Edini slovenski list v državi Wisconsin Posvečen kulturnemu in gospodarskemu napredku Jugo-slovenov v Ameriki. Neodvisen tednik. — Izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava: (180 Mest JNutionai Avenue Telefon: Mitchell 4373 JUGOSLOVENSKI The Only Jugoslav Newspaper in State of Wisconsin Jugoslav Population in State: Over 40,000. An independent paper. — Issued every Thursday. Office of Publication: 030 West National Avenue Telephone: Mitchell 4373 OFFICIAL ORGAN OF SOUTH SLAVIC BENEVOLENT UNION “SLOGA” AND “ALLIANCE LILY OF WISCONSIN”, MILWAUKE*., WISCONSIN Entered as second-class matter January 21, 1926 ot the post office of Milwaukee, Wisconsin, nnder the Act of March 3, 187U ST. — NO. 379. MILWAUKEE — WEST ALLIS, WIS., APRIL 9. APRILA 1936. LETO VIII. — VOL. VIII. — ESTABLISHED 1913. Iz rodnih krajev * Slepar se je izdajal za odvetnika. Domžalski orožniki so prišli te dni na sled skrajno prebrisanemu sleparstvu. Neki posestnik iz neke vasi v domžalski okolici je bil leta 1934 v zaporu okrožnega sodišča v Ljubljani. Tam se je seznanil s sojetnikom Francem Blažem iz Ljubljane. Blaž je bil že večkrat kaznovan zaradi sleparstev, toda Domžalec mu je vse zaupal, ker je Blaž napravil nanj ugoden vtis. Tožil mu je, kakšne težave mu delajo sosedje, s katerimi se mora tožariti zaradi raznih mej. Te pravde so veljale moža že okoli 30.000 Din. Blaž je takoj izvohal, da bi se dal napraviti tu prav dober dobiček. Obljubil je, da bo možu pomagal, tako tla bodo tožbe obnovljene, da bo dosegel zanj amnestijo in da mu ne bo treba ničesar plačati. V štirinajstih mesecih, odkar se je seznami Blaž z domžalskim * posestnikom, je izvabil od njega okoli 15.000 Din, delno kot nagrade za svojo pomoč, in delno za kolke in podobno. Stalno je izvabljal denar od Domžalca, ki mu je vse verjel. V začetku januarja sta se srečala ta posestnik in neki Anton z Vira, ki je bil pred kratkim kaznovan na šest mesecev zapora. Posestnik je rekel Antonu: “Nikar ne liodi v zapor, imam človeka, ki te bo izre-.ai.” Takoj ^ posestnik uročil Blaža, nato pa s0vs® vs* sestali na Viru. Blaž je seveda takoj obljubil Antonu, da bo napravil zanj primerne korake. Anton mu je dal na roke 300 Din, Blaž pa mu je dal potem ponarejen recepis, češ, da je vlogo že odposlal. Zahteval pa je še za kolke večjo vsoto, tako, da mu je Anton izročil skupaj lepo vsoto okoli 1500 Din. Anton in Blaž sta se odpeljala celo v Zagreb, kjer sta obiskala poslopje stola sedmorice. Blaž je pustil Antona čakati pred vratini, češ, da bo govoril s sodniki ter se je kmalu vrnil, rekoč, da je zadeva že v redu. Te dni pa je Anton dobil pismo, opremljeno z žigom okrajnega sodišča v Ljubljani, da so' mu odpuščeni trije meseci kazni. Kmalu nato pa je dobil še eno pismo, da je sploh pomi-loščen. Za ta sleparstva je izvedelo domžalsko orožništvo in Blaža aretiralo. Pri zaslišanju je Blaž le delno priznal svoje grehe. Ni pa še znano, kje je Blaž dobil štampiljko in uradno kuverto. O tem se se vodi preiskava. Domžalsko o-rožništvo je Blaža odpravilo k ljubljanski' policiji, ki še preiskuje neke druge njegove grehe. * Nenavaden dogodek. Banatska vas J azovo je doživela nenavaden primer poštenja. Neki berač je našel na cesti denarnico s 1600 Din. Denar je takoj odnesel na policijo. Ko so delali zapisnik, pa je privedel stražnik v urad nekega človeka, ki so ga bili v bližnjem gozdu v zadnjem trenotku sneli z drevesa, ker se je zaradi izgube vsega svojega zaslužka hotel obesiti. Doma ima ženo in pet otrok. Denar, ki ga je našel berač, je bil njegov. * Zaklad v tunelu. Pregledniku železniške proge Francu Vavpotiču se je sreča nepričakovano nasmejala. V tunelu pod Dervuškovo opekarno v Košakih je našel težak zavoj, v katerem je bil sam saharin. Odnesel je zavoj v čuvajnico, odkoder so obvestili carinarnico in orožniško postajo v Košakih. Ugotovilo se je, da je zavoj, v katerem je bilo 30 kg saharina, vrgel iz avstrijskega tovornega vlaka neznan železničar v sredini tunela, kjer je najbolj temno, na progo v namenu, da ga nepoznani tihotapci poberejo in razpečajo. Obhod preglednika Vavpotiča jim je pokvaril načrte. IZ PRIMORJA * Mučenje naših fantov v tržaških zaporih. V torek, 27. februarja t. 1. so imeli pasanli pred tržaškimi zapori in še bolj potniki na glavnem kolodvoru priliko prisostvovati prežalost-ni povorki, kakršno sicer poznamo samo iz povesti carske Rusije. Osemnajst slovenskih mladeničev in mož so vklenjenih v težke verige peljali na daljne otoke južne Italije v konfinacijo. Po tri in tri so bili zvezani med seboj, le eden, zdravnik dr. Stanko Sosič se je smel bolj prosto gibati, ker mu zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi nosil težke okove. Grozna je pot, katero so morali nastopiti ti nesrečneži. Teden dni ali morda še več so se morali voziti v zaduhlih zaprtih jetniških vozovih do kraja deportacije. Vozili so se samo po dnevi, ves čas v težkih okovih in pod stalnim nadzorstvom karabinjerjevi Trpeli so lakoto in žejo in nihče se jih ni smel usmiliti. V vsakem večjem kraju so v ^‘vlijftlj. in ujtle-njene so jih gnali skozi mesto v temne, vlažne in umazane zapore, kjer so ob pičli hrani morali čakati, da se jih nabere toliko, da lahko nadaljujejo žalostno pot. Med onimi, ki so šli na to žalostno pot, so Roman Pahor, ki gre že drugič v konfinacijo, saj se je komaj pred poldrugim letom vrnil iz večletnega jetništva. Doma za njim v hudi bedi žalujeta mlada žena in nežni otročiček. Drugih pet let bo moral okusiti trdi kruli konfiniranca. Med njimi je zdravnik di. Stanko Sosič, ki ga bodo tako težko pogrešali reveži v Trstu, katerim je bil pravi dobrotnik in oče; dalje je, med njimi dr. Vlado Turina, ki je komaj končal univerzo in si je pošteno u-tiral pot v življenje, in je Anton Ferluga, ki ga je kruta u-soda nenadno iztrgala iz srede njegovih svojcev. Prva dva sta obsojena na pet, zadnji na štiri leta. Ostali pa so mladi kmetski fantje z Opčin in Proseka. Oblasti previdno molčijo o vseh teh krivičnih obsodbah HOANOVA OSEBNA POPULARNOST ZOPET ZMAGALA! Ostali koalicijski kandidati poraženi. - V mestnem svetu ostalo samo 5 od 11 soc. zastopnikov. Tesch in Tucker med poraženci. in kaznih, vendar se nam je po težkih prizadevanjih, posrečilo dognati še ostala imena, ki so: Ferluga Alojzij, uradnik pri Singeru v Trstu, 5 let; Vremec Rudolf, dijak, 4 leta; Sosič Zoran, kmet, 4 leta; Dubelj Danilo, uradnik, 4 leta; Šuligoj Danilo, uradnik, 4 leta; Sosič Stanko, urar, 4 leta; Sosič Alojzij, zlatar, 4 leta; Da-nev Danilo, vojak, 4 leta, mora prej odslužiti vojaški rok; Sosič Franc, kmet, 4 leta; Valič Valter, poduradnik, 3 leta; Dolenc Rado, uradnik, 4 leta: vsi z Opčin pri Trstu. S Proseka so konfinirani: Rupel j Ivan, kmet, 4 leta; Štoka Ladislav, mizar, 4 leta; ter že prej imenovani dr. Sosič Stanko, dr. Lado Turina in Pahor Roman. Za trgovca Gregoriča in Benčiča Rada s Kozine se ne ve, kaj se je z njima zgodilo. * Josip Tavčar ustreljen v Rimu. Dne 4. marca je bil v Rimu ustreljen 35-letni Josip Tavčar, uradnik pri bolniški blagajni v ladjedelnici v Tržiču. Pred dobrim mesecem je bil obenem s kakimi tridesetimi drugimi osebami aretiran Izid torkovih mestnih volitev v Milwaukee je prinesel presenečenje, kakršnega prav gotovo ni nihče pričakoval. Kandidati Socijalistično-Pro-gresivne - Farmersko-delavske federacije so bili potisnjeni v ozadje tako, kakor še nikdar poprej v zgodovini socijalistic-nega gibanja v Milwaukee, odkar zadnjih 20 let stoji na čelu mestne uprave popularni župan Hoan, ki je tudi v teh volitvah ostal edino sam zmagovit in mu je v mestnem koncilu ostalo le pet aldermanov izmed e-najstili. S to peščico so aktualno tudi njemu zavezane roke, ker bo večina 22 nestrankarskih aldermanov lahko podrla vsak njegov veto. Angleško meščansko časopisje seveda triumfira nad tem porazom socijalistično-progre-sivne koalicije, ki se ni pokazala uspešnim, dasil sta obe strani pričakovali od nje najlepšili uspehov. Slovenci tega poraza gotovo nismo pričakovali, ga ne želeli in ne privoščili. Vzdržali se bomo zato vsakega nadaljnega komentarja o vzrokih, ki so po našem mnenju dovedli do tega žalostnega dogodka in ne bomo obširno posegali' vanje. Pač pa naj povemo eno: v naši peti vardi bi prav z lahkoto ostal na svojem mestu sedanji alderman Tesch, če bi na njegovo nesrečo ne imel okoli sebe nekaj takih “svetovalcev”, ki so pred in po porazu obeh slovenskih kandidatov javno po listih ali to kandidaturo “cir-, slovenske volilce pa po-čaščali z “biki” in jih po telefonu klicali na pogreb ... To je vse. 1 (Številke, ki jih navajamo v naslednjem, smo posneli iz poročil v sredo zvečer, ter še niso bile povsem popolne.) Župan Hoan je — kakor vselej — zmagal z osebno popularnostjo. Dobil je izmed 200,-948 oddanih glasov 107,797, dočim jih je njegov poraženi nasprotnik Shinners dobil 93,-948. Hoan je zmagal z večino 13,846, a leta 1932 je njegova večina bila mnogo višja. Znašala je nad 46,000 glasov. Socijalisti so izgubili tudi mestnega odvetnika Raskma, naziv kus” ki je ostal za svojim zmagovi-tim nasprotnikom Mattisonom v manjšini za 26,520 glasov. Največje število glasov izmed vseh kandidatov pa je — kakor v primarnih volitvah — tudi zdaj zopet dobil naš češki prijatelj John W. Mudroch, mestni blagajnik, za katerega je glasoval 131,901 volilec in je pokazal s tem celo večjo popularnost kot župan Hoan. Njegova večina nad Guentherjem je znašala 69,620 glasov. Od aldermanov so bili razen Tescha v 5. wardi poraženi še sledeči socijalisti: stari veteran Paul Gauer