani papir da Fernandu in ta prečita' polglasno sledeče vrste:
»Prijatelj prestola in vere obvešča gospoda kraljevega prokuratorja, da je dobil Edmond Dantes, krmar .Faraona', ki se je vrnil danes zjutraj iz Smirue ter obiskal med potom Neapolj in Porto-Ferrajo, od Murata pismo za uzurpatorja in od uzurpatorja pismo za bonapartistični komite v Parisu.
»Dokaz njegovega zločina se dobi, ko bode zaprt, kajti to nismo se najde pri njem, pri njegovem očetu ali pa v njegovi-kabini na ,Faraonu'.«
»Tako, na dobro srečo,* nadaljuje Danglars; »tako bi bilt vaša csveta pametna, kajti na ta način ne more pasti slutnja na vas, in stvar pojde čisto sama od sebe! Ne preostaja nič drugega, nego zviti pismo skupaj, kakor storim to "tojle jaz, in napisati nanj: »Gospodu kraljevemu prokura-torju.- Xo bi bilo vse.«
In z veseljem napravi Danglars naslov.
>Dn, s tem bi bilo storjeno,« vsklikne Caderousse, ki je
s poslednjim naporom svojega razuma sledil   čitanju pisma ter
"^inktivno slutil, kakšno nesrečo more pro »r zročiti tako pismo
*('a) s tem bi bilo storjeno vse. toda to bi bila podlost!«
In s svojo roko seže po pismu.
»Vse, kar govorim in delam,« pravi Danglars hi ga sune
^aZ!li;   je tudi samo šala, in  j.../, sem prvi, ki bi bil žalosten,
ce bi se kaj pripetilo Dantesu, temu dobremu Dantesu! Poglej
vendar...«*
bi Danglars vzame pismo, je zmečka in vrže v kot ute.
»Da, tako je  prav,« pravi Caderousse.    Dantes je  moj
Prijatelj, in jaz ne pripustim, da bi se mu storilo kaj zalega."
*Ej, vraga, kdo pa je vendar mislil na to, storiti mu kaj
zalega! Niti jaz, niti Fernand,« pravi Danglars in vstane, opa-
zuje" mladega moža, ki je ostal na stolu in čuval s hudobnim pogledom papir, vržen v kot.
»Torej,« odvrne Caderousse, daj prinesti še vina: jaz hočem piti na zdravje Kdmonda in lepe Mercedel*
»Ti si pil že itak preveč, pijanec,« pravi Danglars, »in če hočeš nadaljevati tako, bodeš moral spati tukaj, ker se že zdaj ne moreš več držati na nogah!«
»JazV« pravi (Merousse, vstajaje z abotnostjo pijanca. Jaz da se več ne morem držati na nogah V Stavim, da pridem • najvišji zvonik, ne da bi se opotekel!«
»Naj bode torej,« pravi Danglars, jaz stavo sprejmem, toda za jutri. Danes je čas, da greva domov; daj mi torej svojo roko, in pojdiva!
»Pojdiva, pravi Caderousse; »toda k temu mi ni treba tvoje roke. Ali greš z nama, Fernand'? Ali greš z nama v Marseille?«
»Ne,« pravi Fernand, »jaz se vrnem h Kataloncem.*
»Ti nimaš prav, pojdi z nama v Marseille, pojdi!«
»V Marseilleu nimam ničesar opraviti in ne maram iti tja.«
»Kako praviš? Ti nočeš, človečeV Tudi prav, vsakemu svojo prostost; pojdi, Danglars, in pustiva gospoda Fernanda. naj gre h Kataloncem, ker se mu že poljubi tako.«
Danglars izrabi ta trenotek Caderousseove popustljivosti, da ga spravi na pot v Marseille. Samo da ne gre po prejšnjem potu, ampak proti vratom svetega Viktorja. Vise" na njegovi roki in opotekajo se, mu sledi Caderousse.
Ko napravita kakih dvajset korakov, se Danglars obrne in vidi Fernanda, kako plane po zmečkanem papirju in ga vtakne v žep, na kar zapusti uto in krene proti Pillonski strani.«
*Ej. vidiš vendar,« pravi Caderousse, »nalagal je naju; rekei je, da se vrne h Kataloncem, pa gre proti mestu! Hola, Fernand! Ti se motiš, dečko!?
¦Ti si, ki vidiš slabo,« pravi Danglars. »On gre čisto prav po cesti proti stari bolnišnici.« .
»ResV« pravi Caderousse. »Vraga, prisegel bi bil, da gre na desno. Res, vino je izdajica.«
»Naprej, naprej!« pravi Danglars in pristavi tiho: »Menim, da se je stvar pričela razvijati in ji moram samo še pustiti prosto pot.«
Zaroka.
Drugi dan je bilo krasno vreme. Solnee je izšlo jasno in svltlo, in njegovi prvi škrlatasti žarki so oblili penaste valove z rubinasto barvo.
V prvem nastropju hiše z uto, katero smo že spoznali,, je bila pripravljena pojedina. V veliki dvorani, ki jo je razsvetljevalo pet ali šest oken, nad katerimi so se bliščala imena velikih mest Francije, je bila pogrnjena miza.