iz 17. varde in predsednik mestnega sveta; Frank Boncel iz 12. varde; Leonard Place iz 27. varde; William Baumann jz 21. varde in Charles E. Winkelmann iz 13. varde. Nad Teschom v 5. vardi je zmagal prejšnji alderman Edward M. Collins s samo 295 glasovi večine ... . Socijalisti ,so -n izgubili od 9 zastopnikov v okrajnem odboru (supervizorjev), 4 zastopnike in sicer: starega veterana Robert Bueclia v tretjem di-striktu, Hermana G. Tucker ja v petem, Joseph Mueller ja v devetem in Franka B. Metcal-feja v sedemnajstem distriktu. Vsi razen Muelerja so bili že stari veterani v teh uradih. Tucker, za čigar mesto je kandidiral v primarnih volitvah tudi naš rojak Veranich, a je bil zdaj izvoljen Leon A. Szymanski, Poljak, je propadel tudi le za 927 glasov. Poražen je bil tudi predlog za nakup delnih naprav električne družbe v razmerju 4 proti 3. Krivdo za ta poraz, je največ pripisati nejasnosti predloga samega, ki ni vsebo Po naših naselbinah Adresar našega javnega ljenja dodatkov, od katerih eden je določal, da okraj prevzame tudi $4,631.000 dolga, in drugi, da mora večina članov okrajnega odbora za parke v slučaju združitve biti izbrana iz mesta Milwaukee. Slično kakor v Milwaukee se je zgodilo v West AUisu. Tam je bil z veliko večino izvoljen prejšnji župan Del Miller, katerega je pred štirimi leti izpodrinil socijalist Marvin Baxter. Na aldermansko mesto 1. varde pa je med štirimi kandidati z najvišjim številom glasov bil izvoljen brat Hrvat Paul J. Lucas, ki je z istotako izvoljenim Poljakom Barcza-kom kandidiral na skupni' “listi”. Dobila sta povečini vse jugoslovenske in poljske glasove, v katerih se je pokazala vsa sila in moč skupnega na stopa obeh slovanskih narod nosti. Lucas je dobil 2,630 glasov, Barczak 2,556; njuna protikandidata Harding in Steele, oba socijalista, katera se je dolžilo, da sta indirektno povzročila primarni poraz župana Baxter ja, sta dobila 1,614 odnosno 1,369 glasov. Svoje mesto je izgubil tudi tretji socialistični alderman John S. Jones iz četrte varde, ter tako socijalisti nimajo zdaj v West Allisu nobenega zastopstva v mestni upravi, prvič po dolgih letih. V West Allisu je bila poražena tudi dosedanja mestna klerkinja Mabel C. Henika, ki je zavzemala to mesto že celih 28 let. Nasledil jo je Fred A. Sanlader. Tudi za to mesto je kandidiral v primarnih volitvah Slovenec Anthony F. Seneca. Naknadno, že po izdaji zadnje številke, smo bili opozorje bor tudi hrvatski prejšnji aldennan val nobene cene in nobenega i ni, da je kandidiral v šolski od- rojak in Mihael F. Beneseh, ki pa zdaj ni bil izvoljen. Propadel je samo za 200 glasov. Istotako ni bila izvoljena Mrs. Eleanor Brenkuš, ki je kandidirala kot socijalistinja, ter je prejela 3,983 glasov. Visoko število glasov, a ne zadostno za izvolitev (2,275), se j je dobil tudi hrvatski rojak ' Mike Markotic, ki je kandidiral za konstablerja v West Allisu. načrta, kaj naj mesto prevzame. Kakor bi bilo za mesto brez dvoma koristno, če bi prevzelo vse naprave s poulično železnico vred v svoje roke, tako je nejasnost vprašanja, ki je bilo dano na glasovanje, u-stvarila med volilci konfuzijo, za kaj naj pravzaprav glasujejo. Prodrl pa je predlog, da mestni parki izročijo v oskrbo okraju, a brez obeh nadaljnih -----------------O — ’ Zveza Lilija solventna 109.95% vzlic mnogim smrtnim slučajem 1.1935 Naša mlada Zveza Lilija, ki je podala svoje prvo poročilo zavarovalnemu komisarju o stanju svojega premoženja, je vzlic nepričakovanim številnim smrtnim slučajem še vedno solventna 109.95%. Poročilo aktuarja bo priobčeno v prihodnji uradni številki. V pojasnilo k tej solventnosti naj služi to, da bi za starost in za zavarovane posmrtnine v letu 1935 ne smele znašati izplačane posmrtnine več kot $1248.36, toda vsled izrednih smrtnih slučajev smo izplačali $2000, kar znese 60.21% več kot bi morala znašati povprečna umrljivost. Upamo1 pa, da bo tekoče leto ravno obratno in da ne bo nobenih smrtnih slučajev. Apeliram na vse članstvo, da gre s podvojeno silo na delo za pridobivanje novega članstva, ker smo lahko ponosni na našo visoko solventnost; vse naše premoženje je prav varno naloženo, s čim se zamore le malo organizacij primerjati nami vsled stanja depresije. Jos. Matoh, gl. tajnik. pod sumnjo, da so izdali neki velesili tajnosti o gradnji novih vojnili ladij. Aretirance so prepeljali v Rim. Sedaj je prišla od tam vest, da so 4. marca u-strelili Josipa Tavčarja. O usodi ostalih aretirancev nismo mogli ničesar izvedeti. Tudi ni znano, ali ga je sodil posebni fašistični tribunal ali vojaško sodišče, pod katero spada sedaj vse osobje tržiške ladjedelnice. Josip Tavčar se je rodil pred 35. leti v Škednju pri Trstu. Bil je poročen z neko Tržačanko italijanske narod- nosti, s katero je imel dva otroka, ki v najhujši bedi in zapuščenosti jokata za izgubljenim očetom. V Ljubljani pa žaluje za njim brat. Ne o aretaciji ne o procesu in tudi ne o ustrelitvi niso prinesli fašistični listi nobenega poročila. V teh prihodnjih mesecih bo nekih tisoč ljudi osebno obiskalo vse naše trgovce, obrtnike in profesijonalce v vseh naših naselbinah od Atlantica do Pacifika. Cilj njihovega obiska je nabiranje podatkov za sestavo NARODNEGA ADRE-SARJA našega javnega življenja v Ameriki. V tem Adresarju bodo uvrščena vsa naša društva in ustanove brez ozira na njihovo politično, ekonomsko ali drugo smer in naziranje, kakor tudi imena upraviteljev teh organizacij. Razun tega bodo v Adresarju navedeni vsi naši trgovci, obrtniki in profesijonalci vseh vrst, razvrščeni v abecednem redu po njihovem poslu. Društva bodo navedena po svojem karakterju, kot podporna, prosvetna, politična itd. Vse to bo vzporejeno po državah in mestih, imenik po-edincev pa tudi posebej za vse Združene države. Narodni A-dresar ima svrlio pokazati v obliki adresar ja vse to, kar smo vsled skupnega ali indivi dualnega prizadevanja ustvarili in kar imamo v tej deželi. Lokalni poverjenci Narodnega Adresarja bodo vršili to o-gromno in potrebno nalogo v svojih dotičnih naselbinah. Ko bo vse nabrano in urejeno, se bo tiskalo v obliki knjige, ki jo vsak more dobiti. Važnost in vrednost tega podjetja uvideli so in odobrili zastopniki naših centralnih organizacij in uredniki naših časopisov, kar je tudi povsem razumljivo. Veliko število naših organizacij nikoli ne prihaja v javnost, dasi je njihovo delovanje in obstanek del naših kolektivnih naporov. Ne-Ivomna resnica je, da v mnogih naših kolonijah niti naši najbolj aktivni društveni de-avci ne znajo, kakšne vse organizacije obstojajo v njihovih naselbinah, kje pa da bi znali za njihovo adreso. Gotovo je v njihovem interesu, da se to zna in da je to zapisano nekje, kjer vsakdo, ki ga zanima, more to doznati. Z ozirom na poedince smo še na slabšem. Brez pretiravanja se more trditi, da je med nami več kot 20.000 trgovcev, obrtnikov in profesijonalcev. Ali nihče ne zna, koliko jih je in kje se nahajajo. Radi tega je to podjetje tudi velikega pomena iz praktičnih in sentimentalnih razlogov. Podjetje Narodnega Adresarja bo zahtevalo aktivne in inteligentne poverjence po kolonijah, razumevanje s strani organizacij in poedincev, katerih imena naj pridejo v Adresar, kakor tudi njihovo dobro voljo, da pomagajo k izvede-nju te velike ideje. Ta njihova pomoč bo v obliki malenkostnega denarnega prispevka za u-vrstitev, ki se jim povrne, ko kupijo primerek dovršenega dela. Pričakuje se, da delo bo knjiga, obsegajoča več kot tisoč strani. To delo nima nikakšne politične, niti kake druge prikrite tendence in bi bilo želeti, da so v njem zapisane vse naše organizacije in ustanove, pa naj si bodo še tako vzajemno nasprotne. Le s takim bomo mogli dobiti točen vpogled v naše življenje. Radi tega se priporoča vsem našim organizacijam, u-stanovam, podružnicam centralnih organizacij, kakor tudi samostojnim društvom in po-edincem, da pravilno pojmijo pomen tega podjetja in da ga s živ- Hauptmann usmrčen V petek okrog 8:30 zvečer je umrl na električnem stolu državne jetnišnice v Trentonu, N. J., Bruno Rihrad Haupt mann, ki je za svoj zločin, o katerem gotovo na milijone ljudi dvomi, da ga je izvršil sam, pač pa da je; moral imeti zaveznike, moral umreti tako-rekoč trikrat. Trikrat je šel skozi smrtne muke, ki so pravzaprav glavni namen smrtne kazni, trikrat je štel ure in minute, ko bo moral stopati za dvema duhovnoma in med oboroženo stražo skozi tista uso-depolna vrata, skozi katera za obsojenca ni povratka, . . . Hauptmann je stopil v mrtvaško celico z električnim stolom okrog 8:20 zvečer. Vstopil je v spremstvu dveh protestantskih duhovnikov, ki sta glasno molila v nemškem jeziku. A Hauptmann ni odgovarjal, smrtno bled in ne meneč se za vso okolico, kakor da ne ve kaj se godi okoli njega, je trdno stopal naprej in sedel na stol. Prišel je trenotek, ko •jje državni tožilec Wilentz napovedoval, da bo “odtajal” Hautpmannov molk, a pričakovanje navzočih, da Hauptmann spregovori v zadnjem trenotku, je bilo zaman. Umrl je nem in ponesel svojo strašno skrivnost s) seboj v grob, zagotavljajoč svet, da je nedolžen . . . Zadeva umora Lindberghovega otroka, ki se vleče že štiri leta, pa s tem še ni končana. Imela bo svoje odmeve v prihodnjih dneh v državni legisla-turi države New Jersey in ime la bo svoje odmeve pri prihodnjih dršavnih in predsedniških volitvah. Kakor znano, se je za slučaj zanimal več kot pa je bilo za njegovo politično kari-jero koristno, govemer te države Harold G. Hoffman, ki trdi, da evidenčne okoliščine, ki so obremenjevale Hauptmanna, niso bile zadostna podlaga za njegovo usmrtitev, in da so nekatere teh okoliščin bile celo umetno ustvarjene po policiji, ki je na vsak način hotela zamotano in kočljivo zadevo umora Lindberghovega otroka enkrat za vselej zaključiti. Governer se je s tem zelo zameril sodnim avtoritetam njegove države, politični nasprotniki njegovi pa skušajo sedaj izrabiti priliko, da ga odstranijo izi urada. — V Newtonu pri Calumetu, Mich., je te dni umrl star pionir Mike T. Žunič, star 69 let in doma iz Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bil 42 let ter zapušča ženo in sedem odraslih otrok. — V Chicagu sta bila poslana v mestno otroško bolnišnico za nalezljive bolezni sinček in hčerka družine William Rus, gl. tajnika SSPZ., ki sta obolela za škrlatinko. Tam bosta o-stala najmanj tri tedne. svoje strani omogočijo s tem, da dajo potrebne podatke in pomagajo, da se to delo izvrši tako, da doseže oni uspeli, ki ga vsak naš javni delavec želi. Posamezna društva in ustanove dobijo pismeno obvestilo od izdajatelja; poedince pa bo obiskal lokalni poverjenec A-dresarja. Za slučaj, da ne dobite takega obvestila ali da Vas poverjenec izpusti, obrnite se pismeno na Narodni Adresar, 156 Fifth Ave., New York, N Y., tako da tudi Vaša organi zacija odnosno Vaše ime bode uvedeno v ta naš prvi vseobči adresar v Ameriki, JUGOSLOVENSKI OfiZOR THE JUGOSLAV OBSERVEK The only Jugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the 0 IS l O R 1’ U B L I S H I N G U 0 . Frank It. Staut, Editor & Publisher (»30 tV. National Avenue — Tel.; Mitchell 1373 — Milwaukee, Wisconsin SUBSCRIPTION RATES: One year ............................................................... $2.50 Six months ............................................................. $1.50 Europe and other foreign countries: one year ........................... $3.50 six months ............................................................. $2.00 Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — /.a vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova nuj naročniki navedejo poleg novega tudi stari naslov. Lokalne novice — 50-letnico rojstva je v soboto v krogu svojili številnih prijateljev praznoval poznani zavedni slovenski trgovec, Mr. Anton Novak. — Želimo mu, da bi še mnogo, mnogo let krepko in vztrajno deloval za napredek in dobrobit milwau-ške slovenske naselbine, kakor je v preteklosti! — Pozdrave iz Kalifornije nam je poslala Mrs. Julia Ter-čak, ter nam piše, da bi najraje kar tam ostala, ker je tako lepo, med tem ko mi tukaj v Milwaukee še vedno zmrzuje- V Johnston Emergency bolnišnici je umrl tudi rojak Henry J. Žajdel, star 48 let, in stanujoč na 157 S. 1st EL Ostalo podrobnosti nam niso znane. — Vsem pokojnim blag spomin, preostalim pa naše sožalje! — Naši oolmki. Bolezen je položila v posteljo rojaka Antona JJemsko, 1225 VV. Madison Street. — Več tednov je že tudi bolna poznana Mrs. Mary Echimenz, tajnica društva Napredna Eiovenka št. 6 JPZS. — V County bolnišnico pa je bil prepeljan rojak Matevž Vo- mo. — llvala za prijazno po- 1 lovšelc, član društva št. 1 JPZE. zornost! — Milwaukee Journal je v svoji ponedeljkovi izdaji na takozvanem “GreenSheetu” prinesel opis slovenskih poročnih običajev in nekaj drugih zanimivosti o Elovencih v Milwaukee, katere je dobil od družine poznanega rojaka Cirila Muškatevca, blagajnika org. Elov. Doma. Prinesel je tudi sliko najmlajše hčerke Olge v slovenski narodni noši. Journal že nekaj tednov priobčuje rubriko “Around the World — in Milwaukee”, v kateri popisuje razne milwau-ške narodnosti in njih domače običaje. Slovenci smo bili 19. na vrsti. — Novi grobovi. 3. aprila je preminul v Muirdale sanatoriju rojak Anton Vodnik, ki je bolehal že dolgo časa.Žena mu je umrla že pred več leti. Bil je član društva Eloga št. 1 JPZE. Tukaj zapušča dva mladoletna sina, Antona 13 let in Josepha 11 let, eno sestro Mary Dragan in brata Josepha v Ehe-boyganu. Bodil se je pred 4(1. leti v Trebelnem na Dolenjskem ter je dospel v Ameriko kot deček pred 29. leti. Etano val je na 743 W. Virginia Et. Pogreb se je vršil v ponedeljek 6. t. m. iz slov. cerkve Ev. Janeza Ev. na Holy Cross poko pališče. — Po 4 mesečni bolezni je prejšnji petek tudi preminula soproga znanega west-alliškega rojaka Johna Rezelj-na, Mrs. Mary Rezelj, 6026 W. National Ave. Dosegla je starost 52 let. Pokojnica je bila rodom iz Gotne vasi pri Novem mestu. Razen soproga žalujeta — Prijateljski obiski bodo bol-! nikom dobrodošli in jim želimo, da bi skoro okrevali! — Vile rojenice so se zglasile te dni pri družini Frank Zakrajšek, 909 Eo. 9th Et., kjer so pustile krepkega sinčka, ter pri družini Joseph J. Vodnik, 1215 Eo. 6th St., kjer so pustile zalo deklico. — Na obisk v Mount Olivet, 111., k svojini staršem, se bo za Veliko noč podal poznani mladi slovenski rojak John Marn. Ostati namerava tam več dni. Mnogo zabave in užitka na počitnicah !' — 26 tujih jezikov bi se učili. V mesecu januarju je šolski odbor vprašal stariše otrok v mestnih ljudskih šolah, ako želijo da bi se njihovi otroci u-čili tudi kakega tujega jezika. 38,549 starišev je odgovorilo na to vprašanje. Največ, 18,236 starišev želi nemščino, poljščino pa 2,919 starišev. Tema slede razni drugi jeziki, kateri li je v Milwaukee 26. Koliko starišev se je izjavilo za slovenščino, poročilo ne pove. Najbrž smo ostali spet pozabljeni, kakor da nas ni. Šolski odbor je izjavil, da bi stal pouk teh tujih jezikov davkoplačevalce ot $300,000 do $500,000 na leto posebej, ako bi se hotelo vsem ustreči. — žganjekuha še ni prenehala. Prohibicija je naučila ljudi, da so si sami začeli kuha ti žganje in po domeh se š» vedno nahaja mnogo prepovedanih kotličkov. John Nowak, 2630 So. 13th St. ter Cai Schadler iz South Milwaukee, za njo 20-letni sin Alvin in 22- sta bila zadnji petek obsojena letna hčerka Jean. V starem vsak na $500 kazni zaradi po kraju zapušča pa dva brata in sesti in prodaje “ eno sestro v Zagrebu. V Arne-; Edward Czajewski iz 1409 S. riko je dospela 1. 1906. Pogreb Manitoba St., S. Milwaukee pa se je vršil v ponedeljek 6. t. m. na $200 kazni zaradi posesti na Good Hope pokopališče. —‘neobdavčenega žganja. “Obzor” zopet tarča besnih napadov! Čitateljem, ki ne čitajo čika ške “Prosvete”, prinašamo danes v dobesednem ponatisu dva dopisa, ki sta zadnji teden izšla v omenjenem listu, in ki kažeta, da so si elementi, ki so Obzoru pred sedmimi leti za vsako ceno hoteli zaviti vrat še predno je začel dihati, znova vzeli ga za tarčo in začeli jurišati nanj. Prinašamo pa jih v dobesed nem ponatisu tudi zato, ker je njih vsebina tako značilno pri stna duhu “napredka” teh elementov, da zavedni milwauški rojaki, ki ljubijo neodvisnost naše naselbine in ne žele da bi postala predmestje Chicage, lahko spoznajo, kam veje veter. Od teli dopisov se eden naslanja na naš komentar z ozirom na izid primarnih volitev, v katerih sta bila poražena o- ba slovenska kandidata, ki sc je glasil: "Ce bi še ostalih 400 (volilcev) storilo isto, in pomagalo z agitacijo pri svojih ameriških prijateljih, namesto da s,o nekateri poslušali, peščico političnih nasprotnikov obeh kandidatov, ki so hodili po hišah okrog rojakov ter z lažmi in obrekovanjem blatili svoja rojaka, bi danes bil rezultat drugačen. "Početje teh in izdajsko pisanje njihovega časopisja, ki se drugače rado skriva za slovensko ime in odeva v slovensko narodnost (glasilo SLOVENSKE NARODNE (!) Podporne Jednote), ne more biti obsojeno z dovolj ostrimi besedami. Ti ljudje niso nič protestirali proti povdarjanju njihove slovenske narodnosti takrat, ko smo podpirali kandidaturo njihovih političnih pristašev in ne bodo protestirali, če bomo zopet storili isto, kadar bo kak njihov pristaš kandiidi-ral v javni urad.” Na ta komentar smo zagledali v sredini številki “Prosvete” od zadnjega tedna sledeči “protest in poziv”: Protest in poziv okrožne federacije Milwaukee, Wis. — Naša okrožna federacija društev SNPJ. najodločneje protestira proti sramotno pobalinskim napadom na našo Prosveto, SNPJ in njene odbornike od strani tukajšnjega lis,tiča Obzor, in sicer proti najiadom, ki jih od časa do časa pošilja v javnost ter s tem blati ime te največje delavske podporne organizacije iu njeno članstvo kot celoto. V izdaji z dne 19. marca t. 1., med drugimi napadi na tukajšnje rojake, piše R. S., da je glasilo SNPJ največ zakrivilo, da nista bila rojaka v 5. wardu nominirana, četudi v tem wardu tvorijo Slovenci večino. Uredniku Obzora naj bo enkrat za vselej povedano, da Prosveta je delavski časopis in kot tak sme voditi agitacijo le za delavske kandidate brez razlike, kateri narodnosti pripadajo lin ne za kandidate velebiznisa, četudi so Slovenci. In to delo bo Prosveta morala vršiti tudi v bodoče v smislu smernic, ki jih je določilo članstvo na konvenciji. Ako dotična rojaka nista dobila nominacije, je vzrok v tem, ker sta javno pokazala, da nista zmožna niti pri volji zastopati delavskih interesov v slučaju izvolitve. Ker je Prosveta last, članstva SNPJ, je dolžnost vsakega člana ter organizacije, da ta časopis brani proti takim nesramnim napadom od strani zakotnih lističev, katerih edini namen je, da si prislužijo- nekaj ekstra dolarjev. Kaj jim mar, če delavci za vedno ostanejo pod jarmom kapitalističnega izkoriščanja! Nadalje, ker je Obzor že večkrat pokazal, da mu je v največje veselje blatiti v javnosti list Prosveto, SNPJ in njene odbornike, zato naša federacija društev SNPJ v Mil-waukeju in West Allisu poziva vs,e svoje članstvo, da ne čita omenjenega lističa. Kajti zdi se nam, da ni bratsko za člana, če finančno ali moralno podpira list, ki sramoti organizacijo, katera mu stoji ob strani v slučaju bolezni ali smrti! Joe Vidmiir, predsednik, Frank Perko, tajnik. Pregovor pravi, da resnica v oči bode, in ta resnica ostane pribita, pa naj Vidmar in njegovi v Chicagu, še tako skušajo prekričati svojo slabo vest, in naj še tako obračajo in zavijajo dejstva. Članstvo SNPJ, ki ni prežeto osebnih političnih predsodkov, čuti samo, da Prosveta ni ravnala pravilno, ko je dopuščala, da so se v njenih kolonah slovenski volilci — mnogi od njih člani iste Jednote — primerjali z nemškimi “biki”, in ni ravnala pravilno, ko je ruvarila proti svojemu lastnemu društvenemu sobratu! Članstvo gotovo ne vzdržuje svojega glasila v ta namen! Na ta “protest in poziv” bi mi radi Vidmarju in Perkotu in vsem, ki se skrivajo za njima povedali še to: Če vam je tako hudo, da lokalni list noče plesati tako, kot bi mu vi radi žvižgali, idite in kupite si ga, delajte zanj in vzdržujte ga, kakor mora delati to R. E. Mil-wauška naselbina ne potrebuje čikaškega varuštva. 