Dasi je bila pojedina naročena šele za opoludne, je vendar že od jednajstih dopoludne polnila galerijo množica zvedavih šetalcev. Bili so to mornarji »Faraona* in nekaj vojakov, Dantesovih prijateljev. Vsi so bili oblečeni praznično, da bi počastili zaročenca. Med temi že zbranimi gosti seje govorilo, da počastita zaročno pojedino svojega krmarja s °vojo prisotnostjo tudi lastnika ,Faraona'. Toda to je bila po njihovem mnenju za Dantesa tako velika čast, da ni mogel temu nihče prav verjeti. Vendar je potrdil to vest Danglars, ki je prišel s Caderousseom. Govoril je zjutraj z gospodom Morrelom, in ta mu je povedal, da se udeleži gostije pri očetu Pamfilu.
Res se pojavi nekaj minut pozneje v dvorani gospod Morrel, in pomorščaki ,Faraona' ga pozdravijo s soglasnim kura. Prisotnost gospodarja pri tem slavlju je bila za nje potrdilo govorice, razširjene že tudi med njimi, da postane Dantes kapitan; in ker je bil ta na ladij! zelo priljubljen, so se zahvalili vrli ljudje gospodarju na ta način, da je soglašala to pot njegova volitev z njihovimi željami. Komaj je vstopil gospod Morrel, že odpošljejo soglasno. Danglarsa  in  Caderoussea  na-
Tp rt toi in Japiei.
Poraz na višje povelje?
Pariški dopisnik „Standarda" poroča: Iz dobrega vira doznajem, da je Kuropatkiii 8. t. m. brzojavno naznanil svoj namen, da se hoče umakniti v Tjelin. Vojni svet v Carskem sehi mu je pa zapovedal, naj se spusti v bitko*
Ruski vojni svet o porazu.
Vojni svet,' ki se je vršil pod carjevim predsedstvom v Carskem selu, je dognal, da je glavni vzrok premalo poznanje sovražnika. Nadaljo se je konstatiralo, da Kuropatkin ni naredil nikakih odredb, da se živež, puške in strelivo prepelje v Harbin.
Rusi sevamo od Tlelinp>
•Dopisnik lista „Novoje Vremja" poroča: Ker so ruske čete zapustile Tieling ter se podale v pozicija severno od Tielinga, je tukaj pričakovati hude bitke.
0 bitki pri Men«,
V visokih vojaških krogih se občuduje, kako lepo in v redu so se umaknili Rusi iz Mukdena, Bitka je bila strašna ter je trajala 10 dny. Po moderni vojaški znanosti se smatra za nemogoče, da bi mogla kaka bitka trajati po več dnij. Sodilo se je, da nijedna armada na svetu bi ne mogla zdržati več nego od jutra do večera v bitki, ko grme venomer topovi ter se neprestano strelja iz pušek. Ali v bitki pri Mukdenu je trajalo to 10 dnij sredi hude zime. Glad, pomanjkanje in neznanski štrapaci so spremenili ljudi v živali, ki, porabijo vse svoje moči, kadar zadenejo (kuga ob drugo. Kri je tekla v potokih dobesedno vzeto, udje teles so letali po zraku, zlasti strašen je bil boj z bajoneti. Ko se je nagnila vojna sreča na japonsko stran, je bilo pričakovati, da se spustijo v Rusi v brezupen beg ter se zgubijo v malih četah narazen, katere potolčejo Japonci ali pa poginejo na mrzlih mandžurskih poljanah. Toda to se ni zgodilo. V polkih Rusov, ki so toliko trpeli, je bilo še zadosti moralne moči in discipline, da so se začeli umikati po teh strašnih dneh v precejšnjem redu. Ko je bil tepen Napoleon dne 18. juri. 1815. pri Belle-Alliance po O urnem borenju z Wellingtonom in Bliieherjein ter se jih je pričelo zasledovati, se je razpršila vojne vajena francoska armada ter se poizgubila. Avstrijci so se pri Kralj evemgradcu dobro držali, ali ko se je začela sreča nagibati na prusko stran, so se spustili v beg, kamorkoli je kdo mogel bežati. Tako se je godilo Pru-som pri Jeni, Francozom pri Sedanu. Skoro nadčloveška naloga je vzdržati red in disciplino, ako sovražnik prodira ter strelja na poraženo armado. Ilirska armada pa je prestala to najtežjo preskušajo, ki se more naložiti vojaku, na najlepši način.