1 Sama je velika in zrela dovolj, da je u-pravičena do svojega lastnega lokalnega lista, ki bo branil in zastopal samo njene interese in nobenih drugih. Če se čutite sposobne in zmožne voditi in vzdrževati list, evo vam ga, R. E. vam ga iz srca rad odstopi. Potem pišite vanj, kar se vam zljubi. Dokler pa ne storite zanj ničesar, da, niti nimate zanj pet centov, da bi si ga kupili, ampak ga hodite čitat zastonj, toliko časa mu nimate nobene moralno pravice diktirati kaj in kako naj piše in nobene moralne pravice kritizirati ga in pozivati na njegov pogin. Eicer pa naj vam zaupno po vemo še nekaj: Skušali ste Ob zoru zaviti vrat pred sedmimi leti, a se vam ni posrečilo, ' in poskušate mu ga zaviti zdaj, a posrečilo se vam bo še manj! Obzor ne bo šel v pokoj prav gotovo vse dotlej, dokler ga VI ne dobite v roke. Kajti za njega vzdrževanje je treba dveh sredstev, od katerih eno vam sicer smrdi, a povemo vam ga vseeno: delo, delo in delo! Ne šest ali osem ur dela na dan, ampak šestnajst in osemnajst ur. Drugo sredstvo pa je trden in zvest krog zavednih prijateljev milwauške naselbine, ki ne žele,1 da bi mihvauška naselbina postala privesek čikaške Lawndale ulice, kamor bi jo radi spravili vi. Drugo sliko, kako pošteni in iskreni znajo biti naši “borci VENSKI I .—HI II, ..."L J*_ za pravico m resnico , pa nam nudi sledeči dopis: Seja delničarjev SI) Milwaukee, Wis. — Izredna delničarska seja organizacije Slovenski dom, ki je bila sklicana z namenom, da se izreče za nakup dvorane SST ali proti in da izvoli sedem direktorjev, se je zopet razšla brez vsakega za- ključka. Vso krivdo za ta neuspeh so navzoči delničarji pripisali lokaluemu listu Obzor, ki si je poleg drugega raz'diralnega dela v naselbini nadel tudi nalogo, da uniči organizacijo Slovenskega doma predno odide v pokoj. To nalogo "firerja” je eden izmed delničarjev tako dolgo zagovarjal, da je popolnoma pozabil o čem govori, nato pa začel hvaliti družino lastnika dvorane. Ker pa lastnik dvorane SST ne mara poklonov od ljudi, katere naš “firer” šteje med "dobro poznane”, je lepo mirno izjavil navzočim delničarjem, da dvorana SST ni naprodaj! organizaciji Slovenski dom in odšel iz dvorane. Ker bi bilo vsako nadaljno argumentiranje o nakupu dvorane SST odveč, so pničeli tudi ostali delničarji odhajati iz dvorane in s tem preprečili vsak nadaljni zaključek. Načrt odbora za nakup dvorane SST je bil dobro premišljen, in kar je važno, edini, ki bi bil v sedanjih razmerah izvedljiv. To mnenje je bilo tudi opaziti med navzočimi delničarji, kateri so omenjeni načrt povečini o-dobrili, ko jim ga je pojasnil rojak A. Glojek, član gospodarskega odbora. Društva, ki so se morala na svojih sejah izreči za ali proti načrtu in te brez vsakega pravega pojasnila, medtem ko je "firer” v svojem žurnalii že tedne prej prav nesramno blatil omenjeni načrt in prinašal izmišljene račune o dohodkih in izdatkih dvorane SST, le da načrt ubije predno pride na delničarsko sejo, so se izrekla glede tega vprašanja kot sledi: Za nakup društva Sloga št. 16, Badgers št. 584 in Venera št. 192 SNPJ, društvo sv. Jožef KSKJ in soc. pevski zbor Naprej; da se da zastopnikom polna moč, naj glasujejo po svoji uvidevnosti, sta! sklenili društvi Bratoljub 234 in Vijolica 747 SNPJ. Proti nakupu dvorane SST so s,e izrekla sledeča društva: št. 1, 6, 7, 11, 13 in 16 JPZS, društvo Lilija in pevski zbor Planinska roža. Na seji so se takoj od začetka pokazali znaki razdiralne politike lokalnega lističa Obzora. Poleg burnih prizorov od strani raznih delničarjev, smo bili deležni tudi komične slike, ki nam jo je predstavil sam "firer”. Ko je fant izprevidel, da je pretežna večina navzočih delničarjev za nakup dvorane SST in da je med temi delničarji tudi društvo, ki ga je vedno smatral sebi naklonjenim; in ko je nadalje opazil, da ga njegovi bivši pristaši zapuščajo ter da se bliža konec njegovi smešni vlogi, ki jo je igral ves čas od svojega prihoda v naselbino, se je hitro oglasil z izjavo, da je tudi on za nakup dvorane SST, toda direkto-rij naj prinese natančen proračun in garancijo od lastnika dvorane, da bo organizacija Slovenskega doma delala dobiček in ne izgubo v slučaju nakupa! Razume se, da je s to smešno izjavo žel splošen smeh, ki je buškniil po dvorani, in to celo od svojih lastnih pristašev. Seja torej ni bila uspešna za dosego Slovenskega doma. Imela pa, je en uspeh, da so rojaki vendai enkrat začeli spozjpjvati razdiralno politiko lističa Obzor. Podpisani Je podal navzočim delničarjem izjavo, predno je zapustil dvorano, da Slovenskega doma v Milwaukeeju ne bo toliko časa, dokler ne odide listič Obzor v pokoj. In ko se to zgodi, šele potem lahko upamo na bratstvo in slogo v naselbini, katera nas je družila pred leti in katera je neobhodno potrebna za postavitev Slovenskega doma. Joe Vidmar, 16. Vsi tisti delničarji in zastopniki društev, ki so bili na tej seji navzoči, so si ob čitanju teli vrst gotovo že sami ustva rili svojo sodbo. Tistim pa, ki na tej seji niso bili navzoči, čutimo da smo dolžni dati nekaj resničnih podatkov z nje, ki so nakratko sledeči: Na seji navzočih je bilo o-krog sto delničarjev in delničark ter zastopnikov društev. Resnica je, da je človek lahko že davno pred sejo opazil, da je splošen sentiment proti nakupu SST dvorane. In to izi enostav nega vzroka, ker je vsak člo vek, ki nekoliko rabi svoj lasten prevdarek, lahko uvidel, da bi z gospodarskega vidika bil ta nakup nepriporočljiv in za organizacijo zelo riskanten Vrhu tega zagovorniki nakupa niso hoteli priti na dan z nobenimi številkami, da, niti s točno ceno, ki jo je zahteval lastnik. Delničarjem in društvom se ni dalo pred sejo nobenih konkretnih podatkov, nobenih pojasnil, na podlagi katerih bi mogli stvarno razpravljati' in usmeriti svoje zaključke, temveč se jih je enostavno povabilo na sejo, kjer naj takorekoč kupijo mačka v Žaklju. Naš urednik, katerega Vidmar imenuje “firar”, ni tekom cele seje spregovoril niti besedice. Vse, kar se je na seji govorilo, je prišlo iz vrst deničar-jev samih, iz njih lastne pre-vdarnosti, kaj je prav in kaj ni prav, ter jim torej ni bil potre- NIKAR BITI SUŽNJI NEPREBAVNOSTI Triurjcvo Grenko Vino vu reši tega “Zahvaliti se Vam moram za Tri-nerj'evo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga povžil je moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostite\ kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti. Wallace A. Combs.” Ako trpite vsled neprebavnosti, slabega apetita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER’S ELIXIR OF BITTER WINE Joseph Triner Company, Chicago ben noben “firar”, tudi Vid mar ne. 1 Ko je prišlo do glasovanja društev, katerih je bilo na seji zastopanili 17 (Naprej, o katerem Vidmar trdi, da je bil za nakup, na seji ni imel zastopnika, kakor je navzoča članica sama izjavila, in prav tako ne Bratoljub), so se društva eno za drugim oglašala z “ne”. Edino zastopnika Sloge št. 16 in Badgers št. 584 SNPJ., sta se izjavila brezpogojno za nakup. (Tu bo menda na mestu če pripomnimo, da je predsednik Sloge št. 16 slučajno brat lastnika dvorane). Zastopniki, oziroma zastopnice društev Venera, Sv. Jožef in Vijolica (to društvo je zastopal celo Vidmar sam) pa so se z Vidmarjem vred izjavili za nakup le pogojno, to je, nekateri ako se dobi denar, drugi ako bo — večina za to. Ko je lastnik videl in čul tak izid, je “lepo in mimo” (kakor trdi Vidmar) začel zbranim delničarjem naštevati kdo vse je kriv, da društva niso za nakup (tudi Obzora ni pozabil), na koncu moško izjavil da dvorane ne proda in odšel v spremstvu dveh prijateljev. Drugi so ostali. Ce je tekom seje sploh bil kak trenotek, ki bi ga Vidmar lahko označil za “komično sliko”, je bil gotovo ta. Še pred klicanjem društev je bil stavljen predlog, da bi se potrebne direktorje volilo prej, predno se razpravlja o dvorani. Utemeljevan je bil s tem, da se koncem razprav oi nakupu lahko zgodi tako kot se je na zadnji delničarski seji, da vsled razburjenosti, ki jo zna pozneje zopet povzročiti to vprašanje, sploh ne bo mogoče izvoliti direktorjev. Vidmar in tisti, ki so imeli napravljen že naprej sklep, da ostanejo v di-rektoriju le, če bo zadeva z nakupom izpadla po njih želji (vsaj tako so si deničarji tolmačili čuden odpor proti tej u-mestni sugestiji), so ta predlog podrli in tako je na koncu v resnici prišlo do tega, da se ni izvolil direktorij in da je potrebna zdaj zopet seja. Neradi se spuščamo v na-daljne podrobnosti zakaj ni prišlo do volitev, ker bi v tem slučaju morali na osebne izbruhe tudi mi posegati v osebnosti, česar pa ne želimo, dokler nismo javno izzvani v to. Delničarji, ki so bili navzoči, vedo za ta vzrok in to naj zadostuje. Najznačilnejši pri vsem pa je zadnji Vidmarjev stavek, h kateremu bi mu mi zastavili sledeča vprašanja: Kje sta bila vaše bratstvo in vaša sloga v naselbini takrat, ka| je še živel “listič” Vestnik v naselbini in še) ni bilo “lističa” Obzor, in kje je bil Slovenski Dom takrat? Zakaj niste postavili Slovenskega doma ali kupili S. S. Turn dvorane pred 15. in 20. leti, če jq res vladala med vami taka idealna sloga in tako bratstvo, za katerima danes pretakate tako debele solze? Kaj imate pokazati od vašega napredka iz tiste dobe, ko se “firarju” še sanjalo ni, da eksistira kje kakšen Vidmar na svetu, in kakšni “naprednjaki” in “nazadnjaki” v Ameriki? In končno, kako to, da spoznavate šele zdaj potrebo Slovenskega Doma, ko bi vaš prijatelj rad prodal S. S. Tum dvorano? --------o------- - V Towerju, Minn., je na-gloma umrl Anton Gornik, trgovec, lastnik parne žage in sploh najbogatejši Slovenec v omenjenem kraju. Star je bil 63 let in doma iz Suhe Krajine. V Ameriki je bil 48 let in zapušča tri sinove in tri hčere, od katerih ena živi v Oak Parku, 111. Zadela ga je srčna kap. ■—N SLOGA JUGOSLOVANSKA PODPORNA ZVEZA lukerporlraaa leta 1916. Sedeži Milwaukee, Wlscongln UPRAVNI OBBORi Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, W1b Podpredsednik: Anton Demšar, 2040 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis. Blagajnik: Anthony Yeray, 836 W. National Ave., Milwaukee, Wis. NADZORNI ODBORi Predsednik: Frank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee,, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 641 W. National Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBORi Predsednik: Joe Vidmar, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wis. Porotnica: Mary Bačun, 1344 So. 58th Street, West Allis, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis. TISKOVNI ODBOR: John Lenko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Frances Skrube, 727 N. 11th Street, Sheboygan, Wis. John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis. URADNO GLASILO I "OBZOR”, 630 West National Avenue, Milwaukee, Wisconsin. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis. Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 zvečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1000, $500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino. Pozor: Vse pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošljejo na predsednika porotnega odbora. — VBi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na predsednika tiskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov uredništva. Note: All remittances of business concerning lodges and members should be addressed to the secretary’s office. -— All financial matters should be addressed to the treasurer’s office. IZ PRIMORJA * Razmere, v katerih žive naši ljudje. Iz Postojne pišejo: Vsak pozdrav in vsako najmanjšo vest, ki jo kdo sprejme, “pretuhtajo” in “prešnofajo” kot kranjsko klobaso. Naše ljudi strašijo z vsem mogočim, da bi jim ubili zadnjo nado. Pravijo in širijo, da se godi v Jugoslaviji slabše kot v Afriki. Pred kratkim so bili odred-jeni večji dopusti vojakov z motivacijo, da bodo sadili in obdelali polje. V resnici pa, kakor pripovedujejo oni, ki so prišli na dopust, jim primanjkuje hrane. Vedno bolj krčijo vojakom pri jedi. Vsako kritiziranje razmer je strogo prepovedano in marsikdo je to že okusil na svoji koži. Kakor vse kaže, sankcije veefno bolj pritiskajo in razmere v Italiji se vedno bolj in bolj slabšajo. Vsi, ki so šli na dopust morajo biti vsak čas pripravljeni na vpoklic. “Afrikanci” le malo pišejo in še to je strogo cenzurirano in črtano. Če je pismo količkaj poprano, ne najde svojega pravega naslovljenca. Neko ekspresno pismo z zelo kratko vsebino, ki je bilo pred kratkim odposlano, je rabilo v neki bližnji kraj 15 dni. Postalo je neznosno. Če nočeš v luknjo, moraš postati očiten izdajalec. Ljudje nimajo zaupanja med seboj in se boje eden drugega. Naši se niso upali, dokler so bili še dovoljeni časopisi iz Jugoslavije, držati jih v prodaji, ker so se bali maščevanj. Zato ni čudno, če jih je na pr. v Sežani prodajal caposquadra milice. * Zanimiv boj s tihotapci v Baču. Postojna, 8. marca 1936. — Dne 3. februarja t. 1. so prignali tihotapci v neko obmejno vas 20 konj. Za to je zvedel domačin Lojze Malnar št. 30 iz Bača. Ker je imel neke obračune z enim izmed tihotapcev in jih je hotel oslepariti, pa se mu ni posrečilo, je šel in iz maščevanja opozoril na to miličnike. Miličniki so obkolili hišo ter ujeli enega izmed tihotapcev ter nekaj konj. Ujetega tihotapca so pretepli, drugim pa se je posrečilo uiti. Pri pretepanju se je zlasti odlikoval kapetan milicije. Nato so ujetnika odpeljali na komando. Bil je spremljan od petih miličnikov in kapetana ter uklenjen. Sredi vasi so to družbo čakali trije tovariši ujetega s poleni. Tako so se razdelile sile obeh strank: šest oboroženih z orožjem proti tremi s poleni. Pričela se je sredi vasi bitka, katere konec je bil: nekaj miličnikov je obležalo, drugi z oficirjem pa so jo junaško odku-rili. Tihotapec, ki je bil uklonjen, je odnesel za spomin verigo. 1 ZA VELIKO NOČ j priporočamo slovenskim gospodinjam naše izvrstne doma prekajene šunke, želodce, klobase, slanino in drugo prekajeno meso, kakor tudi živo in zaklano perutnino. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM IN OSTALIM SLOVENCEM! Mr. in Mrs. Anton Novak. NOVAK’S FOOD MARKET 607 South 5th Street Tel.: MArquette 4662 j rijiM 7“ JUGOSLAVIJE BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BREMER haven zajamči udobno potovanje m LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki- C O LUMBU S HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD 130 IV. Randolph Street, Chicago, 111. ZVEZA LILIJA Ustanovljeua leta 1912. Sedež: Milwaukee, WI». WISCONSIN UrilAVNI O D H O K s Predsednik- Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Frank Schneider, 712 South 9th St., Milwaukee, Wis. Tajnik- Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South 6th Street, Milwaukee, Wis. » Zapisnikar: Jakob Gline, 214 West Scott Street, Milwaukee, Wis. NADZORNI ODUOK: Steve Salamon, 914 South 7th Street, Milwaukee, Wis. Frank Starich, 500 South 5th Street, Milwaukee, Wis. Frank Kaytna, 641 W. National Avenue, Milwaukee, Wis. ‘‘ O B Z O R UI1AVNO GLASILO: 630 West National Avenue, Milwaukee, Wis. ZDltAVNIK: Dr. John S. Stefanez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Seje se vršijo vsaki tretji petek v mesecu ob 8. uri zvečer ua T39 W. National Ave. — Pri Zvezi Lilija »e lahko zavarujete za $260.00 ali $600.00 posmrtnine in za $1.00 dnevne bolniške podpore. — Zveza Lilija sprejema kandidate od 16. do 46. leta starosti, obojega spola. Pri Zvezi Lilija se tudi lahko zavarujete za samo posmrtnino. Uradne objave društva in Zveze “Lilija” ZAPISNIK druge redne mesečne seje društva “Lilija”, dne 21. feb. 1936 Predsednik otvori sejo ob 8. liri zvečer. Začasnim zapisnikarjem imenovan Val. Medle, rediteljem pa Jolin Ziherle. Navzoči vsi odborniki, razen zapisnikarja Jacka Gline. Či-tanje zapisnika zadnje seje; sprejet kot čitan. Poročilo tajnika in blagajnika sprejeto. Na seji navzočih 46 članov. Dohodkov v mesecu januarju $541.69, izdatkov $181.50, ostanek $360.19. Skupno premoženje $20,340.32. Bolniški obiskovalci so: John Ivančič, John Južina, Anton Vidmar, John Ziherle, Helena Ivančič, Mary Maci in A-na Potočar. Poročajo, da so našli) bolnike v pravem redu ter priporočajo podporo, katera se izplača sledečim članom: John Sem $52.00, Sophie Može $31.00, Albert Gazvoda $8.00, Joe Basliel $10.00 in Joe Turk $13.00. * Izvoli se odbor za domačo zabavo, v katerem so: Lovrenc Perko, John Ziherle, Louis Lu-Btik, Tillie Kodricli, Mary Skušek, Josephine Atelšek in Mary Bužga. Predsednik priporoča članom, da vpišejo svoje otroke v Zvezo Lilija, ki ima v to svrho že vse pripravljeno. Pripravljalnemu odboru za domačo zabavo se da polna moč, da u-krene vse potrebno. Zaradi vstopnic na domačo zabavo se sklene, da pripravljalni odbor poroča na prihodnji seji, katera naj potem določi ceno. Predsednik apelira na članstvo, naj privede kaj novih kandidatov na prihodnjo sejo, ter zaključi sejo ob 9:30 zvečer. Po seji osvojen sklep, dal se da v volilni kampanjski sklad sobratoma Franku Schneider-ju in Franku X. Veranicliu Vsakemu po $10. Val. Medle, zač. zapisnikar. # Dodatek z zapisniku seje z dne 20. marca 1936. Pripravljalni odbor za domačo zabavo, ki se bo vršila v so boto 18. aprila A S. S. Turn dvorani, poroča, da je prišel do zaključka, da enkrat storimo na ta način, da naj bi vsak' član brez izjeme plačal k tej zabavi po 50c, pa naj se je udeleži ali ne. Kdor se je udeleži, ima ža onih 50c prosto vstopnino, jedačo in pijačo pri mizah. Predlog sprejet, da se da pripravljalnemu odboru zaupnica. Sprejeto tudi, da se piše vsem članom karte, ki bodo služile kot vstopnice pri) vratih. Poziva se tudi vse one, ki so na vrsti za delo na zabavi, da se odzovejo. Kdor bi imel pa važen zadržek, da mu ni mogoče priti, mora to javiti, da drugi zavzame njegovo mesto, drugače bo kaznovan po pravilih. Za muzikanta se priporoča sobrat Joe Basliel. Frank Britz, zapisnikar. Od pripravljalnega odbora za domačo zabavo .društva ‘Lilija’ Milwaukee, Wis. — Zima je minula, katera