O bitki pri Mukdenu
poroča „Novoje Vremja" med drugim:   Zjutraj 9. t. m. se je posrečilo Kuropatkinu po-9 tisniti sovražnika proti zapadu in očistiti za-padno   stran   železniške proge Japoncev. Ja-
ponci pa so izkoristili vihar, ki je naši armadi podil oblake prahu in peska v obraz ter predrli našo bojno vrsto med prvim in četrtim armadnim korom. Umikajočim se korom pomagati, jim poslati kakoršnjikoli voj na po-moč, je bilo fizično nemogoče, zbog tega seje ob 9. uri zvečer izdalo povelje za splošno umikanje na Tielinske pozicije. Po štirih cestah, tla, celo po polju se je pomikal tren v dolgi vrsti proti Tielinu. Del trena in nekaj topov smo morali pustiti na bojišču. Kuropatkin je sam poveljeval zadnjim vojem in tako spretno zadrževal sovražnika, da se je umikanje z malimi izjemami povsem posrečilo. Vse vagone in lokomotive smo srečno spravili iz Mukdena. V Mukdenu smo pustili z zdravniškim osobjem vred 1500 težko ranjenili, med katerim je bilo tudi več sto Japoncev. Na potu v Tielin in v Mukdenu smo sežgali vse zaloge, poslopja, sploh vse, kar bi moglo koristiti sovražniku. V bližini Tielina je sedaj vse živo vojakov, konj, vozov itd. Zadnji voji so od Tielina oddaljeni še kakih 40 vrst. Izgube na obeh straneh dosegajo po skromni cenitvi 200.000 mož. Naš poraz pri Mukdenu je zakrivilo več okolnosti, izmed katerih je najvažnejša ta, da je nam bil nezadostno znan sovražnik in da nismo bili poučeni o številnosti njegove armade, ki je po mojem mnenju daleko presegala naša domnevanja.
Kuropatkin odpoklican?
Razni listi donašajo iz Petrogntda vest, da je Kuropatkin že odpoklican, njegov naslednik je veliki knez Nikolaj Nikolajevi«', njegov vojaški svetovalec pa bo general Su-homliiiov.#L'ef generalnega štaba ostane general Saharov.
Koliko zahteva Japonska vojne odškodnine?
Ko se je govorilo zadnjič o mirovnih pogajanjih, se je posebno povdarjala vojna odškodnina. Po zavzetju Liaojanga je določila Japonska za slučaj, da bi se sklenil mir, odškodnino na 100 milijonov funtov, sedaj pa bi zahtevala 150 milijonov funtov, to je 8000 milijonov kron. V slučaju, da bi sedaj res prišlo do miru, bi bila baje Francija pripravljena, preskrbeti Rusiji za to potrebno posojilo.
Nova ruska mobilizacija.
Iz Carskega sela se poroča, da od garde odide na bojišče druga pehotna divizija, druga konjeniška divizija, draga artiljeriska brigada, jahajoča artiljerija ter ena strelska brigada. Skupno bo mobilizovanih 400.000 mož. Te dni je car sprejel generala Dragomirova ter se dolgo razgovarjal ž njim o vojnih zadevah. Šef nove armade bo baje general Grippenberg.
Vojne sile pri Mukdenu.
Poroča se, da se je bitke pri Mukdenu na obeh straneh udeležilo 840.000 mož. Rusi da so imeli 300.000 mož pehote, 28.000 konjenikov in 1308 topov s potrebnim moštvom, skupaj 360.000 mož. Japonci pa da so imeli skupaj 490.000 mož, torej za 130.000 več voj ako v nego Rusi!
Če je to res, potem se ni tako čuditi japonski zmagi.
Prvi napad Japoncev na Tleling odbft.
General Kuropatkin je brzojavil 14. t. m.: Srdit napad Japoncev na središče naših stališč ob Fanho je bil od nas odbit. Nad 1000 trupel je pokrivalo zemljo pred našo črto.
Neka brzojavka iz Londona trdi, da je ruska posadka v Tjelinu štela 50.000 mož, in se je pridružila umikajočim se ruskim četam.
Japonci v Tielingu.
„Moniing Post8 poroča iz Šangaja od 15. t. m.: Tukaj se širi govorica, da so Japonci zasedli Tieling. Oblegovalni topovi, ki jih imajo seboj Japonci, so prov/ročili Rusom na njihovem umikanju težke izgube. En del ruske armade skuša dospeti sedaj v Kirin.
Maršal Oyama poroča, da je japonska sprednja armada, ki povsod preganja sovražnika, v noči od srede na četrtek ob 12. uri 20 minut zasedla. Tieling.
Razna poročila.
Japonska vlada je ukazala za 43.000, v bitki pri Mukdenu vjetih Rusov, pripraviti stanovanja, ki se razdele na razna japonska mesta. V vsem dobi 20 mest ruske vojne vjetnike.
Pričakovati je, da bo vladivostoško pristanišče do 21. t. m. brez ledu, ker se za-more po reki Taidon že sedaj voziti ter je promet na isti do Pengjanga otvorjen.
„Morning Post" v Londonu poroča iz VVashingtona, da je ruska vlada sklenila, da ne naroči več nikakega vojnega materijala v ameriških Zveznih državah. Dosedanja naročila so po dogovoru z zalagatelji preklicana.«
Glasom dospele vesti iz Singapore od 15. t. m. je pri svetilniku Sorhhmg mimo parnika „Hongwara" plulo 22 japonskih vojnih ladij.
Angležki poslanik je izročil ruski vladi noto, v kateri zahteva Anglija znesek 100.000 funtov šterlingov kakor odškodnino za angležki parnik „Knight Koinander", katerega .so Rusi v vodah skrajnega Vztoka ulovili in pogreznili.