nas je tako trdo držala, da se ni bilo človeku za pokazat nikamor na prosto, in bliža se nam zopet pomlad, sicer počasi, a gotovo. Tudi društvo Lilija se pripravlja na novo prireditev, in sicer na domačo zabavo, katera se bo vršila v soboto 18. a-prila v S. S. Turn dvorani. Pripravljalni odbor je pridno na delu, da bo ustregel vsem kar največ mogoče. Zabave ‘Lilije’ so znane kot ene najbolj prijetnih v naselbini. Članstvo in njihovi prijatelji se razvesele drug drugega, ko pridejo po daljšem času zopet enkrat skupaj v lepi domači družbi. Zato bo pripravljalni odbor tudi to pot pripravil vse, da bo ta zabava prav tako prijetna za vse, za staro in mlado. Vabimo zato vse člane in prijatelje društva, da se v obilnem številu udeležite te zabave. Vstopnina je samo 50c za vso postrežbo, in gotovo ni previsoka. Želimo vsem vesele velikonočne praznike in na svidenje na Lilijini zabavi, dne 18. aprila! Pripravljalni odbor. -O- Glasovi članov društva “Lilije” To in ono pri “Liliji” Članstvo “Lilije” je zopet pozvano, da se udeleži prihodnje mesečne seje, v petek 17. a-prila,' v tako velikem številu, oziroma še večjem, kot se je pretečeni mesec, ko je bilo na seji okrog 60 članov in članic. Ta seja bo zopet zanimiva in važna, ker poročani bodo četrtletni računi, podrobnosti o snujočem se otroškem oddelku, o prihodnji društveni zabavi in sliši se, da bo na tej seji sprejetih zopet nekaj novih članov in članic. Na zadnji seji sicer ni bilo sprejetih nič novih, vendar pa sta bila po seji, na domu sprejeta po gl. odboru zopet dva nova člana. Društvena domača zabava se vrši drugi dan po seji, t. j. v soboto 18. aprila, v S. S. Turn dvorani. Pripravljalni odbor ima polne roke dela, da vse dobro in dostojno pripravi, ker pričakuje se, kot je navada pri “Lilijinih” zabavah, zopet to pot velika udeležba. Aktivni člani bodo dobili za to zabavo na dom karte, ki jim bodo potem služile kot vstopnice. Pasivni člani bodo prišli tudi na svoj račun, ker če se bodo zglasili pri enemu ali drugemu odborniku v dvorani in pojasnili, da ne morejo plačati, bodo dobili prosto vstopnino. Uljudno so povabljena na to zabavo vsa sosedna društva in posamezni rojaki in rojakinje. Vsem je zajamčena izborna zabava in postrežba in to za samo 50c vstopnine. Končno ste še enkrat povabljeni člani in članice na prihodnjo sejo, ker poleg važnosti seje, se bo po seji serviralo tudi nekoliko jedače in pijače vsem udeležencem brezplačno. Kdor žel i plačati asesment na seji, naj pride eno uro prej v dvorano, kjer se bo pobiral asesment od 7. ure naprej. Sobratski pozdrav članstvu “Lilije”, za odbor J. M. Vabilo na domačo zabavo društva “Lilija” Milwaukee, Wis. — V soboto 18. aprila priredi naše društvo “Lilija” svojo običajno domačo zabavo in dolžnost nas vseh članov je, da se zberemo na tej zabavi prav vsi. Kakor ču- jem, je pripravljalni odbor sklenil, da bo za to prireditev vsak član moral plačati 50c, če se udeleži ali ne. Meni se zdi tak sklep pravilen, kajti koristi od društva imamo prav vsi brez izjeme, zato -imejmo tudi dolžnosti. Ker pa že moramo plačati vsi, zato tudi pridimo vsi na to zabavo, da se nekoliko poveselimo med seboj in malo zaplešemo. To bo naše najboljše razvedrilo. Upam, da se bodo v resnici vsi člani udeležili te zabave. Pozdrav vsem in vesele velikonočne praznike! Mike Papesh. DOPISI Prireditev pev. kluba “Zvon”. Milwaukee, Wis. — Za hudo zimo se je zopet oglasila nam vsem, mladim in starim,, zaže-ljena spomlad. Vsa narava se prenavlja in vzbuja k novemu življenju in zopet nas bo kmalu vabila ven na prosto v njeno naročje. A preden se to zgodi, ne smemo pozabiti še na eno lepo priliko, katero nam bo nudil Slov. pev. klub “Zvon” v nedeljo 3. maja v S. S. Tum dvorani, ki nam bo uprizoril zanimivo in krasno ljudsko dramo “Razvalina življenja”. Ne bom opisoval vsebine i-gre, ker je precej obširna in vzelo bi precej prostora v listu ali rečem pa, da žal bo vsakemu pozneje, kdor jo zamudi. I-grala se bo prvič v Milwaukee. Razen te zanimive igre se bo slišalo tudi krasno petje mil-wauških pevskih klubov, in to samo za nekaj centov, kajti spričo še vedno slabih časov, smo določili kot vstopnino nizko vsoto 30c v predprodaji, oziroma 40c pri vratih. Vstopnice se bodo lahko dobile pri vseh članih “Zvona”, kakor tudi pri Mrs. Mary Tamše, ali pri Louis Rozmanu in pri Fr. Zajcu v S., S. Turn dvorani. Začetek igre točno ob 2. uri popoldne, zvečer pa nastopijo pevski zbori s svojim pevskim programom. Po končanem programu bo ples in prosta zabava. Preskrbljeno bo tudi za dober prigrizek in druga o-krepčila. Torej dragi bratje in sestre, s prijateljsko prošnjo se obračamo do Vas, na vsa slovenska društva v Milwaukee in okolici, da nas posetite in razveselite z Vašim obiskom na imenovano nedeljo in nam tako! pripomorete do večjega uspeha. Klubova blagajna potrebuje pomoči vsled obilnih stroškov, ki jih ima vsak pevski zbor. Pevski klub “Zvon” se je pred par leti dobro organiziral in dobil medse sveže moči, ki-imajo veselje do petja in v srcu gojijo čut za napredek slovenskih pevskih klubov v kee. On je eden najstarejših slovenskih pevskih kubov v naselbini, prestal je že dosti dobrih in slabih let. Zato zasluži, da mu damo vso pomoč, da ga ohranimo na površju, kajti tudi “Zvon” je ob času naših društvenih prireditev na razpolago društvom vsaki čas, da pomaga k uspehu s pevskim programom. Pokažite mu svojo naklonjenost zdaj tudi Vi! Frank Matitz, tajnik. zarjam, da ne boste zamudili tudi te zabave, kajti kakor ču-jem, bodo naše sosestre pripravile za to zabavo nekaj poseb- nega. Ne pozabite torej teh dveh prireditev. Pozdrav vsem! Stefan Rossman, tajnik. Domača zabava društva “Na-pred. Slovencev” št. 3 JPZS. West Allis, Wis. — Vsem rojakom in rojakinjam v West Allisu in Milwaukee se naznanja, da priredi naše društvo dne 18. aprila v Kraljevi dvorani v West Allisu domačo zabavo, na katero ste vabljeni prav vsi, posebno pa člani in članice. Pokažimo se vendar enkrat člani in članice, da nam je vsem enako naše društvo pri srcu, ne pa samo vedno e-nini in istim. 1 .Obenem naznanjam tudi članstvu našega društva, da je zadnja seja sklenila, da se korporativno udeležimo domače zabave društva Sestre Slovenije št. 9 JPZS., katera se vrši dne 2. maja ob 8. uri zvečer v Labor dvorani. Zato vas opo- Westalličani in Milwaučani, v soboto 18. aprila bo tudi v West Allisu luštno! West Allis, Wis. — Življenje je prekratko, da bi človek kar vedno doma čepel, zato je naše društvo “Naprednost Slovencev št. 3 JPZS., na svoji zadnji seji sklenilo, da priredi v soboto 18. aprila v Fr. Kraljevi dvorani svojo domačo zabavo, na katero vabimo vse prijatelje društva od blizu in daleč. Imeli bomo vsega dovolj pripravljenega, kranjske in štajerske klobase in newyorško kapljico in druge dobrote. Ne zamudite torej te prireditve, posebno člani in članice. Na veselo svidenje vam kliče Frank Žlebnik, podpredsednik. ZAPISNIK izvanredne direktorske seje org. Slov. Doma, dne 21. marca 1936 Predsednik otvori sejo ob 8:30 zvečer. Za podpredsednika je imenovan Anton Tratnik, za zapisnikarja Joe Matoh. Navzoči na tej seji so: Louis Rozman, Frank Rernšak, Lovro Za veri, John Jaklich, Marica Kopač, Anton Tratnik, Frank Peric, Joe Matoh, Frank Lu-stik, Ciril Muškatevc, Alvin (Jloyeck, Rado S taut, Sopliie »tampfel in Joe ivopušar. Odsotni so: Joe Bevšelc (se ni u-deleževal sej čez leto), Rud} Veršnik, Terezija Kaytna( poslala resignacijo na gl. del. sejo), in 1 rank Veranicli. Predsednik in tajnik pojasnita, da je bila ta seja sklicana edino s tem namenom, da se pravilno reši vprašanje, kdaj in kako se bo izvolilo direktorje na izpraznjena mesta, katerih je zdaj že devet in kaže, da jih bo še več. Prišlo ni do volitev že zdaj na dveh sejah in je stvar zelo kočljiva in važna, ker če temu ne zadostimo, bomo imeli neprilike s postavo in bodo oblastva iz Madisona posegla vmes. Vsaka sklicana seja stane čez $30.00 in grozi nam že zdaj denarna kazen, ker nismo še naznanili v Madison nove direktorje, kakor je predpisano, da se to mora zgoditi do 1. aprila. Razvije se nato o tem razprava, se priporoča to in, ono, končno pa se zaključi, da se ravnamo natančno kot predpisuje zakon, da n© bomo imeli sitnosti in bodo legalno izvoljeni direktorji. 1 Sklenjeno je, da se skliče še ena izvanredna delničarska seja in sicer v torek, 21. aprila, v Tamše dvorani. Ta seja naj ima le en nameri in sicer izvolitev potrebnih novih direktorjev, kateri bodo potem pravo-močni in naj si store naprej načrt za bodoče delo in idejo org. Slov. Doma. Z ozirom na zakon in pred-stoječo sedanjo napetost in razpoloženje delničarjev, je po precejšnji razpravi sklenjeno, da se ravnamo tako, kot nam dovoljuje zakon, to je, da so upravičeni do glasovanja le tisti delničarji in delničarke, ki imajo izdan certifikat vsaj za eno delnico. Tem se naj pošlje vabila za sejo s priloženim pooblastilom (proxy), ostalim, ki imajo plačano manj kot $25.00 na podpisane delnice, se pošlje vabilo za sejo in opomin, da naj plačajo pred sejo dolg na podpisano delnico, če hočejo i-meti volilno pravico. To je sicer že tudi sklenila letna delničarska seja v letu 1934. Delo s pismi na delničarje naj opravi začasni tajnik. O-pozori naj se resno ' vse delničarje, da pridejo gotovo na sejo. Seja je po postavi sklepčna, če je navzočih na seji nad-polovična večina plačanih delnic, osebno ali potom proxy. V našem slučaju je potrebnih na seji 365 plačanih delnic, ker jih je popolnoma plačanih 729. Nato predloži Alvin Gloyeck pisano resignacijo, katera pa se ne sprejme, in se na njega apelira, da vzdrži z drugimi vred do prihodnje seje, kjer se bodo volili namestniki. Seja zaključena ob 11:15 zvečer. Frank Lustik, predsednik; Jos, Matoh, zač. zapisnikar. Opomba: podpisani prav resno opozarja vse delničarje, da pridejo gotovo na to sejo, kajti zdaj ko je uničen načrt, ki ga je predložil odbor z najboljšimi in najčistejšimi nameni, to ne zadostuje, ampak je potrebno, da se izvoli potrebni direktorij, ki bo delal naprej, za dosego cilja, za katerega je bila organizacija ustanovljena. Agitirajmo med seboj, da bo prišlo toliko delničarjev na sejo, da bo seja sklepčna in izvršimo to nalogo, ker drugače si bomo nakopali vsi velike sitnosti in neprilike na glavo, ker nismo samostojni in smo inkorporira-ni ter imajo besedo nad nami tudi v Madisonu. Jos. Matoh. (Op ur. — Prejeli smo v pri-občitev tudi zapisnik zadnje izredne delničarske seje, katerega pa bomo radi pomanjkanja prostora v tej 'številki, priobčili v prihodnji.) LILY LODGE NEWS am again, or by themselves. This is not only for the sport of it, but to bring all the Slovenian lodges together. Of course it is to late to start a League this year. But I have hopes of having one next year. So come on brothers and sisters, let’s work together as one happy family and show our elder brothers and sisters that we can put this over and I know they will be only to glad to come and watch us play together. So Brothers and Sisters get together at your next meeting and bring this up and appoint a delegation of 3 or 4 and write me their names and addresses, so I can write them when and where we can get together and talk this over, as to what steps and means will be taken to make this League. So I hope 1 hear from you soon. Ludwig Vodnik, 652 W. Brace St. Alexander Dumas: Well! Here I yet as you may call it, with a lot of news. You sure can tell spring is here by the turn out at our last meeting. It seems everybody had some other place to go but to the meting. It; can’t be Fish Fries. Fish Fries come on Fridays and not on Mondays, or is it that we have to catch up on our sleep! So let’s not have any alibis and attend our next meeting, April 27th. And come on boys, let’s show the girls that we can attend the meetings regularly. By the way, are we working to get new members! If not, let’s put our shoulders against the wheel and all push together and get as many new as we can by the next meeting. Did you hear about the big doings next Saturday, April 18th at. the S. S. Turn Hall! You haven’t? Well, I’ll tell you. The Lily lodge is having a “Domača zabava”, and boy, what a time we will have. So come on everybody, let’s attend the “Domača zabava” and have a good time. Baseball News Bowling being almost over, let’s talk baseball for a change. All members wishing to play ball with the Lily A. C. call or write to Ludvig Vodnik, 652 W. Bruce St. No later than Saturday April 18th. I will be home every evening from 6 to 7 P. M. You know the Slovenian lodges in Milwaukee and West Allis could have a baseball League all by themselves, but it seems that nobody cared to bring this up, so I guess I’ll have to bring this up. So come on brothers and sisters, let us unite as one happy bigi family in sports as other doings. Let’s show the other lodges in other cities that Milwaukee and West Allis can co-operate and make a Baseball League , all GROF MONTE CRISTO Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik največjega bogastva na svetu. DRUGI DEL XIII. Prikazni. (73) (Nadaljevanje.) Radovednost, ki mu jo je vzbujal tu mož, je bila tako velika, da bi ga bil v vsakih drugih razmerah nagovoril; toda pogovor, katerega je slišal, bi bil napravil njegovo prisotnost zelo neprijetno, in zato se je previdno premagal. Toda trdno je sklenil, če ga najde še kje, da izrabi priliko vsekakor. Franc je bil prerazburjen, da bi dobro spal. Celo noč je pretehtaval v mislih vse okoliščine, ki so mu prepričevalno govorile, da sta mož iz jame na otoku Monte-Cristo in tujec iz Kolozeja ena in ista oseba. Zaspal je šele proti jutru in se torej zbudil precej pozno. Albert si je razdelil kot pravi Parižan že ves dan in napravil načrt zlasti za večer. Naročil je ložo v gledališču Argentina. I-1 anc je imel pisati pisma na Francosko in je prepustil Albertu voz za cel dan. Ob petih se je vrnil Albert; oddal je priporočilna pisma, sprejel povabila za vse večere in videl Rim. En dan je zadostoval Albertu za vse to. In poleg tega mu je ostalo še toliko časa, da je vprašal po igri, ki jo bodo predstavljali zvečer v gledališču. Igra je'bila naslovljena “Parisina”, glavni igralci so bili Coselli, Moriani in Specli. Kakoi citatelj vidi, nista naša mlada znanca pogodila slabo; prisostvovati sta imela eni najboljših oper skladatelja, ki je zlozil Lucia di Lammermor’ in slišati pri tem najboljše italijanske pevce. Albert se še ni! mogel navaditi gledališča onstran Alp in je vedno hrepenel po pariški Operi. Kljub temu se je oblekel, kadarkoli je šel s Francem na svojem potovanju po Italiji v gledališče, kar mogoče elegantno. A vso zastonj, kajti v sramoto enega najdičnejših zastopnikov pariških odličnih krogov moramo priznati, da tekom celih šti-1 ih mesecev, odkar je potoval po najrazličnejših italijanskih mestih, ni dosegel ni enega uspehu. Albeit se je včasih nad tem šalil, a pravzaprav ga je stvar jezila, on, Albert Morcerf, eden najpriljubljenejših kavalirjev v Parizu, je bil že štiri mesece v Italiji in ni doživel še niti ene ljubezni. Tem neprijetnejše mu je bilo, ker je odpotoval po skromni navadi mladih Francozov s prepričanjem, da doseže najsijajnejše uspehe in bo zabaval s pripovedovanjem o njih družbo Boulevarda de (Jami. Toda ničesar še ni doživel. Divne komtese v! Genovi, Florenci in Neapolju so se menile samo — če že ne za svoje može — za svoje ljubčke, in Franc je prišel do krutega prepričanja, da so Italijanke vsaj toliko boljše od Francozinj, da so zvestei v nezvestobi. Vendar nočem trditi, da v Italiji ni izjem; kakor povsodi. In vendar je bil Albert cisto eleganten kavalir, in ne samo to, ampak tudi res duhovit mladenič; poleg tega, rje bil grof, pripadajoč sicer novemu plemstvu, a kaj je zdaj, ko nihče ne zahteva dokazov za starost plemstva, ležeče na tem, če nosi listina, tičoča se plemstva, letnico 1339 ali 1815! Razen vsega tega je imel rento petnajst tisoč liber; td jo bilo več, kakor je bilo potrebno, da je živel v Parizu po modi. Bilo mu je torej v veliko ponižanje, da je ostal neopažen še v vseh mestih, v katera je prišel. Toda upal je, tla se odškoduje v Rimu, kajti karneval je v vseh mestih sveta, kjer imajo to spoštovanja vredno napravo, čas prostosti, v kateri napravijo tudi najresnejši ljudje kako neumnost. Ker se je imel jutri pričeti karneval, je bilo potrebno, da se Albert prej še orijentira. Zato si je najel Albert eno izmed najodličnejših lož in se oblekel kolikor mogoče elegantno. Sicer je pa upal Albert še nekaj drugega. Če si osvoji srce lepe Rimljanke, dobi na ta način vsekakor prostor v njenem vozu in bo videl karneval z aristokratskega voza ali pa z balkona, kakoršne imajo princi. Vse te misli so razvedrile Alberta, da je bil mnogo živahnejši kakor sicer. Obrne se torej s hrbtom proti odru, se {nagne s polovico telesa čez ložo in opazuje s šest palcev dolgim kukalom vse lepe ženske. Nobene lepe dame ne spravi s tem do tega, da bi poplačala njegov trud vsaj z radovednostjo. Vsak je govoril o svojih zadevah, svoji ljubezni, svojih zabavah, o jutrišnji otvoritvi karnevala in nato sledečem svetem tednu, ne da bi se brigal za pevce ali predstavo razen v gotovih hipih, ko se je vsakdo okrenil, da je slišal Cosellijev recitativ, ploskal Morianiju ali zaklical ‘bravo’, če se je odlikovala Specli. Nato so se nadaljevale privatne zabave. Proti koncu prvega dejanja se odpro vrata lože, ki je bila do tedaj prazna, in Franc vidi vstopiti damo, ki ji je bil predstavljen v Parizu in o kateri je menil, daje še vedno na Francoskem. Albert opazi presenečenje svojega prijatelja ter mu pravi: “Ali poznaš to damo!” “Da; kako ti ugaja!” “Krasna je, moj ljubi, in blondinka. O, ti divni' lasje! Ali je Francozinja!” “Ne, Benečanka.” “In se imenuje?” “Grofica G ...” “O, ta mi je po imenu! znana,” vsklikne Albert. “Baje je prav tako duhovita kakor lepa. Vraga, če pomislim, da bi se ji,' bil dal na zadnjem plesu gospe de Villefort lahko predstaviti, a sem zamudil ugodno priliko! Jaz sem velik tepec!” “Ali hočeš, da ta tvoj pregrešek popravim?” vpraša pregrešek popravim?” vpr Ti si znan ž njo toliko, da me lahko povedeš v Ali hočeš, da ta tvoj Franc. “Kako njeno ložo?” “Trikrat ali štirikrat sem imel čast ž njo govoriti, kakor vidiš, baš dovolj, da storim to lahko, ne da bi mogel kdo' reči, da se to ne spodobi.” Ta hip opazi grofica Franca in mu zamahne z roko v pozdrav, na kar se on spoštljivo prikloni. “Tako, zdi se mi, da se razumeta jako dobro,” pravi Albert. “Toda motiš se. In tako zagrešimo mi Francozje v inozemstvu tisoč stvari, ker si razlagamo vse s svojega pariškega stališča. Na Španskem in zlasti v Italiji ne meš presojati razmerja med ljudmi nikdar po zunanjem prijateljstvu. Grofica in jaz sva drug drugemu nekoliko simpatična, to je vse.” “Ali se te simpatije tičejo src?” vpraša Albert smehljaje. “Ne, ampak duha,” odvrne Franc resno. “In kdaj so se rodile te simpatije?” “Nekoč pri obisku lvolozeja, enakem najinem včerajšnjemu.” “V mesečnem svitu?” “Da.” “Ali sta bila sama?” “Skoro.” “In o čem sta govorila?” “O mrtvecih.” “O!” vzklikne