„Figuro" zatrjuje, da je zvedel iz dobrega vira, da izda car v kratkem manifest, v katerem prekliče vse govorice, ki so se v zadnjem času razširjale glede sklepa miru. Car izjavi v tem manifestu, da niso zadnji dogodki, kakor so isti žalostni, njegovih nad omajali. Zaupaje na neizerpljiva sredstva, na srčnost in ljubezen, ki jo goji ruski narod do domovine, bo car nadaljeval vojno.
general Kuropatkin pfiroča:
General Kuropatkin je brzojavil carju Nikolaju 14. t. m.: Po napadu, ki je bil danes zjutraj odbit, nisem' prejel več nikakih poročil o bojih. Vojaki in stotnije, ki so bile ločene od svojih vojev, so se v zadnjih dveh dneh zopet povrnile k svojim četam.
Čete so preskrbljene z živili ter .so pripravljene na nove boje.
Druga brzojavka 15. t. m. se glasi: Čete so Šle mimo Tielinga v popolnem redu. Pregledal sem dele 14. divizije pehote. Do mojega odhoda iz Tielinga  ni prišlo do boja.
Na potu proti severu sem videl mnogo čet in trena v popolnem redu.
Vladivostok.
Vedno nove japonske čete se izkrcavajo, posebno na vzhodnem obrežju Koreje> kakor bi bile japonske bojne moči neizčrpne. 40.00) Japoncev z mnogimi topovi se je ze izkrcalo baje pri Vladivostoku, katerega bodo oblegali.
Tolstojev sin proti miru.
Starejši sin Tolstojev piše v „ Novem Vremenu": Rog obvaruj, da bi se sedaj sklenil mii-1 To bi bila blaznost v političnem in vojaškem ozira. Sedaj š le more nastopiti za Rusijo nova doba, more začeti prava vojna z Japonci, sedaj šele pritiče inicijativa Rusiji, o kateri se je toliko govorilo, ki se pa ni mogla uresničiti v južni Mandžuriji; sedaj se bližamo svoji domovini in potreba je brez obotavljanja izvesti splošno mobilizacijo, potrebno je za rusko ljudstvo, da se mu pove, da je sedaj mir nemogoč, ker sprejeti ga, bi bila sramota, in zaman bi bila izguba tolikih tiso-čev žrtev ter 4olikih milijonov rubljev. Mi moramo napeti svoje Hile do zadnjega, le tako moremo doseči uspehe.
* Kuropatkin je odpoklican! Tako se glasi poročilo od sinoči. Začasno ga nadomešča Linjevič. Naslednik pa mii bo veliki knez Nikolaj z generalom Dragomirovim. V bitki pri Tielingu je padlo baje 10.000 Rusov. Zaloge živil so zažgali. — Kuropatkin se umika baje v Kajuan.
Razgled po suetu.
Državni zbor.    - k poročilu o soji 14. t.
m. dodajemo še to: V utemeljevanje svojega predloga je poslanec dr. pl. Dersehatta navajal, kako seje Ogrska gospodarsko razvijala od leta 1807. ter izjavil: „V dualizmu se je najprej ustvarila država poleg nas, v teku časa je nastala država proti nam, a v bodočnosti naj bi nastala po sanjah ogrskih politikov država nad nami". — Dr. Ferri je izjavil, da se pri nas popolnoma prezira, da je pri zadnjih volitvah na Ogrskem prodrla volja ene edine narodnosti, t. j. madjarske. „Na Ogrskem pa so še druge narodnosti. Madjari si jih hočejo asimilovati z najnevarnejšim sredstom. Vse se gleda le s stališča ogrske narodne države. Celo Hrvate skušajo pomadjariti". - Potem je govornik razpravljal o razmerju med Ogrsko in Hrvaško, dokazoval je, kako Ogrska politično in gospodarsko zatira HrvaŠko ter je izjavil: „Kdo pa so gospodje, ki zahtevajo carinsko ločitev in madjarizovano armado 't Ogrskih poslancev ui izvolil narod, teimič notarji in veliki župani". Posl. Sclieicher je v svojem govoru izjavil, da se Madjari ne ozirajo na druge narodnosti ter tudi avstrijske Nemce na žaljiv način sramotijo. Z nemadjar-skimi narodnostmi se na Ogrskem postopa grše kot z Židi na Ruskem. Napram Slovanom, Nemcem in Rumunom sploh ni pravice in pravičnosti.          '*
Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o Derschattovem predlogu za imenovanje ko' misije 48 članov, ki naj se bavi z razmerjem do Ogrske. Gautsch je rekel, da avstrijska vlada predloži, kakorhitro se sestavi novo ogrsko ministerstvo, ogrski vladi točne zahteve ; odgovore predloži zbornici. Avstrija se pobriga, da njeni interesi ne bodo oškodovani.
proti ženinu. Imela sta nalogo, obvestiti ga o prihodu važne] osebe, katere pojav je napravil tak utis, in imela sta ga tudi opomniti, naj podviza.
Danglars in Caderousse odktita, toda ko hodita komaj sto korakov, zagledata prihajati na griču mimo skladišča smodnika majhno družbo.
To družbo so tvorile štiri mlade deklice, Mercedine prijateljice in Katalonke, kakor ona, in nevesta sama, katero so spremljale in jo je vodil za roko Edmoud. Blizu neveste je šel Dantesov oče, in kot zadnji je šel Fernand s svojim zlobnim
Niti Mercedes, niti Edmond nista videla tega zlobnega Fernandovega smehljaja; nboga otroka sta bila tako srečna, da nista videla ničesar kakor sebe in lepo nebo, ki ju je biago-slovljalo.
Danglars in Caderousse izvršita svojo poslansko nalogo. In ko stisneta in streseta močno in prijateljsko Edmondu roko, se pridruži Danglars Fernandu in Caderousse Dantesoveniu očetu, središču obče pozornosti.
Starec je nosil staro tofetovo suknjo z velikimi, kupasto brušenimi jeklenimi gumbi. Njegove suhe, toda žilave noge so tičale v krasnih nogavicah iz bombaža, ki so dišale miljo daleč po blagu, vtihotapljenem iz Angležke. Na njegovem trioglatem klobuku so frfrali modri in beli trakovi.- Mogoče bi ga bilo smatrati za gizdalina, kakoršni so šetali leta 1790. po novo odprtih vrtovih Luxembourga in Tuiierij.
Poleg njega se je vrinil, kakor smo že povedali, Caderousse, Caderousse, katerega je pridobilo upanje na dobro pojedino zopet popolnoma za Dantesa; Caderousse, ki se je nedoločno spominjal tega^ kar se je godilo prejšnji dan, kakor se spominjamo, kadar se zbudimo, sanj pretekle noči.
Danglars, ki se je približal Fernandu, je vprl oster pogled na nesrečnega zaljubljenca. Fernand je šel za zaročencema, popolnoma pozabljen od Mercede, ki je imela v svojem mla-' dostnem, čarobnem samoljubju oči samo za svojega  Edmonda.
Na Fernandovem obličju sta se menjavali bledoba in rdečica, vendar je nadvladala vedno bolj bledoba. Zdajpazdaj se je ozrl na Marseille, in pri tem je njegovo telo nehote nervozno vstrepetavalo. Zdelo se je, da pričakuje ali vsaj vidi že naprej kak velik dogodek.
Dantes je bil oblečen priprosto; v službi pri trgovinski mornarici je nosil obleko, katere kroj je bil nekako v sredi med vojaško uniformo in civilno obleko; in ta obleka je pri-stojala izborno njegovemu obrazu, ki je žarelo veselja nad lepoto svoje neveste.
Mercedes je bila s svojimi ebenovinastimi očmi in koralnimi ustnicami lepa kakor Grkinja s Kipra ali Keja. Imela je lahko, prosto hojo kakor Arlezijke in Andaluzljke. Meščanka] bi bila morda poskušala, prikriti svoje veselje s pajčolanom ali vsaj z žametom svojih očij; Mercedes pa se je na vso svojo okolico ozirala smehljaje, in njen pogled in smehljaj sta govorila jasno, kakor bi mogle govoriti le besede: »Če ste moji prijatelji, se veselite z menoj, kajti resnično, jaz sem zelo srečna.«
Brž ko je bilo mogoče videti iz krčme zaročenca in njune spremljevalce, jima odide naproti gospod Morrel s pomorščaki in vojaki, pri katerih se je mudil do zdaj ter jim ponovil obljubo, ki jo je dal že Dautesu, namreč, da postane ta kapitan. Ko ga Edmond vidi prihajati, izpusti roko svoje neveste ter jo popelje h gospodu Morrelu, ki jo spremi pred vsemi dragimi po lesenih stopnicah, ki so vodile v slavnostno dvorano ter donele pet minut pod koraki gostov.
»Oče moj,* pravi Mercedes, »obstavši ob sredini mize, »prosim vas, sedite na mojo desnico; na svojo levico vabim sest tebe, ki si mi bil zvest brat,« pravi s sladkim glasom, ki prodre v Fernandovo srce kakor sunek bodalca.
Njegove ustnice izgubijo svojo rdečico, in pod rjavo barvo njegovega obraza izgine še enkrat vsa kri,  kipeča proti srcu,
Tekom tega časa napravi Dantes isto, gospoda Morrela posadi na svojo desno, Danglarsa  na svojo levo stran ter na-
migne nato z roko, naj sede vsak, kakor se mu poljubi.
Ze prično svojo pot okoli mize različne jedi, različni morski raki, kratko vse one delikatese, ki jih puščajo za seboj na peščenih bregovih morski valovi in jih imenujejo hvaležni ribiči sadove morja.
s.Lep molk!« pravi starec, srkaje kozarec vina, rmenega kakor topas, iz steklenice, ki jo je postavil oče Panifil svoje-ročno pred Mercedo, »kako naj bi mislil, da je zbranih tukaj trideset veselih ljudij?«
»Kj, ožehjen človV ni vedno vesel,«   pravi  Caderousse.
>Jaz sem ta hip presrečen, da bi mogel biti vesel,« pravi Dantes. »Veselje učinkuje muogokrat na nenavaden način in leži na srcu kakor žalost.c
Danglars opazuje Fernanda, katerega občutljiva narava je izražala na njegovem obrazu njegovo sleherno čustvo.
»Hej, ali se vam je česa bati, prijatelj V« pravi. »Zdi se mi, da vam gre vse, kakor si želite.«
»To me skoro plaši, odvrne Dantes; »zdi se mi,, da človek ni ustvarjen, da bi tako lahko postal srečen! Sreča je jed-naka palačam začaranih otokov, katerih vrata čuvajo zmaji, ki jih ni mogoče premagati brez boja, in jaz res ne vem, s čim sem si zaslužil srečo, biti Mercedin soprog. *
i Soprog, soprogU pravi Caderousse smeje. Še ne, dragi moj kapitan. Poskusi igrati vlogo soproga in videl bodeš, kako naletiš !«
Mercedes zardi.                        j
Fernand se premika na svojem stolu semtertja, kakor bi sedel na iglah, ter si obriše zdajpazdaj debele potne kaplje, ki so se lesketale na njegovem čem kakor prve kaplje velikega naliva nevihte.
(Dalje pride.)
Italija 86 OborOŽUje. — Po listih kroži vest, ,da namerava laška vojna uprava izdati za utrditev severne in vzhodne meje 200 milijonov več nego navadno.
Kliropatkln K Cirkusu, — Nemški listi v Berlinu poročajo iz Varšave: V cirkusu v Varšavi je pripeljal pred gledalce neki klovn dresiranega osla. Ko je komandir«! klovn: Naprej!, je tekel osel nazaj. In kolikoi bolj je klical klovn: Naprej!,, toliko bolj se je-umikala žival. Tu pa vsklikne klovn proti oslu: „Aha, že vidim, ti si Kuropatkin". To je vzbudilo v navzočem Občinstvu velikanski smeh. Klovna so zaprli, cirkusu pa prepovedali predstave.
V Londonu zidajo 5 novih gledališč. Sicer jih je že 25, ali to je bilo premalo; vsa gledališča so bila vedno prenapolnjena.
Talu SO prijeli V TrSlU v 22 letnem pisarju H. Premrlu, doma iz Novegamesta. Dolžijo ga tatvine in goljufije, izvršene v Dutovljah. Pri njem ho našli nekaj dokumentov, glasečih se jia ime Pr. Petrič.
Avstrijski »LlOjd" se ne preseli na Dunaj, paL pa bo moral imeti upravni svet vsak mesec eno sejo na Dunaju.
Pry$W» ministrom so zvišali plače. Doslej .so imeli po 30.000 mark na leto, odslej bodo dobivali po 50.000 mark.
Dne 14. t. m. je bil v nemškem državnem zboru sprejet proračun za naselbinsko komisijo, kateri je namen izpodrivati Poljake z njih rodne zemlje.
Požar v vladni palači v Črnovicah. — Nastal
je 12. t. m. ponoči velik požar na poslopju deželne vlade v Črnovicah. Akte in opravo so rešili po večini. Lkode je 80.000 do 100.000 kron. -
Tudi Zdravilo, —• Grob zdravnik je bil Anglež dr. Abernethev. Nekoč je ob eni po polnoči imel leči v posteljo, ko zopet pozvoni. .Kaj pa je?" vpraša zdravnik jezno. „Ah, gospod doktor, hitro, hitro -- moj sin je požrl miš!" „Vraga, naj požere še mačko!" je zaupil zdravnik, zaprl okno in legel počivat.
Narodno gospodarstvo.
Ud naj bo v Avstriji prvi v trgovini s sadjem in zelsnino ?
V tej trgovini se vidi prepogosto-ina — Italijana iz kraljestva. Po vseh večjih mestih, n. pr. v Inomostu, Sol-nogradu, Aussee, Ischlu, v Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti, v Celju, Beljaku itd. so le Italijani prvi, mi Avstrijci moramo zaostajati in z veliko konkurenco trgovati.
Ko bi imeli mi v Italiji tako trgovino in bi bilo nas toliko, kolikor je Italijanov v Avstriji, pa da bi se mi ž njimi tako norčevali, kakor se oni z nami, kaj bi se godilo z nami?
Mislim, da bi morali takoj ob lepem dnevu zapustiti Italijo in odriniti v svojo domovino...
Koliko boljše bi bilo tudi za kmetovalce, 5e bi ne bilo povsodi urinjenih tujcev, ker kar bi se rabilo sadja in zelenine, bi se naročalo vse le iz Avstrije, večinoma iz Gorice in Trsta, Ljubljane itd. Potem bi ne prihajalo toliko takega blaga iz Italije, kakor n. pr. iz Verone, Benetek, Chigge itd. Seveda tako bi bilo le, če bi imela trgovina s sadjem in zelenino kaj zaščite v
Avstriji ter bi se ne dajalo prednosti povsodi Italijanom na škodo domačinom. Ali Italijani dobivajo v Avstriji že vse pravice, in karkoli zahtevajo, se jih usluži. Po Zgornjem Štajerskem n. pr. se vedejo, kakor bi bili doma, navsezadnje se pa še norčujejo z nami Avstrijci. Dasi imajo naše južne dežele same dosti takih pridelkov, kakoršne apjij<tJ^ali^i^na naš trg, smo vendar mi zapostavljeni! In Wze~res nlTnl^re
Avstrija obstajati brez njih, potem naj se jim naloži vsaj velik davek, ne pa da delajo tako nečuveno konkurenco domačim prodajalcem in' kmetovalcem! * Župani in podžupani v Brdih so imeli lep shod. Jaz bi predlagal, da se na vsakem takem shodu med drugim opozarja poslance na to konkurenco z Italijani, da bi se varovale koristi domačega prebivalstva. To vprašanje živo zadeva prav Brda in prodajalce sadja iz Brd.             Bric, trgovec s sadjem.
Za pomladno in poletno dobo
bogata izbira
klobukov za dame
po zmernih conah.
v Rastelju št. 3, II. nadstropje.
Anton Potatzky v Corici.
Nil sredi RaStelJA 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Nftjconejo kupovalšče nlrnberSkega In drobnega blaga ter tkanin, prej« In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnlce, kadilca In popotnike.
Najboljše sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
ga krojač*6 in Sevljarjo.
HTotinJIce. — Roitt!*vonei. *— MaSne knjižico.
f išna obuvala za vse letne Ease.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na dežcH.    2    35   8
Zaščitna znamka; „SWro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
P m I n - E n p • 11« r
je splošno priznano kot tovrstno bol bUžajoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zašci-r.o znamko .Sidro* iz Rfchterjeve lekarne, potem se i« gotovo prejd« originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA k ..ilatem levu" v Pragi Elisabethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje.
n* Mizarska zadruga **
v Gorici - Soilcanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojeuiim obratom na parno in vodn> silo
naznanja, da izdeluje
ngyrazličnejša pohištva
useh slogou
-¦— ¦.- "-"'— ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ~-   ., •—-^= Podružnica v Trstu Via di Plazza vecrjiia 1.  Zastopstvo v Spljatu tsr Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno.
Peter Majdič,
lastnik prvega avstro-ogerskoga popolno avtomatičnega mlina
------ v Celju, Štajersko —-
je otvbril
zalogo svojih izdelkov za Gorico in celo Goriško
ter jo poveril tvrdki
Crnesio Stecker & Co.
Via Ascoli štrl;   •
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
Nacalatvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni teli dne 28, nov. 1902. teko:
Hranilna vloga se obrestujejo po 41/, %.  Stalne vloge od
dogovoru, Rontni davek platoje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 5'/,$, na varščino ali zestavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5Vt$»
Stanja 31. deo. 1904. (v kronah): Članov 1781 % deleži K » 113.382. — Hranilne vloge 1,554 98913. - Posojila 1.570.810 39 — Vrednost hi S 110 075* (v resnici so vredne ve6). — Keservni zalog 75.101*01.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon fit 7».
j^nton 3vanov pečenko - Gorica
TEKALISČE JOSIPA VERDIJA M. 28.
Velika zaloga
pristnih belih in srnin vin it lastnih in drugih priznanih vinogradov*
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 5$ 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
tovarno 6. rfuerjevih dodiiov v Ljubljani in pltenjskegapiva .prazdroj* is sloveCe CeSko »Meščanske pivovarno".
Zaloga ledu, karerega se oddaja le na debele od 100 kg naprej.
Csns zrnoma. Postrežba poltena lit točna.
Nova trgovina v Gorici.
Otvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na žejjo preskrbi vsak Časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi * Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
Goriška Tiskarna" A. Gabrštek.
Slieno  dunajskim   tvrdkam   sem   znižal   tudi jaz
radi
pozne zimske sezone
jako občutno cene vsega zimskega blaga
in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okraske za obleke M.
Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega
perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih
robcev, gaioš, domačih Čevljev, hlačnikov itd.
j. ZORNIK - Gorica        m sedaj  Gosposka  ulica  štv. 10.     w
Hočete dolgo živeti
n seradovatl svcjega zdravja! Da pa to dosežete, morate skrbeti za zdrav želodec in za urejeno prebavo
Vsakemu, kdor si je pokvaril ali pa prehladil želodec z neprebavljivimi, prevroč in i ali premrzlimi jedili pomaga gotovo
Germanova življenska esenca,   *
katera se da vspešno upor b|jati pri: pomanjkanja toka, oslabelem želodcu, napenja-ju kohanju, zgagi, slabostih, glavobolu, omotici, krčih, zaprtosti in ssapecenosti, heinorojidah (ziata l\'n.) Po preobilih obedih, posebno po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk in b lečin>, pospeške tek, v led česar pripomore v veliki meri k vzdrževanju in iuv.nitvi telesa. S tem da izloča vse pokvarjene sokove iz telesa, čisti tudi našo kri in ima med vsemi enak mi sredstvi prednost radi svoje absolutne neškodljivosti tudi po dolgoletni uporabi, ker je pripravljena iz najfinejših in n^jbolj&h rastlinskih sokov, ker ima prijeten grenkoaromatičen okus tako, da jo rade zauživajo celo občutljive o^ebe  ženske in otroci.
<;ermunov» življe»ska esenca naj bi ne manjkala kot iravo ljudsko in domače sredstvo v nobeni hiši, ker nas obva uje večkrat renih boleznij tam, kjer nimamo koj p i tokah zdrava 'ške pomo i. Pri kupovanju zahtevaj redno „Germanovo življensko esenco" iz lekarne „T*ri črnem orlu', v Ifolovaru, ker je še polno >reds"ev z en kim imenom toda n kakor ne z isto >redios!jo. Kot znamenje pristnosti rosi vsaka steklenica zavita v zelenem kartonu polno ime firme: lekarna „Pri črnem orlu" K. » ermun v Belovarn (HrvaŠko), kamor naj >e pošiljajo tudi vsa potna naroČila. Cena steklenici je K l'*', po poŠti se pošiljajo najmanj tri steklenice. Zavitek stane 40 vinarjev pri poštnem povzetju, pa iudi če sft iaprej pošlje dotično svoto. Naslovi bodgotoS o pisani. Poja nila na vprašarja, p-ospekti in navodila k uporabi zastonj.
Germanovo življensko esenco priporočam kar najlopleje trpečemu človeštvu ker sem so prepričal na sebi in tudi na mnogih mojih faranov, ka'enm sem iste priporočil, o najboljšem njenem uspehu.
Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu (HrvaŠko).
Poročam Vam, da sem poskušaval z različnimi sredstvi, toda nobeno ni imelo istega vpliva name kot Germanova življenska esenca.                                                                                      Andreas Žižek, Sv. Ana
Prosim zopet za osem steklenic življenske esence, katero hočem priporočati vsem onim, ki i olehajo želodcn.rCuHm, kako se mi vrača vedno bolj zdravje                Polonlca lliihor v Seiuriacliu pri Ptvu v^-•
iiiiiimiMmiwiiiniintiMi
Andrej Fajt
pekovski mojster j
v Gorici Oirso Franc. Gius. št. Z. filijalka V isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove
maše  in  godove,  kolače  za   bir-  _
mance,  poroke   itd.   Vsa  naročila  %
izvršuje točno in natančno po želji  1
naročnikov.                                      #
Ima tudi na prodaj različne moke,  %
fino pecivo, fina  vina in  likerje  1
po zmernih cenah.                          S
%% veliko   noč  priporoča   goriške  #
pinec, potice Itd.                2
Havol Ji^aščil^,
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birinarice, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
iii ii n ii ii ii ii ii ii
lil
Gorica # Gorica
Hdtel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
SL Štampilje iz kavčuka
vseh velikostij in oblik (v medaljonih, svinčnikih itd. s poljubnim besedilom
izdeluje Josip   KrmpotiČ  v Pulju HH      Piazza Carli štev. 1.      BB-
ter pošilja naročila franko na dom..
Naročila  sprejema  tudi  „Goriika Tiskarna"  A. Gabricek v Gorici, kjer so razvidni uzorci stampilj.
j\nton 3vanov pečenko
Gorica
TEKALI&ČE JOSIPA VERDIJA it. 26.
Velika zaloga
pristnih belih in črnih sin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske nr- >:hY}e v sodih od 56 1 naprej. Na z?    ."   pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
tovarne G. druerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega pioa .prazur-1 i',   slovpce  česku  »Meščanske pivo-varno".
Zalog« ledu,  kareroga se oddaj, le na debelo od 100 kg naprej.
Cena zmerne. Postrežba poltena In tečeta.
1                                                                             s*
H   TrgoVjko-obrt^a regi$tro\/aqa zadruga   |j
z neomejenim Jamstvom v Gorlef.
V  svojem   »Trgovskem   Domu."
l*rtn*inii /log« obrestuje po t-''%%, večje, stalno naložen« uajnmn; mt jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov hrez iz gube obresti. -   Rcntni davek plačuje zndruga sama.
p.»s0fr« daje na poroštvo ali zastavo na Metno odplačevanje v tedenski)' nli mesečnih obrokih,      proti vknjižbi varščine tudi na 10-Iemo odpla  jvanjo
Z«drMin!t(f vplačujejo za vsak delež p«) 1 krono na teden, t. j. li«o krot v petih letih. Po zaključku pettetja znaša vrednost deleža MOo kron.
Stanj« HO. junija 1904- :
Dtfotl: a) podpisani    .......     K 1,174800
b) vplačani........*    -376.103-
V)m*m pnaoUI*.........»   t 930 Uu29~-
Y§©:##...............»1 8'2s.:,!il'~
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
rC. VBCCHIET) ~    Corso 47 ~~ TRST - Corso 47   ==:
(Priporoča   svojo   prodajalnico   zlatanioe,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih In srebrnih ur.
Sprejema narofcbe ter poprave zlatih in srebrnih predmotov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje a'i zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
zrzzz   Cene zmerne.    .....-.......~
Otvorili smo novo trgovino, ki- ima:
knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, Češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniško in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovansko, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-eem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi* Preširen, Vodnik, Vega. Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar H. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, zuanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut.
Rojakom v mestu .in na deželi se toplo priporočamo                          *
..Goriška Tiskarna" A. Babršček.