Albert, “to je bilo res zabavno. Jaz pa ti zagotavljam, če bi me doletela sreča in bi spremljal lepo grofico na sličnem potu, da bi govoril ž njo samo o živili.” “In bi morebiti ne storil prav.” “Ali me hočeš predstaviti ji kakor si obljubil?” “Kakor hitro pade zastor.” “Kako vražje dolgo je to prvo dejanje!” “Poslušaj finale; zelo lep je, in Coselli ga poje čudovito krasno.” Končno pade zastor v največje veselje grofa Morcerfa, ki vzame svoj klobuk, si pogladi z roko lase, popravi ovratnico in manšete ter namigne Francu, da je pripravljen. Ker je grofica, ki jo je vprašal Franc s svojimi očmi,, na-značila, da ji bode dobrodošel, se ta ne obotavlja ugoditi Albertovi nestrpnosti, se napravi za njim na pot ter potrka na vrata lože štev. 4, v kateri je bila grofica. Mlad mož, sedeč poleg nje v prvi vrsti lože, vstane in prepusti italijanskem običaju svoj prostor novodošlecu, ki se je imel tudi umakniti, ko jo obišče nov gospod. Franc predstavi grofici Alberta kot svojega rojaka, ki zavzema z ozirom na družabno stališče in na duševne zmožnosti eno prvih mest, kar ju bilo tudi čisto prav, kajti vi Parizu je bil Albert kavalir prve vrste. K temu š^ pristavi, da ga je njegov prijatelj, očitajoč si da je; zamudil priliko, predstaviti se ji tekom njenega bivanja v Parizu, prosil, naj popravi njegov zagrešek in pripomni, da jo zdaj, ko je izvršil to častno nalogo, prosi oproščenja za svojo predrznost. Grofica pozdravi ljubeznivo Alberta in iskreno poda Francu roko, Albert sede na njeno povabilo poleg nje in Franc v drugo vrsto za grofico. Albert je izbral za pogovor zelo primeren predmet, namreč Pariz; govoril je grofici o njunih skupnih znancih. Videč, da se giblje v pravem krogu, ga Franc pusti in ga prosi za njegovo veliko kukalo, s katerim se prične ozirati po gledališču. V prvi vrsti lože, ležeče njim nasproti, opazi čudovito lepo žensko v grški noši, v kateri se je kretala s tako lahkoto, da ni bilo mogoče dvomiti niti trenotek, da je to noša njene domovine. Za njo v senci je sedel mož, katerega obličja ni bilo mogoče razločevati. Franc prekine Albertov pogovor z grofico in jo vpraša, če pozna lepo Albanko, ki ne vzbuja pozoi-nosti samo pri moških, ampak tudi pri ženskah. “Ne,” pravi ta. “Vse, kar vem o nji, je to, da je od pričetka sezone v Rimu, kajti ob otvoritvi gledališča je sedela na istem mestu kakor danes in že cel mesec ni zamudila niti ene predstave. Včasih jo je spremljal mož, ki sedi zdaj za njo, včasih samo črn sluga.” “Kakšna se vam zdi, grofica? “Izvanredno lepa. Mislim, da je morala biti Medora enaka tej ženski.” Franc in grofica se drug drugemu nasmehljata, ona nadaljuje svoj pogovor z Albertom, in on prične znova opazovati svojo Albanko. Zastor se dvigne, da prične balet. Bil je to eden izmed najboljših italijanskih baletov, ki ga je vprizoril znameniti Henri, balet, pri katerem se vse osebe gibljejo ves čas, tako da napravi stoinpetdeset oseb naenkrat isto kretnjo, dvigne kvišku isto nogo ali isto roko. Ta balet se je imenoval Poliska. Franca je preveč zmotila lepa Grkinja, da bi se brigal za balet kljub vsej njegovi zanimivosti. Tej pa je bil, kakor se je zdelo, ta ples v največjot zabavo, baš v' nasprotju s hladnostjo njenega spremljevalca, ki je bil kljub silnemu hrupu orkestro-vih godal videti, kakor da spi. Končno pade zastor med hrupnim ploskanjem občinstva, pijanega vsled krasote plesa. Vsled navade, prekiniti opero z baletom, so meddejanja v Italiji zelo kratka, kajti pevci imajo med plesom dovolj časa, da si odpočijejo in preoblečejo. Prične se overturn drugega dejanja. Pri prvih glasovih gosli vidi F rane, kako moz, Ivi je bil videti da spi, vstane ter se približa Grkinji, ki se obrne k' njemu, mu reče nekaj besed in se nasloni nato na rob lože. Spremljevalčev obraz je bil še vedno v senci, in Franc ni mogel razločevati njegovih potez. Zastor se dvigne in Francovo pozornost vzbudi predstava, tako da obrne svoje oči za nekaj trenotkov od Grkinje na oder. Dejanje se prične, kakor znano, z duetom, ki (se poje v sanjah: speča Parisina izda Azzu skrivnost, da ljubi Uga. Varani soprog izraža vse stopnje najbolj besne ljubosumnosti, dokler se ne prepriča o njeni nezvestobi ter jo vzbudi, da ji naznani bližajoče se maščevanje. Ta duet je eden najlepših, najizrazitejših m zaeno najstrašnejših, kar jih je poteklo izpod rodovitnega Donizettijevega peresa. Franc ga je poslušal danes tretjič, in dasi ni Bog ve kako ljubil godbe, je vendar napravil nanj globok vtis. Zato se hoče pridružiti ploskanju celega gledališča, a v tem hipu omahnejo njegove dvignjene roke in klic ‘bravo’ mu zamre na ustnicah. Moz v lozi je vstal, in ko je obsvetila njegovo glavo luč, je p^nn.1 v njem skrivnostnega moža z otoka Monte-Cristo,’ ki ga je spoznal prejšnji večer po njegovi rasti in njegovem glasu v Kolozeju. Zdaj ni bilo nobenega dvoma več, da se je skrivnostni tujec nastanil v Rimu. Brezdvomno je izražalo Francovo obličje nemir, ki ga je vzbudila v njem ta prikazen, kajti grofica ga pogleda, se nasmeje in vpraša, kaj mu je. “Gospa grofica,” odvrne Franc, “pravkar sem vas vprašal, če poznate to Albanko; zdaj vas vprašam, če poznate njenega moža.” “Nič bolje kakor njo.” “Ali ga niste nikdar opazili?” “To je pristno francosko vprašanje! Saj pač veste, da za nas Italijanke ni na svetu nikogar razen onega, ki ga ljubimo.” “To je res,” odvrne Franc. “Na vsak način,” pravi ona in vzame Albertovo kukalo ter ga naravna v naznačeno ložo, “na vsak način mora biti to mož, ki so ga živega zasuli v zemljo, in je vstal iz groba, kajti zdi se mi, da je strašno bled.” ‘ ‘ Tak je vedno, ’ ’ odvrne Franc. “Ali ga poznate?” vpraša grofica. “Torej sem jaz ona, ki vas ima vprašati, kdo je.” “Menim, da sem ga že videl v svojem življenju.” “Res,” pravi ona in zgane ramena, kakor da se ji je groze streslo telo, “razumljivo mi je, če je videl kdo takega moža, da ga več ne pozabi.” Vtis, katerega je napravil na Franca, je torej delal tudi na druge. “ Torej, ”pravi Frane grofici, ko ta še enkrat pogleda v nasprotno ložo, “kaj si mislite o tem možu?” “Da se mi zdi resnični lord Ruth wen.” Ta nov spomin na lorda Byrona Franca preseneti; če bi mu bil sploh kak' človek mogel zbuditi skušnjavo, da bi veroval na eksistenco vampirjev, bi bil ta mož. “Izvedeti moram, kdo da je,” pravi Franc in vstane. “O ne,” vsklikne grofica, “ne, vi me ne smete zapustiti; upam, da me spremite, in ne pustim vas od sebe.” “Kako?” ji zašepeče Franc na uho. “Ali se bojite?” (Nadaljevanje sledi.) NASVETI za dom, kuhinjo in gospodinjstvo Urejuje Mrs. S. Snežni žličniki v čokoladni omaki. Ako so preostali belja ki, stepi štiri v trd sneg in dodaj 4 unče sladkorja. Zavri pint mleka z razrezano šibico vanilije in zakuhavaj pripravljeni sneg v vrelo mleko, ki sme le nalahko vreti. Žličniki naj vro potem samo pol minute, nakar jih z lopatko previdno obrni in naj vro prav tako pol minute še na dragi strani. Zlagaj jih nato z lopatko v stekleno skledo. Enkrat kuhaš samo toliko žličnikov, da niso gosto natrpa ni in jih moreš zlahka obračati in dvigati. Ko so vsi gotovi, zakuhaj na mleku 3 ploščice na strgane čokolade, ki jo po oku su osladi in jo vlij na žličnike. Ako nimaš preostalih beljakov in moraš ubiti jajca, tedaj napravi iz rumenjakov vanilije-vo kremo, ki jo namesto čokolade vlij na žličnike. Serviraš lahko mrzlo ali toplo. Molji so tu. Največkrat začnemo prepozno zatirati molje, šele takrat, ko so nam napravili že precejšno škodo. Predvsem je treba vedeti, da moljev ničesar bolj ne jezi, ko to, če nimajo miru pred nami. Najboljše sredstvo zoper molje bi bilo torej, da omaro za obleko večkrat izpraznimo, obleko izte-pemo, prekrtačimo, prezračimo in jo spet pospravimo. Poleti najbolj škoduje moljem — solnce. Če razobesimo na soln ce obleke in jih za uro dolgo pustimo v vročini, smo se že močno zavarovali zoper molje. Vendar moramo imeti še poseben bojni načrt zanje. Za napo ved vojne je najpripravnejši čas v teh dneh. Vzemimo vse obleke, perilo itd iz omar, skrinj itd., kakor tudi zavese, volnene odeje — in jih prav temeljito prezračimo in očistimo. Medtem pa omaro, skrinjo itd. z mokro 'cunjo natančno o-brišimo. Ko se omara posuši, jo žvepljajmo. Položimo žvepleno svečo, ki se dobi po lekarnah, v shrambo za obleko, pri-žgimo jo in zaprimo omaro za obleko, zaprijmo in pustimo za uro dolgo vso obleko v žveplenem dimu. Tako se ne uničijo molji samo v špranjah omare, marveč, tudi po šivih in gubah obleke. Šele čez nekaj ur odprimo omaro in sobo in vse temeljito prezračimo. o------------- * Odkritje žarkov, ki nas napravijo nevidne. Čudovita je že stara iznajdba Roentgena, ki je iznašel žarke, ki predro skozi vsako trdo steno. Zdaj poročajo, da je madžarski znanstvenik Pribil odkril žarke, ki z njihovo pomočjo človek postane neviden in napravi nevidno tudi svojo okolico. Pribil je odpotoval v London, da tam izpopolni svoje zanimive poskuse. Pribil je dognal lastnost tistih žarkov takorekoč po naključju. Ko je nekoč v svoji delavnici delal, je, zapazil, da so mu nekateri predmeti in celo nekateri ljudje, ki so pravkar stali zraven njega, naenkrat izginili. Ugotovil je, ila se to dogaja vedno znova takrat, kadar te ljudi lin te predmete obsevajo neki določeni žarki, s katerimi se je bil Pribil pravkar pečal. Zato je začel s temi žarki delati poizkuse. Ko je to zadevo že prilično dobro do-gnal, je povabil večjo družbo strokovnjakov in jim svoje dognanje pokazal. Iznajdba je vzbudila veliko zanimanje. BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV He